(1)

Ruska neizzvana in neupravičena vojna agresija na Ukrajino od 24. februarja 2022 vpliva na dejavnosti pomorskega prometa v ukrajinskih črnomorskih pristaniščih, iz katerih je bilo opravljenih okoli 90 % izvoza ukrajinskega žita in oljnic. Da bi podprli ukrajinske kmete in prispevali k prehranski varnosti v svetu in v Uniji, so bile nujno potrebne alternativne logistične poti, Unija pa je sprejela konkretne ukrepe, da bi Ukrajini olajšala izvoz kmetijskih proizvodov ter obsežnejšo dvostransko trgovino z Unijo, kakor je navedeno v sporočilu Komisije z naslovom „Akcijski načrt za solidarnostne pasove med EU in Ukrajino za lažji izvoz kmetijskih proizvodov Ukrajine in lažjo dvostransko trgovino Ukrajine z EU“ (solidarnostni pasovi med EU in Ukrajino) (2).

(2)

Zaradi skupnih prizadevanj držav članic, zlasti Bolgarije, Madžarske, Poljske, Romunije in Slovaške, pa tudi Ukrajine, Moldavije, mednarodnih partnerjev in Komisije, so solidarnostni pasovi med EU in Ukrajino postali rešilna bilka ukrajinskega gospodarstva in ustvarili nove povezave z Unijo, kar predstavlja tudi zaščitni ukrep proti svetovni prehranski krizi.

(3)

Čeprav so bile dosežene številne izboljšave, še vedno ostajajo znatna logistična ozka grla. Infrastruktura še vedno ne zadostuje za obvladovanje porasta prometa, primanjkuje opreme za pretovarjanje, zmogljivosti pa so omejene, kar povzroča visoke logistične stroške. Povezljivost je mogoče izboljšati z boljšim usklajevanjem tranzita, okrepitvijo infrastrukture in znižanjem skupnih logističnih stroškov, s čimer se zagotovi, da se lahko ukrajinska žita in oljnice po potrebi prepeljejo dlje v Unijo in onkraj nje.

(4)

Zaradi zgoraj opisanih visokih logističnih stroškov in ozkih grl se je povečal uvoz žit in oljnic iz Ukrajine v države članice blizu Ukrajine.

(5)

To stanje ustvarja pritisk na cene v številnih regijah v Bolgariji, na Madžarskem in Poljskem, v Romuniji ter na Slovaškem. Zaradi tega uvoza so tudi zasičene skladiščne zmogljivosti in logistične verige. Te okoliščine vplivajo na ekonomsko sposobnost in tržne perspektive kmetov v nekaterih regijah teh držav članic, kar bi lahko navsezadnje ogrozilo normalno delovanje koridorjev solidarnostnih pasov med EU in Ukrajino.

(6)

Da bi se izognili hitremu poslabšanju razmer, je Komisija z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/739 (3) sprejela prvi nujni ukrep pomoči, namenjen prizadetim kmetom v Bolgariji, na Poljskem in v Romuniji, zlasti ob upoštevanju razmer na področju domače oskrbe in logističnih izzivov v navedenih državah članicah.

(7)

Ob upoštevanju obsega negativnega gospodarskega učinka v zadevnih državah članicah je treba razširiti področje uporabe ukrepa pomoči, sprejetega v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2023/739, na Madžarsko in Slovaško ter zagotoviti dodatna sredstva za boljše reševanje teh razmer.

(8)

Razmere predstavljajo specifičen problem v smislu člena 221 Uredbe (EU) št. 1308/2013. Tega specifičnega problema v omejenem številu regij v nekaterih državah članicah ni mogoče obravnavati z ukrepi iz člena 219 ali 220 navedene uredbe, saj se ne nanaša specifično na obstoječe motnje na trgu ali izrecno grožnjo takšnih motenj niti na ukrepe za boj proti širitvi bolezni živali ali izgubi zaupanja potrošnikov zaradi tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin. Da bi se izognili hitremu nadaljnjemu poslabšanju ekonomske sposobnosti kmetov v nekaterih regijah Bolgarije, Madžarske, Poljske, Romunije in Slovaške, razmere poleg tega zahtevajo hitro ukrepanje.

(9)

Zato je primerno vzpostaviti nujni ukrep pomoči ter Bolgariji, Madžarski, Poljski, Romuniji in Slovaški zagotoviti finančna sredstva za pomoč kmetom, ki jih je prizadel povečan uvoz žit in oljnic iz Ukrajine, za obdobje, ki je nujno potrebno.

(10)

Znesek, ki bo na voljo Bolgariji, Madžarski, Poljski, Romuniji in Slovaški, bi bilo treba določiti ob upoštevanju zlasti njihovega položaja v kmetijskem sektorju Unije, in sicer na podlagi neto zgornjih mej za neposredna plačila iz Priloge III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ter relativne rasti trgovine z žiti in oljnicami v navedene države.

(11)

Bolgarija, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška bi morale pomoč razdeliti po najučinkovitejših kanalih na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, ki upoštevajo obseg težav kmetov in gospodarsko škodo pri pridelavi žit in oljnic na prizadetih območjih, obenem pa zagotoviti, da so ti kmetje končni prejemniki pomoči, ter se izogniti vsakršnemu izkrivljanju trga in konkurence.

(12)

Glede na to, da bi znesek, dodeljen Bolgariji, Madžarski, Poljski, Romuniji in Slovaški, nadomestil samo del dejanske izgube kmetov na prizadetih območjih, bi bilo treba tem državam članicam dovoliti, da navedenim proizvajalcem dodelijo dodatno nacionalno pomoč pod pogoji in v rokih, ki jih določa ta uredba.

(13)

Da se Bolgariji, Madžarski, Poljski, Romuniji in Slovaški zagotovi prilagodljivost pri razdeljevanju pomoči, saj se v danih okoliščinah soočajo s težavami kmetov, bi jim bilo treba dovoliti, da pomoč kumulirajo z drugo pomočjo, financirano iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ne da bi kmetje prejeli prekomerna nadomestila.

(14)

Da bi se izognili prekomernim nadomestilom, bi morale Bolgarija, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška upoštevati podporo, dodeljeno v okviru drugih nacionalnih instrumentov podpore ali instrumentov podpore Unije ali zasebnih shem, da bi se odzvali na učinek povečanega uvoza žit in oljnic iz Ukrajine v prizadetih regijah.

(15)

Ker je pomoč Unije določena v eurih, je zaradi zagotavljanja enotne in hkratne uporabe treba določiti datum za pretvorbo zneskov, dodeljenih državam članicam, ki niso sprejele eura kot svoje nacionalne valute, kot velja za Bolgarijo, Madžarsko, Poljsko in Romunijo. Ker ta uredba ne določa roka za vložitev vlog za pomoč, je primerno, da se za namene člena 30(3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/127 (5) datum začetka veljavnosti te uredbe šteje za operativni dogodek za menjalni tečaj za zneske iz te uredbe.

(16)

Iz proračunskih razlogov bi morala Unija financirati odhodke, ki jih imajo Bolgarija, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška le, kadar se takšni odhodki izvršijo do datuma za upravičenost odhodkov.

(17)

Pomoč za ta nujni ukrep bi bilo treba plačati do 31. decembra 2023. Ker se po 31. decembru 2023 ne smejo izvesti nobena plačila, se člen 5(2) Delegirane uredbe (EU) 2022/127 ne bi smel uporabljati.

(18)

Da bi Bolgarija, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška Uniji omogočile spremljanje učinkovitosti tega nujnega ukrepa, bi morale Komisiji sporočiti podrobne podatke o njegovem izvajanju.

(19)

Da bi kmetje pomoč prejeli čim prej, bi moralo biti Bolgariji, Madžarski, Poljski, Romuniji in Slovaški omogočeno, da začnejo to uredbo izvajati takoj. Zato bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(20)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –