(1)

Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) določa, da se ohranitveni ukrepi sprejmejo ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, kar vključuje, če je ustrezno, poročila, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo in drugi svetovalni organi, ter katerimi koli mnenji svetovalnih svetov.

(2)

Svet mora sprejeti ukrepe za določitev in dodelitev ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s temi ribolovnimi možnostmi. Na podlagi člena 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ribolovne možnosti določijo v skladu s cilji skupne ribiške politike (SRP), kot je določena v členu 2(2) navedene uredbe. Na podlagi člena 16(1) navedene uredbe se ribolovne možnosti državam članicam dodelijo tako, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti vsake države članice za vsak stalež ali ribištvo.

(3)

Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo zato treba v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in socialno-ekonomskih posledic, pri čemer bi bilo treba zagotoviti pošteno obravnavo ribiških sektorjev, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanji z deležniki.

(4)

Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa večletni načrt za staleže trske, atlantskega sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže. Cilj tega načrta je zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos (MSY). V Uredbi (EU) št. 1380/2013 je določeno, da je treba ribolovne možnosti za staleže, za katere veljajo posebni večletni načrti, določiti v skladu s pravili iz teh večletnih načrtov.

(5)

V skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) 2016/1139 je treba ribolovne možnosti za staleže iz člena 1 navedene uredbe določiti tako, da se ribolovna umrljivost na ravni največjega trajnostnega donosa, izražena v razponih, doseže čim prej, a postopoma in z rastočim ritmom najkasneje do leta 2020. Omejitve ulova za zadevne staleže v Baltskem morju za leto 2024 bi bilo zato treba določiti v skladu s pravili in cilji večletnega načrta, določenega z navedeno uredbo.

(6)

Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je 31. maja 2023 objavil letno mnenje o staležih za staleže v Baltskem morju.

(7)

ICES za nekatere staleže, ki jih zajema Uredba (EU) 2016/1139, priporoča nični ulov. Če pa bi bili TAC določeni na priporočenih ravneh, bi obveznost iztovarjanja celotnega ulova, vključno s prilovom teh staležev pri mešanem ribolovu, privedla do pojava, imenovanega „vrsta, ki omejuje ribolov“. „Vrsta, ki omejuje ribolov“ je vrsta, za katero kvota ni določena in ki lahko povzroči, da eno ali več ribiških plovil preneha ribolov, tudi če še vedno ima kvoto za druge vrste. Zato je primerno določiti posebne TAC za prilov navedenih staležev, da bi se doseglo ravnotežje med nadaljevanjem ribolova (zaradi morebitnih resnih socialno-ekonomskih posledic v primeru nenadaljevanja) in potrebo po doseganju dobrega biološkega statusa navedenih staležev, ob upoštevanju, da je pri mešanem ribolovu vse staleže težko loviti pri največjem trajnostnem donosu. Ravni navedenih prilovnih TAC bi bilo treba določiti tako, da se zagotovi zmanjšanje umrljivosti navedenih staležev, spodbudi večja selektivnost in omogoči izogibanje prilovu teh staležev. Da bi se zmanjšal ulov staležev, za katere so določeni prilovni TAC, bi bilo treba ribolovne možnosti za ribolov, pri katerem se ulovijo ribe iz teh staležev, določiti na ravneh, ki pripomorejo k temu, da se biomasa ogroženih staležev obnovi na trajnostno raven.

(8)

Po podatkih ICES se pri veliki večini ribolova v Baltskem morju vsaj do neke mere mešajo vrste. To mešanje zajema obe vrsti, ki se upravljata s TAC, in vrste, ki se ne upravljajo s TAC. Največ mešanja je med pelagičnimi vrstami in pridnenimi vrstami. ICES za leto 2024 priporoča nični ulov atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja, trske iz vzhodnega Baltskega morja in atlantskega lososa iz osrednjega morskega bazena. Poleg tega se za trsko iz zahodnega Baltskega morja v skladu s previdnostnim mnenjem ICES priporoča izjemno nizek ulov. Če bi bili torej TAC za te staleže določeni na ravneh, ki jih priporoča ICES, bi to pomenilo, da bi plovila, ki lovijo zlasti morsko ploščo, leta 2024 prenehala z ribolovom. Na podlagi podatkov Evropske opazovalnice trga za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (EUMOFA) je vrednost ulova morske plošče, ki se lahko lovi v okviru predlaganih TAC, ob prvi prodaji ocenjena na 24,5 milijona EUR. Veliko ribolova, zlasti malega priobalnega ribolova, v okviru katerega se lovijo vrste, ki se ne upravljajo s TAC Unije, bi moralo leta 2024 ustaviti ribiške dejavnosti. Zato je primerno, da se pod določenimi pogoji določi TAC za prilov „vrst, ki omejujejo ribolov“, in sicer za atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja, trsko iz vzhodnega Baltskega morja, trsko iz zahodnega Baltskega morja in atlantskega lososa iz osrednjega morskega bazena.

(9)

Kar zadeva stalež trske iz vzhodnega Baltskega morja, ICES ocenjuje, da je biomasa staleža trske iz vzhodnega Baltskega morja še vedno pod mejno referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, pod katero se lahko zmanjša reproduktivna sposobnost (Blim), in se je v primerjavi z letom 2022 le malo povečala. Zato ICES že peto leto zapored odsvetuje ulov trske iz vzhodnega Baltskega morja. V teh okoliščinah je v skladu z Uredbo (EU) 1380/2013 primerno ohraniti prepoved ciljno usmerjenega ribolova in s tem funkcionalno povezane popravne ukrepe. Ribolovne možnosti za neizogibni prilov bi bilo treba določiti na nizki ravni, pri čemer bi bilo treba preprečiti pojav, imenovan „vrsta, ki omejuje ribolov“.

(10)

Kar zadeva stalež trske iz zahodnega Baltskega morja, je ICES zaradi nenehnih negotovosti svoje mnenje popravil navzdol na previdnostno mnenje. Zdaj iz njega izhaja, da je stalež zadnjih 15 let večinoma pod Blim, leta 2022 pa je bil na rekordno nizki ravni. V skladu s previdnostnim mnenjem se priporoča izjemno nizek ulov. V teh okoliščinah je v skladu z Uredbo (EU) 1380/2013 primerno ohraniti prepoved ciljno usmerjenega ribolova in s tem funkcionalno povezane popravne ukrepe ter prepovedati rekreacijski ribolov trske iz zahodnega Baltskega morja. Ribolovne možnosti za neizogibni prilov bi bilo treba določiti na nizki ravni, pri čemer bi bilo treba preprečiti pojav, imenovan „vrsta, ki omejuje ribolov“.

(11)

Kar zadeva atlantskega lososa v podrazdelkih ICES 22 do 31, je ICES ohranil svoje mnenje o ničnem ulovu, omejil možnost nadaljevanja ciljno usmerjenega priobalnega poletnega ribolova na podrazdelek ICES 31 in ustrezno navzdol popravil svoje mnenje o ulovu. V teh okoliščinah je v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 primerno prilagoditi ribolovno območje in raven ribolovnih možnosti v skladu z mnenjem ICES ter ohraniti s tem funkcionalno povezane popravne ukrepe.

(12)

Da bi se zagotovila popolna uporaba obalnih ribolovnih možnosti v podrazdelku ICES 32, je bila leta 2019 uvedena omejena prožnost med območji za atlantskega lososa med podrazdelki ICES 22 do 31 in podrazdelkom ICES 32. Glede na spremembe ribolovnih možnosti za navedena staleža je primerno ohraniti to prožnost.

(13)

Prepoved ribolova morske postrvi več kot štiri morske milje od temeljnih črt ter omejitev prilova te vrste na 3 % skupnega ulova morske postrvi in atlantskega lososa sta prispevali k občutnemu zmanjšanju prejšnjega znatnega napačnega poročanja ulova pri ribolovu atlantskega lososa, zlasti kot ulova morske postrvi. Zato je primerno ohraniti obstoječo določbo, da bi se ohranila nizka raven napačnega poročanja.

(14)

Ukrepi v zvezi z rekreacijskim ribolovom trske in atlantskega lososa ter ukrepi za ohranjanje staležev morske postrvi in atlantskega lososa ne bi smeli posegati v strožje nacionalne ukrepe na podlagi členov 19 in 20 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(15)

ICES je za ribolov atlantskega sleda iz Botnijskega zaliva, ki je s socialno-ekonomskega vidika zelo pomemben, podal mnenje o največjem trajnostnem donosu z razponi ulova. Poleg tega je biomasa tega staleža pod referenčno točko, pod katero je treba sprejeti posebne ustrezne ukrepe upravljanja (Btrigger), obstaja pa tudi verjetnost, da stalež leta 2025 pade pod Blim . V teh okoliščinah je v skladu z Uredbo (EU) 2016/1139 primerno določiti ribolovne možnosti v spodnjem razponu ribolovne umrljivosti, zaradi česar je največji trajnostni donos (FMSY).

(16)

ICES ocenjuje, da se je biomasa staleža atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja sicer povečala, vendar je še vedno le 71 % Blim. Poleg tega prirast ostaja na rekordno nizkih ravneh, biomasa pa se leta 2025 naj ne bi obnovila nad Blim. Zato ICES že šesto leto zapored odsvetuje ulov atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja. V teh okoliščinah je v skladu z Uredbo (EU) 2016/1139 primerno ohraniti prepoved ciljno usmerjenega ribolova in ribolovne možnosti za neizogibni prilov določiti na nizki ravni, da se prepreči pojav, imenovan „vrsta, ki omejuje ribolov“.

(17)

ICES je za ribolov atlantskega sleda iz osrednjega Baltskega morja, ki je s socialno-ekonomskega vidika zelo pomemben, podal mnenje o največjem trajnostnem donosu z razponi ulova. Ob tem je tudi ocenil, da je biomasa tega staleža zadnjih 30 let, tudi v zadnjih letih, večinoma pod Blim ter da obstaja verjetnost, da bo biomasa tega staleža v letu 2025 ostala pod Blim. V teh okoliščinah je v skladu z Uredbo (EU) 2016/1139 primerno določiti ribolovne možnosti v nižjem razponu FMSY in določiti prepoved ribolova s pelagičnimi vlečnimi mrežami v času drstenja kot dodatni popravni ukrep, funkcionalno povezan z ribolovnimi možnostmi.

(18)

ICES ocenjuje, da je biomasa atlantskega sleda iz Riškega zaliva nad Btrigger, ribolovni pritisk pa na FMSY. Zato je primerno, da se ribolovne možnosti v skladu z Uredbo (EU) 2016/1139 določijo pri točkovni vrednosti FMSY.

(19)

Kar zadeva morsko ploščo, ICES ocenjuje, da pri njenem ribolovu prihaja do prilova trske. Zato je primerno, da se ribolovne možnosti za morsko ploščo v skladu z Uredbo (EU) 2016/1139 določijo pod najnižjo vrednostjo v razponu FMSY.

(20)

Kar zadeva papalino, ICES ocenjuje, da od leta 2014 ni bilo močne prirasti, čeprav je biomasa nad Btrigger. Poleg tega ocenjuje, da je bila prirast v letih 2021 in 2022 rekordno majhna. Ribolov papaline je tudi pogosto mešani ribolov, kadar se papalina lovi skupaj s sledom. Zato je primerno, da se ribolovne možnosti za papalino v skladu z Uredbo (EU) 2016/1139 določijo v ustreznem nižjem razponu FMSY.

(21)

Za uporabo ribolovnih možnosti, določenih v tej uredbi, veljajo določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (3), zlasti člena 33 navedene uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora in člena 34 navedene uredbe o prenosu podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti Komisiji. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti kode za iztovarjanje staležev, za katere velja ta uredba, ki jih morajo države članice uporabljati pri pošiljanju podatkov Komisiji.

(22)

Uredba Sveta (ES) št. 847/96 (4) določa dodatne pogoje za upravljanje TAC iz leta v leto, vključno z določbami glede prilagodljivosti za staleže, za katere veljajo previdnostni in analitski TAC iz členov 3 oziroma 4. V skladu s členom 2 navedene uredbe mora Svet pri določanju TAC odločiti, za katere staleže se člena 3 in 4 ne uporabljata, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Poleg tega člen 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 določa mehanizem vsakoletne prilagodljivosti za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi ogrozila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in povzročila poslabšanje biološkega statusa staležev, bi bilo treba izrecno določiti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za TAC uporabljata le, kadar se ne uporablja vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(23)

Biomasa trske iz vzhodnega Baltskega morja, trske iz zahodnega Baltskega morja in atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja je pod Blim. Za vse te staleže sta v letu 2024 dovoljena le prilov in znanstveni ribolov, za atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja pa tudi mali priobalni ribolov. Zato in glede na razmeroma majhno odpornost ekosistema Baltskega morja so se države članice, ki imajo delež kvot zadevnih TAC, zavezale, da v letu 2024 za te staleže ne bodo uporabljale vsakoletne prilagodljivosti iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013, da ulov v letu 2024 ne bo presegel ustreznih TAC. Poleg tega je v podrazdelkih 22 do 30 biomasa skoraj vseh rečnih staležev lososa pod mejno referenčno točko za proizvodnjo dveletnih lososov (Rlim), v letu 2024 pa sta dovoljenja le prilov in znanstveni ribolov. Zato so zadevne države članice sprejele podobno zavezo v zvezi z vsakoletno prilagodljivostjo, povezano z ulovom atlantskega lososa iz osrednjega morskega bazena leta 2024.

(24)

Z Uredbo Sveta (EU) 2023/194 (5) so za obdobje od 1. novembra 2022 do 31. oktobra 2023 določene ribolovne možnosti za norveškega moliča v razdelku ICES 3a („Skagerrak-Kattegat“), vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 4 ter vodah Združenega kraljestva razdelka ICES 2a („Severno morje“). Ribolovna sezona za norveškega moliča traja od 1. novembra do 31. oktobra. Unija in Združeno kraljestvo sta 16. oktobra 2023 opravila dvostranska posvetovanja v skladu s členom 498(2) Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (6) ter se dogovorila o TAC na podlagi mnenja ICES, objavljenega 9. oktobra 2023. Rezultati posvetovanj so bili dokumentirani v pisnem zapisniku, ki ga je Svet potrdil 20. oktobra 2023, podpisala pa sta ga predstavnik Komisije v imenu Unije in vodja delegacije Združenega kraljestva v skladu s členom 498(6) navedenega sporazuma in Sklepom Sveta (EU) 2021/1875 (7). Zadevne ribolovne možnosti za norveškega moliča v razdelku ICES 3a, vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 4 ter vodah Združenega kraljestva razdelka ICES 2a za obdobje od 1. novembra 2023 do 31. oktobra 2024 bi bilo zato treba določiti na ravni, določeni v navedenem pisnem zapisniku.

(25)

Uredba Sveta (EU) 2023/194 določa ribolovne možnosti za vahnjo v podobmočju ICES 4 ter razdelku ICES 6a in razdelku ICES 3a (Severno morje, zahodno od Škotske, Skagerrak) za leto 2023 na podlagi izida posvetovanj o ribištvu med Unijo, Norveško in Združenim kraljestvom za leto 2024, kot je dokumentirano v odobrenem zapisniku, podpisanem 9. decembra 2022. Z namenom zagotoviti popolno uporabo ribolovnih možnosti je primerno, da se nekaterim TAC območjem dovoli prožna ureditev, če gre za isti biološki stalež. Zato je primerno, da se uvede prožnost med območji za kvote držav članic za vahnjo v višini do 10 % od Severnega morja do voda Unije na območju Skagerrak-Kattegat.

(26)

Sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo na eni strani ter vlado Grenlandije in vlado Danske na drugi strani in Protokol o izvajanju k navedenemu sporazumu (8) določata, da Unija od vlade Grenlandije prejme 7,7 % TAC za kapelana (Mallotus villosus), ki se ulovi v grenlandskih vodah podobmočij ICES 5 in 14. Vlada Grenlandije je 5. oktobra 2023 Unijo obvestila, da ji na podlagi vmesnega znanstvenega mnenja, ki ga je objavil islandski raziskovalni inštitut za morsko in sladko vodo ter v skladu s katerim ulov v „zimskem obdobju 2023/2024“ ne bi smel presegati nič ton, v tem trenutku za zadevno obdobje ne more ponuditi kapelana. Zato bi bilo treba do izdaje končnega znanstvenega mnenja, ki bi lahko vladi Grenlandije omogočilo, da Unija ponudi kapelana, ribolovne možnosti za navedeni stalež v Uredbi (EU) 2023/194 označiti z „Se določi naknadno.“.

(27)

Uredbo (EU) 2023/194 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(28)

Da bi se preprečila prekinitev ribolovnih dejavnosti, bi bilo treba določbe te uredbe v zvezi z Baltskim morjem uporabljati od 1. januarja 2024. Vendar pa bi se morala ta uredba uporabljati za norveškega moliča v razdelku ICES 3a, v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 4 in vodah Združenega kraljestva razdelka ICES 2a od 1. novembra 2023 do 31. oktobra 2024, saj je to ribolovna sezona norveškega moliča. Ta uredba bi se morala uporabljati za vahnjo v podobmočju ICES 4, razdelku ICES 6a in razdelku ICES 3a (Severno morje, zahodno od Škotske, Skagerrak) od 1. novembra 2023 do 31. decembra 2023, da se zagotovi popolna uporaba ribolovnih možnosti za leto 2023. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi –