(1)

vire komunalne odpadne vode, ki vstopa v komunalno čistilno napravo, ki dobavlja vodo za predelavo. Viri komunalne odpadne vode se opredelijo z uporabo opredelitev iz Direktive Sveta 91/271/EGS (1). Komunalna odpadna voda lahko vključuje mešanico odpadne vode iz gospodinjstev, tehnološke odpadne vode in padavinske vode ter s tem izpuste, ki vsebujejo različne vrste onesnaževal, patogenov ali drugih snovi;

(2)

sklic ali ime komunalne čistilne naprave, ki dobavlja vodo za predelavo, in, če se razlikuje od objekta za predelavo vode, informacije o vrstah čiščenja, ki se izvaja v napravi (primarno, sekundarno, terciarno ali kvartarno);

(3)

sklic ali ime objekta za predelavo vode, če se razlikuje od komunalne čistilne naprave, ter informacije o postopkih in tehnologijah čiščenja, ki se uporabljajo v objektu. Zagotovijo se tudi informacije o obratovalnih pogojih in kontrolnih parametrih postopkov, ki so pomembni za obvladovanje tveganj, vključno s kontrolnimi parametri za postopke, s katerimi se obdelujejo patogeni ali onesnaževala, ki so bili ugotovljeni kot nevarnosti v skladu s točko 3 Priloge II k Uredbi (EU) 2020/741;

(4)

opredelitev kakovosti komunalne odpadne vode, ki vstopa v komunalno čistilno napravo, ki omogoča opredelitev parametrov, ki so pomembni za kakovost predelane vode in ki lahko postanejo nevarnosti v smislu točke 3 Priloge II k Uredbi (EU) 2020/741. V opredelitvi je lahko opisana kakovost vode na različnih mestih sistema za ponovno uporabo vode, pri čemer se obravnavajo morebitna nihanja zaradi nevarnih dogodkov, izpadov sistema ali sezonskih nihanj.

Ta mesta so lahko:

Opredelitev kakovosti vode zajema:

(5)

količine vode, ki vstopa v komunalno čistilno napravo in prehaja skozi sistem za ponovno uporabo vode v enem letu (tj. najmanjši, največji in povprečni pretok), vključno z vsemi informacijami o spremenljivosti pretoka zaradi vremenskih ali drugih dogodkov (turistična sezona), ki bi lahko znatno vplivali na količino in kakovost predelane vode, kadar je to ustrezno. Če se za proizvodnjo predelane vode uporablja le del očiščene komunalne odpadne vode, se te informacije omejijo na količine vode, ki vstopa v objekt za predelavo vode ali je nastala v fazi sekundarnega čiščenja in se uporablja za proizvodnjo predelane vode;

(6)

opredelitev mesta skladnosti v sistemu za ponovno uporabo vode.

(1)

vrste sistemov za shranjevanje (zaprti ali odprti, vključno z vzpostavljenimi ukrepi za preprečevanje navzkrižne kontaminacije z drugimi viri onesnaževanja, med drugim z odtekanjem iz industrije in kmetijstva);

(2)

način obratovanja sistema (neprekinjeno ali sezonsko);

(3)

povprečno trajanje shranjevanja;

(4)

strategije upravljanja za nadzor fizične, kemične in biološke kakovosti predelane vode, vključno z nadzorom ponovne rasti bakterij ali rasti alg.

(1)

informacije o črpalnih sistemih;

(2)

vrste cevovodov, kanalov ali drugih sredstev za distribucijo, ki so bila uporabljena;

(3)

strategije upravljanja za nadzor fizične, kemične in biološke kakovosti predelane vode med oskrbo;

(4)

ukrepe za preprečevanje navzkrižne kontaminacije s sistemom za pitno vodo ali kanalizacijskim sistemom ali katerim koli drugim virom onesnaževanja, vključno z odtekanjem iz industrije ali kmetijstva v primeru odprtih kanalov, kadar je to ustrezno.

(1)

opis že vzpostavljenih ali načrtovanih metod namakanja na zadevnem območju, pri čemer se upošteva, da se lahko glede na sezono ali razpoložljivost vode uporabijo različne metode. Če končni uporabniki še niso bili opredeljeni ali če se veliko število teh uporabnikov oskrbuje z enim samim objektom za predelavo vode, lahko informacije zajemajo splošne informacije o običajnih ali pogostejših vrstah namakanja na zadevnem območju in vključujejo predpise o metodi namakanja, ki je potrebna za varno uporabo določenega razreda kakovosti predelane vode pri nekaterih vrstah kulturnih rastlin.

Metode namakanja se razvrstijo v naslednje kategorije:

Dodatne informacije, pomembne za ugotovitev načinov izpostavljenosti populacije ali okolja iz točke 4 Priloge II k Uredbi (EU) 2020/741, ki jih je treba predložiti, če so pomembne za vrsto uporabljene metode namakanja, po potrebi vključujejo:

(1)

predvidene uporabe predelane vode (v skladu z izbranimi razredi kakovosti predelane vode, kategorijami kulturnih rastlin in metodami namakanja iz preglednice 1 v Prilogi I k Uredbi (EU) 2020/741), mesta uporabe ter prevladujoče postopke saditve in spravila, obdobja in pogostost ter prevladujočo metodo gojenja kmetijskih rastlin na zadevnem območju. Če določeni končni uporabniki ali uporabe še niso bili opredeljeni ali če se veliko število uporabnikov oskrbuje z enim samim objektom za predelavo vode, lahko informacije temeljijo na predvideni uporabi predelane vode na določenem območju ali na najpogostejših kmetijskih praksah in kulturnih rastlinah na tem območju. Informacije lahko vključujejo tudi predpise o tem, kako se lahko določen razred kakovosti predelane vode varno uporablja za nekatere vrste kulturnih rastlin in pod določenimi pogoji.

Vrste kulturnih rastlin, določene kot kategorije v preglednici 1 v Prilogi I k Uredbi (EU) 2020/741, se opišejo v skladu s predvideno uporabo kulturne rastline:

(2)

če je ustrezno, informacije o dodatnih načinih čiščenja ali ustreznih pregradah iz člena 5(4), točka (c), Uredbe (EU) 2020/741, ki se uporabljajo za predelano vodo po mestu skladnosti, po potrebi tudi na infrastrukturi za distribucijo ali shranjevanje in namakanih kmetijskih površinah, za izpolnjevanje zahtev glede kakovosti iz preglednice 2 v Prilogi I k Uredbi (EU) 2020/741;

(3)

če je ustrezno, informacije o drugih virih vode, namenjene mešanju s predelano vodo, o mestih mešanja, količini in kakovosti ter o morebitni spremenljivosti, pomembni za oceno tveganj, zlasti če se mešanje uporablja kot pregrada. Če končni uporabniki še niso bili opredeljeni ali če se veliko število teh uporabnikov oskrbuje z enim samim objektom za predelavo vode, lahko informacije zajemajo splošne informacije o običajnih praksah mešanja na zadevnem območju in vključujejo predpise za zagotovitev varnosti te prakse;

(4)

razpon stopenj pretoka predelane vode, ki naj bi bila dobavljena, in morebitno sezonsko spremenljivost ter obdobje uporabe (začasno ali priložnostno) v skladu s časovnim razporedom namakanja.

—

ukrepi, za katere je stran odgovorna,

—

mesto ali korak v sistemu za ponovno uporabo vode, kjer je treba izvesti ukrepe,

—

čas izvedbe ukrepov.

(1)

upravljavci objekta za predelavo vode in komunalne čistilne naprave, če se razlikuje od objekta za predelavo vode, vključno z javnimi ali zasebnimi upravljavci sistema za oskrbo z vodo;

(2)

upravljavci objektov za shranjevanje in distribucijo predelane vode, kadar je to ustrezno;

(3)

gospodarski subjekti, ki kmetijske površine namakajo s predelano vodo, vključno s kmeti, združenji kmetov ali konzorciji namakalcev;

(4)

ustrezni organi, ki niso imenovani pristojni organ, ali drugi organi, vključno z organi, pristojnimi za vodo, javno zdravje in okolje;

(5)

druge strani, ki bi lahko bile odgovorne za kateri koli del sistema za ponovno uporabo vode ali imajo sedež na lokalnem območju.

(1)

patogene (vključno z bakterijami, virusi, protozoji in helminti), ki povzročajo izbruhe bolezni, ki se prenašajo z vodo, pri ljudeh in živalih, ter druge učinke na zdravje, kadar je to utemeljeno, in onesnaževala, ki so na splošno prisotna v komunalnih odpadnih vodah;

(2)

patogene, onesnaževala ali druge snovi, povezane z industrijskimi izpusti ali odtekanjem urbanih padavinskih voda z onesnaženih površin v komunalni zbirni sistem, kjer je to ustrezno, ki se lahko kopičijo v visokih koncentracijah v komunalnih odpadnih vodah in tako vplivajo na uporabo predelane vode;

(3)

patogene, onesnaževala ali druge snovi, ugotovljene ob upoštevanju zahtev iz točke 5 Priloge II k Uredbi (EU) 2020/741 ali drugih zahtev iz ustrezne zakonodaje EU, nacionalne ali lokalne zakonodaje, pogojev, specifičnih za posamezno lokacijo, in tega, ali lahko predelana voda doseže občutljive receptorje. Te zahteve lahko vključujejo naslednje vidike:

(4)

patogene, onesnaževala ali snovi, ki bi lahko bili prisotni v predelani vodi in bi lahko škodovali tlom in namakanim kulturnim rastlinam ter so ugotovljeni v skladu s standardom ISO 16075-1:2020 (3) ali morebitnimi smernicami za namakanje v kmetijstvu, vključno s: (i) kemičnimi snovmi, npr. vsebnostjo v vodi topnih soli, natrija, klora, bora in ionov s specifično toksičnostjo; (ii) drugimi kemijskimi elementi in patogeni; ter (iii) hranili;

(5)

onesnaževala, ki še niso regulirana (vključno z mikroplastiko ali onesnaževali, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost), ki so ugotovljena v predelani vodi in so pomembna za poseben okvir sistema za ponovno uporabo vode.

(1)

neuspešno izvajanje preventivnih ukrepov v objektu za predelavo vode (ali komunalni čistilni napravi, če se razlikujeta), v sistemih za shranjevanje in distribucijo ali na kmetijski površini. To se lahko zgodi:

(2)

nenamerni ali neustrezni (ali nezakoniti) izpusti, ki bi lahko povzročili nenadzorovane koncentracije patogenov, onesnaževal ali drugih snovi v kanalizacijskem sistemu in iztoku iz komunalne čistilne naprave in ki bi lahko vplivali na kakovost predelane vode;

(3)

človeške napake zaradi neustreznega usposabljanja ali obveščanja o dovoljenih uporabah;

(4)

sezonske spremembe ali ekstremne vremenske razmere, kadar je to ustrezno (vključno s poplavami ali sušami);

(5)

potresno dogajanje;

(6)

dejanja vandalizma ali terorizma (vključno s kibernetskimi napadi na infrastrukturo).

(1)

upravljavci in delavci objekta za predelavo vode (ali komunalne čistilne naprave, če se razlikujeta) ter objektov za shranjevanje in distribucijo, če je to ustrezno;

(2)

končni uporabniki na namakanih kmetijskih površinah;

(3)

prebivalci in delavci iz lokalne skupnosti ali druge navzoče osebe (vključno z osebami, ki so naključno v sistemu za ponovno uporabo vode ali v njegovi bližini, katerih navzočnost ni povezana s sistemom in ki ne ukrepajo za zmanjšanje izpostavljenosti, ter z delavci ali uporabniki dejavnosti v bližini), ki bi lahko bile nenamerno izpostavljene predelani vodi (vključno s sodelovanjem v rekreativnih dejavnostih na odprtih kanalih, v katere bi lahko pritekala predelana voda, ali v njihovi bližini oziroma z izpostavljenostjo kapljicam predelane vode iz namakalnih sistemov z razprševanjem).

(1)

površinske vode, telesa podzemnih voda ali obalne vode in njihovi vodni ekosistemi v bližini sistema za ponovno uporabo vode;

(2)

vodni viri, ki se uporabljajo za oskrbo s pitno vodo, vključno z vodnimi zbiralniki za oskrbo s pitno vodo (tj. zavarovana območja pitne vode), v bližini sistema za ponovno uporabo vode;

(3)

tla in kulturne rastline na namakani kmetijski površini in okoliških površinah;

(4)

ekosistemi in/ali zavarovana območja (vključno z območji, vzpostavljenimi v skladu z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), in drugimi zavarovanimi območji za ohranjanje narave) ter z njimi povezana kopenska in vodna živalstvo in rastlinstvo v opredeljenih okoljskih medijih v bližini sistema za ponovno uporabo vode;

(5)

območja, občutljiva na hranila, in območja, ranljiva za onesnaževanje z nitrati, v bližini sistema za ponovno uporabo vode.

(1)

zaužitje predelane vode neposredno ali posredno prek kulturnih rastlin, prsti ali predmetov, ki so bili v stiku s predelano vodo;

(2)

stik s predelano vodo (koža ali oči) neposredno ali posredno prek kulturnih rastlin, prsti ali predmetov, ki so bili v stiku s predelano vodo;

(3)

vdihavanje predelane vode (aerosola).

(1)

infiltracija predelane vode v podzemno vodo zaradi uhajanj (med drugim iz cevovodov in sistemov za shranjevanje), namakanja ali močnega deževja;

(2)

odtekanje predelane vode v površinske ali obalne vode zaradi uhajanj (med drugim iz cevovodov in sistemov za shranjevanje) ali namakanja;

(3)

odtekanje predelane vode na območja, občutljiva na hranila, in območja, ranljiva za onesnaževanje z nitrati, ali zavarovana območja (kot so opredeljena zgoraj) zaradi uhajanj (med drugim iz cevovodov in sistemov za shranjevanje) ali namakanja.

(1)

geološke, hidrogeološke in hidrološke razmere na območju, vključno s prisotnostjo nezaprtih ali kombinacijo zaprtih in nezaprtih sistemov vodonosnikov in sistemov za odvzem podzemne vode (vključno z njihovimi glavnimi značilnostmi, na primer oddaljenostjo od namakanih območij, vrsto sistema, uporabo črpalnega sistema ali arteške vrtine, uporabami vode);

(2)

prisotnost, značilnosti in uporabe površinskih voda, vključno z zahtevano najmanjšo stopnjo pretoka, sezonskimi nihanji pretoka, prispevkom izpustov iz čistilne naprave za odpadne vode;

(3)

struktura in lastnosti tal v skladu s pedološkimi značilnostmi območja;

(4)

prisotnost prepustnih območij (vključno z informacijami o vrstah vegetacije, gozdovih) in neprepustnih površin (vključno s parkirišči ali ulicami);

(5)

spremembe značilnih vremenskih razmer: temperature, padavin, vlažnosti, vetra.

(1)

analizo možnih načinov izpostavljenosti za okoljske medije (ugotovljenih v skladu s točko 4 Priloge II k Uredbi (EU) 2020/741) in ustreznih (skupin) nevarnosti (ugotovljenih v skladu s točko 3 Priloge II k Uredbi (EU) 2020/741);

(2)

pregled nevarnosti (patogenov, onesnaževal in drugih snovi, ugotovljenih v predelani vodi) glede na ustrezne okoljske standarde kakovosti ali katere koli druge mejne vrednosti, določene v zakonodaji EU, nacionalni ali lokalni zakonodaji za patogene, onesnaževala ali druge snovi, pomembne za določen okoljski medij (vključno s podzemno vodo, površinsko vodo, tlemi, kulturnimi rastlinami), pri čemer se upoštevajo pogoji, specifični za posamezno lokacijo, in določi dovoljena koncentracija nevarnosti v predelani vodi;

(3)

oceno obsega izpostavljenosti na podlagi koncentracije posamezne ugotovljene nevarnosti v predelani vodi, načinov izpostavljenosti in ravni izpostavljenosti, razvrščenih glede na njihovo verjetnost in resnost, ki se določita ob upoštevanju metode in praks namakanja ter količine, pogostosti in trajanja namakanja;

(4)

oceno verjetnosti, da bo določena nevarnost dosegla vodno telo, in sicer z uporabo metode, predlagane v standardu ISO 16075-1:2020, s katero se ocenjuje ranljivost podzemne in površinske vode za infiltracijo ali odtekanje predelane vode, pri čemer se upošteva hidrogeologija območja, ali z uporabo smernic Komisije v podporo uporabi Uredbe (EU) 2020/741 ali katere koli druge enakovredne metode;

(5)

opredelitev tveganj za okolje za vsako ugotovljeno nevarnost ali skupino nevarnosti ter za vsak način izpostavljenosti in nevaren dogodek;

(6)

oceno verjetnosti izpostavljenosti in resnosti posledic z uporabo matrik tveganj, ki združujejo verjetnost in resnost, vključno z metrikami, predlaganimi v standardu ISO 20426: 2018 (5), priročniku WHO Sanitation Safety Planning Manual (priročnik Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za načrtovanje varne sanitarne ureditve) (6), smernicah Komisije v podporo uporabi Uredbe (EU) 2020/741 ter tehničnih smernicah, ki jih je pripravilo Skupno raziskovalno središče (2022) (7);

(7)

oceno tveganj za tla ali kulturne rastline na podlagi obstoječih referenčnih vrednosti parametrov agronomskega pomena glede na lokalne razmere (med drugim teksture tal in kislosti tal), vključno z referenčnimi vrednostmi iz standarda ISO 16075-1:2020 ali enakovrednega standarda.

(1)

analizo možnih načinov izpostavljenosti za populacije (ugotovljenih v skladu s točko 4 Priloge II k Uredbi (EU) 2020/741) in ustreznih (skupin) nevarnosti (ugotovljenih v skladu s točko 3 Priloge II k Uredbi (EU) 2020/741);

(2)

po potrebi oceno razmerja med odmerkom in odzivom za določitev odziva populacije, ki je izpostavljena določeni koncentraciji nevarnosti, in verjetnosti možnih škodljivih učinkov na zdravje z določeno resnostjo, pri čemer se upoštevajo vsaj patogeni v predelani vodi, ki bi lahko povzročili zdravstvene težave (tj. škodljivi učinek snovi v živem organizmu) pri izpostavljenih populacijah (vključno z upravljavci ali kmeti);

(3)

oceno možnih razponov odmerkov ali izpostavljenosti, pomembnih za zdravje ljudi in zdravje živali, na podlagi patogenov, onesnaževal in drugih snovi, prisotnih v predelani vodi, in njihovih koncentracij, pri čemer se upoštevajo vrste kulturnih rastlin (surovo zaužite prehrambene rastline ali predelane prehrambene rastline) ter metode in prakse namakanja (vključno s pogostostjo in trajanjem namakanja);

(4)

opredelitev tveganj za zdravje za vsako ugotovljeno nevarnost ali skupino nevarnosti ter za vsak način izpostavljenosti in nevaren dogodek;

(5)

oceno verjetnosti izpostavljenosti in resnosti posledic, in sicer z uporabo metod iz standarda ISO 20426:2018 ali priročnika WHO Sanitation Safety Planning Manual (priročnik SZO za načrtovanje varne sanitarne ureditve) ali katere koli druge enakovredne metode.

(1)

zahteva, da se v skladu z Direktivo Sveta 91/676/EGS (11) zmanjša in prepreči onesnaževanje vode z nitrati: pri oceni tveganja se ugotovijo vsi morebitni vplivi uporabe predelane vode za namakanje v kmetijstvu (tudi prek odtekanja ali infiltracije) in vplivi posledične morebitne čezmerne izpostavljenosti nitratom na površinske ali podzemne vode, za katere je država članica v skladu z navedeno direktivo ugotovila, da bi lahko bile prizadete zaradi onesnaževanja (z nitrati);

(2)

obveznost, da vodovarstvena območja izpolnjujejo zahteve iz Direktive (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta (12): pri oceni tveganja se opredeli površinska ali podzemna voda, ki je uvrščena med zavarovana območja pitne vode in ki bi jo lahko prizadela uporaba predelane vode za namakanje v kmetijstvu (tudi prek odtekanja ali infiltracije);

(3)

zahteva, da se dosežejo okoljski cilji iz Direktive 2000/60/ES: pri oceni tveganja se ugotovijo morebitna tveganja za poslabšanje stanja vodnih teles, ki jih zajema navedena direktiva, zaradi uporabe predelane vode za namakanje v kmetijstvu (tudi prek odtekanja ali infiltracije);

(4)

zahteva, da se v skladu z Direktivo 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13) prepreči onesnaževanje podzemne vode: pri oceni tveganja se ugotovijo morebitna tveganja za poslabšanje kemijskega stanja teles podzemne vode zaradi uporabe predelane vode za namakanje v kmetijstvu;

(5)

zahteva, da se dosežejo okoljski standardi kakovosti za prednostne snovi in nekatera druga onesnaževala iz Direktive 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14): pri oceni tveganja se ugotovijo morebitna tveganja za poslabšanje kemijskega stanja teles površinske vode zaradi uporabe predelane vode za namakanje v kmetijstvu;

(6)

zahteva, da se dosežejo okoljski standardi kakovosti za onesnaževala, ki zadevajo nacionalno raven, in sicer posebna onesnaževala povodij, iz Direktive 2000/60/ES: pri oceni tveganja se ugotovijo morebitna tveganja za poslabšanje ekološkega stanja ali potenciala teles površinske vode zaradi uporabe predelane vode za namakanje v kmetijstvu;

(7)

zahteva, da se dosežejo standardi kakovosti za kopalne vode iz Direktive 2006/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15): pri oceni tveganja se opredelijo vodna telesa, ki se uporabljajo za kopalne dejavnosti in na katera bi lahko vplivala uporaba predelane vode (tudi prek odtekanja);

(8)

zahteve iz Direktive Sveta 86/278/EGS glede varstva okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (16): pri oceni tveganja se ugotovi, ali lahko uporaba blata iz čistilnih naprav na kmetijskih površinah skupaj z namakanjem s predelano vodo pomeni kumulativno tveganje;

(9)

zahteve glede higiene živil iz Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (17) ter smernice iz Obvestila Komisije o Smernicah za odpravljanje mikrobioloških tveganj pri svežem sadju in zelenjavi v primarni proizvodnji z dobro higieno (18): pri oceni tveganja se ugotovi, ali lahko uporaba predelane vode pomeni tveganje neizpolnjevanja zahtev, določenih za proizvodnjo svežega sadja in zelenjave;

(10)

zahteve glede higiene krme iz Uredbe (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (19): pri oceni tveganja se ugotovi, ali lahko uporaba predelane vode pomeni tveganje neizpolnjevanja zahtev, določenih za proizvodnjo krme (neprehrambene rastline, vključno s kulturnimi rastlinami, ki se uporabljajo za krmo za živali za proizvodnjo živil);

(11)

zahteva, da se izpolnijo ustrezna mikrobiološka merila iz Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 (20): pri oceni tveganja se ugotovi, ali lahko uporaba predelane vode pomeni tveganje neizpolnjevanja zahtev, določenih za proizvodnjo živil;

(12)

zahteve glede mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih iz Uredbe Komisije (ES) 2023/915 (21): pri oceni tveganja se ugotovi, ali lahko uporaba predelane vode pomeni tveganje neizpolnjevanja zahtev, določenih za proizvodnjo živil;

(13)

zahteve glede mejnih vrednosti ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi iz Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (22): pri oceni tveganja se ugotovi, ali lahko uporaba predelane vode na kmetijskih površinah, ki se uporabljajo za proizvodnjo živil in krme, za katere se uporabljajo pesticidi, predstavlja kumulativno tveganje (če je bilo v oceni tveganja ugotovljeno, da so pesticidi morebitne nevarnosti, ki bi lahko bile prisotne v predelani vodi);

(14)

zahteve glede zdravja živali iz Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (23) ter Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011 (24): pri oceni tveganja se ugotovi, ali lahko uporaba predelane vode za namakanje krmnih rastlin ali katerih koli drugih kulturnih rastlin za živalsko krmo pomeni tveganje neizpolnjevanja zahtev, določenih za zdravje živali (z zaužitjem krme ali izpostavljenostjo na kmetijski površini).

(1)

objektom za predelavo vode (ali komunalno čistilno napravo, če se razlikujeta), med drugim z ocenjevanjem in optimizacijo vzpostavljenih postopkov ali z opredelitvijo dodatnih naprednih načinov čiščenja;

(2)

sistemi za shranjevanje in distribucijo predelane vode, kadar je to ustrezno;

(3)

namakanimi površinami ali območji okrog njih, kadar je to ustrezno, med drugim s preučitvijo alternativnih metod namakanja, s katerimi se zmanjšujejo tveganja izpostavljenosti, in sicer z zagotavljanjem varovalnih območij ali podobnih metod ali z zaščito delavcev in kmetov (zahteva se uporaba posebne osebne varovalne opreme ali sprejetje higienskih protokolov, poleg morebitnih že sprejetih ukrepov za uskladitev s pravili o zdravju in varnosti pri delu).

(1)

z uporabo pregrad se izpolnijo zahteve glede kakovosti za razrede kakovosti predelane vode iz preglednice 2 v Prilogi I k Uredbi (EU) 2020/741. Razred kakovosti se lahko določi ob upoštevanju potrjenega števila pregrad in meril, navedenih v smernicah Komisije o uporabi Uredbe (EU) 2020/741;

(2)

pregrade zajemajo čiščenje ali možnosti, ki ne vključujejo čiščenja, ter se lahko uporabijo pred mestom skladnosti ali po njem;

(3)

uporabi se lahko več pregrad skupaj (pristop večkratnih pregrad), da se dosežejo različne logaritemske stopnje zmanjšanja (v skladu s standardom ISO 16075-2:2020 (25) ali drugimi relevantnimi smernicami) in da se doseže zahtevana skupna logaritemska stopnja zmanjšanja, ki je potrebna za zmanjšanje tveganj, na podlagi izbranega razreda kakovosti predelane vode.

(1)

standardne operativne postopke;

(2)

časovni razpored obratovanja in vzdrževanja;

(3)

ukrepe za nadzor kakovosti;

(4)

seznam posebnih nalog in oseb, ki so odgovorne za take naloge;

(5)

seznam mest skladnosti in vseh drugih kritičnih kontrolnih mest, opredeljenih za obvladovanje tveganj, vključno z mesti, na katerih se predelana voda dostavi naslednji strani v sistemu za ponovno uporabo vode; informacije o teh mestih vključujejo natančno lokacijo (določanje položaja na karti GIS ali z geografskimi informacijami, kadar je to mogoče) in metodo vzorčenja;

(6)

postopke za pridobivanje podatkov z laboratorijskimi analizami ali spletnimi sistemi;

(7)

postopke vzorčenja in analize;

(8)

postopke ali protokole za spremljanje ustreznih parametrov v predelani vodi;

(9)

programe vzdrževanja opreme (vključno s senzorji za spletno zaznavanje);

(10)

programe vzdrževanja v zvezi s preventivnimi ukrepi in pregradami;

(11)

postopke za usposabljanje upravljavcev.

(1)

temelji na rezultatih ocene tveganja za zdravje in okolje;

(2)

vključuje postopke za izpolnjevanje vsaj minimalnih zahtev za rutinsko spremljanje v skladu s Prilogo I k Uredbi (EU) 2020/741 ter za izpolnjevanje vseh parametrov in mejnih vrednosti v zvezi s predelano vodo, ki so na podlagi rezultatov ocene tveganja za zdravje in okolje opredeljeni kot dodatne zahteve;

(3)

vključuje postopke spremljanja za vzorčenje in analizo predelane vode (z uporabo laboratorijskih analiz, senzorjev v realnem času ali analizatorjev) z navedbo lokacije in pogostosti ter postopke za nadzor izpustov ugotovljenih onesnaževal v izpostavljene okoljske receptorje (vključno s površinsko vodo, podzemno vodo in tlemi); postopki vključujejo dokumentirane ukrepe za zagotavljanje stalnega varovanja zdravja in okolja, tudi v ekstremnih vremenskih razmerah;

(4)

vključuje postopke, ki so v skladu z veljavno zakonodajo, zlasti spremljanje vodnih virov je v skladu z Direktivo Komisije 2009/90/ES (26), pri čemer je treba zagotoviti, da so rezultati primerljivi z rezultati spremljanja v skladu z Direktivo 2000/60/ES;

(5)

vključuje spremljanje parametrov v okoljskih medijih (vključno s površinsko vodo, podzemno vodo ali tlemi), kadar je to ustrezno in v skladu z rezultati ocene tveganja; če so patogeni, onesnaževala in/ali snovi ugotovljeni v katerem koli od okoljskih medijev, ki se spremljajo, se oceni, ali je njihova prisotnost posledica uporabe predelane vode ali pa izvirajo iz drugih virov.

(1)

seznam korektivnih ukrepov in odgovornih oseb za ugotovljene nevarne dogodke;

(2)

nujni postopki v primeru neuspešnega čiščenja v komunalni čistilni napravi ali objektu za predelavo vode, ki bi lahko povzročilo izpust nevarnosti v predelano vodo;

(3)

nujni postopki v primeru preseganja mejnih vrednosti, ugotovljenega v skladu z oceno tveganja, za nevarnosti v predelani vodi, ki bi lahko predstavljale tveganje;

(4)

nujni postopki, povezani z rednimi in izrednimi vzdrževalnimi dogodki (vključno z obtokom ali prelivanjem);

(5)

postopki in diagrami poteka za sporočanje izrednih razmer med stranmi (vključno z vsemi nujnimi postopki, s katerimi se zagotovi, da se proizvodi, namakani s predelano vodo, ki bi lahko bila onesnažena, ne dajo na trg);

(6)

spletni orodja, senzorji in upravljavci, ki bodo sprožili alarme v realnem času na podlagi spremljanja posebnih parametrov.

(1)

seznam z ustreznimi kontaktnimi podatki vsake vključene strani, ki je opredeljena samo glede na svojo dolžnost ali položaj (vodja objekta za predelavo vode, upravljavec centra za ukrepanje v izrednih razmerah), pri čemer je zagotovljena skladnost s standardi za varstvo podatkov;

(2)

postopki za poročanje o incidentih ali izrednih razmerah pristojnim organom in končnim uporabnikom;

(3)

postopki za izdajo opozoril; seznam informacij, ki jih je treba zagotoviti različnim akterjem v primeru izrednih razmer.