PRILOGA

Ta priloga je priložena Priporočilu Komisije o olajšanju financiranja za prehod na trajnostno gospodarstvo (1) in dopolnjuje priporočila s podrobnejšo obravnavo in primeri, da bi podprla prostovoljno uporabo orodij iz okvira EU za trajnostno financiranje za financiranje prehoda. V njej so predstavljene različne možnosti in predlogi za podjetja in finančne institucije, da določijo cilje prehoda, opredelijo potrebe po financiranju prehoda in projekte ter zberejo ali zagotovijo sredstva za financiranje prehoda.

Kazalo

1.

Razmerje med zelenim financiranjem in financiranjem prehoda

35

2.

Vidiki v zvezi s tem, kako bi se lahko različne vrste vplivov, tveganj in priložnosti podjetja odražale v posameznih ciljih prehoda

35

3.

Pregled orodij za trajnostno financiranje za opredelitev in določitev potreb po financiranju prehoda

38

4.

Metodologije podnebnih referenčnih vrednosti EU

38

5.

Taksonomija EU

39

5.1

Za kaj se lahko uporabi taksonomija EU

39

5.2

Taksonomija kot orodje za prehod

40

5.3

Možnosti za uporabo taksonomije za določitev potreb po financiranju prehoda

40

6.

Finančni instrumenti za zbiranje sredstev za financiranje prehoda

42

7.

Uporaba orodij Evropske unije za trajnostno financiranje s strani finančnih posrednikov in vlagateljev

43

1.   Razmerje med zelenim financiranjem in financiranjem prehoda

Trajnostno financiranje pomeni financiranje tako tega, kar je že okolju prijazno, kot tega, kar je v prehodu na take ravni uspešnosti.

Na sliki 1 spodaj je prikazano, kako je financiranje prehoda povezano s splošnim financiranjem in zelenim financiranjem ter kako bi se lahko te različne oblike financiranja razvijale v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju.

Splošno financiranje, ki nima ciljev glede trajnostnosti, se lahko razlikuje od zelenega financiranja in financiranja prehoda. Takšno splošno financiranje lahko trenutno vključuje dejavnosti z zelo velikim vplivom in z majhnim vplivom. Ko bo gospodarstvo v postopku prehoda, bodo morale dejavnosti z velikim vplivom sčasoma preiti v dejavnosti z majhnim vplivom.

Financiranje prehoda je namenjeno financiranju tega prehoda. Vključuje lahko tako financiranje z znano uporabo kot tudi (podjetniško) financiranje za splošne namene. S kratkoročnega vidika financiranje prehoda pogosto ne bo prineslo izboljšav, ki bi izpolnile zelene cilje uspešnosti. Dolgoročno pa mora biti financiranje prehoda usklajeno s podnebnimi in okoljskimi cilji EU in se bo zato štelo kot zeleno ali kot da ima majhen vpliv.

2.   Vidiki v zvezi s tem, kako bi se lahko različne vrste vplivov, tveganj in priložnosti podjetja odražale v posameznih ciljih prehoda

Ta oddelek se navezuje na točki 3 in 4 Priporočila Komisije.

Podjetja lahko svoje potrebe po financiranju prehoda obravnavajo na podlagi svojih vplivov na trajnostnost ter tveganj in priložnosti glede trajnostnosti. Te je mogoče ugotoviti z oceno pomembnosti na podlagi pristopa dvojne pomembnosti.

Kot del te ocene bi podjetja lahko analizo scenarijev, povezanih s podnebjem in okoljem, uporabila kot podlago za opredelitev in oceno prehodnostnih in fizičnih tveganj in priložnosti v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. Podjetja bi lahko na podlagi rezultatov ocene pomembnosti (2) določila cilje prehoda ter po potrebi določila potrebe in zaveze glede financiranja prehoda.

Na sliki 2 je pregled orodij, ki jih je mogoče uporabiti za razmislek o tem, kako opredeliti potrebe po financiranju prehoda v primeru pomembnih vplivov in kako opredeliti finančne potrebe za obravnavanje majhnih ali preostalih vplivov.

Podjetja se spodbuja, naj pri načrtovanju prehoda in opredelitvi potreb po financiranju prehoda razmislijo o določitvi ciljev prehoda na podlagi ustreznih kažipotov za prehod, ki so združljivi s prehodom, pri tem pa upoštevajo vrsto vplivov in druge dejavnike, kot so resnost, obseg, področje uporabe in stopnja nepopravljivosti teh vplivov. Podjetja se lahko oprejo na standarde in smernice, ki so na voljo v skladu z Direktivo (EU) 2022/2464, in na njeno izvajanje v ta namen (direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti).

Podjetja se spodbuja, naj razmislijo o tem, kako bi se lahko različni vplivi, tveganja in priložnosti odražali v ciljih prehoda in s tem povezanih potrebah po financiranju prehoda.

Preglednica 1

Splošni vidiki za določanje podnebnih in okoljskih ciljev v primeru bistvenih vplivov

(1) Pri metodologiji, uporabljeni v tem procesu, upoštevajte verodostojne referenčne okvire, vključno z: — znanstveno utemeljenimi analizami scenarijev ter sektorskimi kažipoti glede globalnega segrevanja za 1,5 °C brez prekoračitve ali z omejeno prekoračitvijo na svetovni ravni, na ravni EU ali nacionalni ravni s sklicevanjem na odbor IPCC, Mednarodno agencijo za energijo (IEA) ali druge, verodostojne in znanstveno utemeljene zasebne pobude. Upoštevajte scenarije, ki odražajo posebne okoliščine podjetja v smislu geografske lege in gospodarskih dejavnosti; — regulativnim okvirom Unije za trajnostno financiranje, vključno z uredbo o taksonomiji in metodologijo za podnebne referenčne vrednosti EU (glej oddelke 3 do 5 Priloge); — strateškimi okoljskimi akcijskimi načrti Unije za krožno gospodarstvo (3), biotsko raznovrstnost (4) in ničelno onesnaževanje (5); — upoštevanjem kvalitativnih kažipotov EU za prehod (6) v zvezi z vidiki, povezanimi s podnebjem, pri ocenjevanju izzivov prehoda in najboljših razpoložljivih tehnologij v ustreznem sektorju. (2) Razmislite o določitvi ciljev prehoda, ki so časovno omejeni, znanstveno utemeljeni in izvedljivi, da se zagotovi njihova verodostojnost. (3) Razmislite o razčlenitvi teh ciljev na ravni dejavnosti in proizvodov ter opredelite ključne vzvode na ravni dejavnosti, vključno s finančnimi viri, da se zagotovi izvedba teh ciljev. (4) Po potrebi in s sklicevanjem na točko 3 razmislite o določitvi pričakovanih vzvodov razogljičenja in njihovih skupnih količinskih prispevkov k doseganju ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ter ključnih načrtovanih ukrepov, vključno s spremembami portfelja proizvodov in storitev podjetja ter njegovim uvajanjem novih tehnologij. (5) Upoštevajte merila za merjenje in spremljanje izvajanja ciljev prehoda, kot so učinkovitost ukrepov, napredek, dosežen skozi čas, in vključenost deležnikov. (6) Razmislite o določitvi, kako se cilji prehoda upoštevajo pri postopkih poslovnega in finančnega načrtovanja ter upravljanju tveganj. (7) Razmislite o splošni okoljski celovitosti ciljev prehoda, ne žrtvujte enega cilja za drugega in v ta namen razmislite o uporabi načela, da se ne škoduje bistveno, v skladu z uredbo o taksonomiji. Razmislite tudi o spoštovanju minimalnih zaščitnih ukrepov v zvezi s človekovimi pravicami in pravicami delavcev. (8) Razmislite o sprejetju ukrepov za zagotovitev preglednosti ciljev in podlage, na kateri so bili določeni, da bi vlagatelje in finančne posrednike spodbudili, da jih upoštevajo, ko zagotavljajo financiranje prehoda. Razmislite na primer o opredelitvi ciljev kot dela verodostojnega načrta za prehod, da se poveča verodostojnost v zvezi z njihovim doseganjem, ki odraža notranje odvisnosti (7) na območjih, kjer podjetje deluje. (9) Razmislite o vzpostavitvi zanesljivega postopka upravljanja za podporo pri izvajanju in nadzoru ciljev prehoda, vključno z: a) odobritvijo ciljev prehoda s strani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov podjetja; b) vzpostavitvijo dobrih notranjih kontrol, tudi z jasno dodelitvijo vlog in odgovornosti za nadzor in izvajanje ukrepov, povezanih s podporo izvajanju teh ciljev prehoda; c) rednim poročanjem upravljalnim organom o izvajanju ciljev prehoda. (10) Po potrebi razmislite o uporabi preverjanja in zagotavljanja s strani tretje strani, da se zagotovi dodatna verodostojnost ciljev prehoda ter s tem povezanega določanja ciljev in nadaljnjega ukrepanja.

Preglednica 2

Vidiki za preproste cilje izboljšanja v primeru nebistvenih vplivov

(1) V primeru podjetij, kjer ima glavna gospodarska dejavnost majhen vpliv, je morda mogoče zmanjšati preostale učinke, ki morda obstajajo, na primer pri podpornih funkcijah tega podjetja (npr. energijska učinkovitost pisarniških stavb, emisije iz prometa ali mobilnosti, nakup energije iz obnovljivih virov, okolju prijaznejša oskrba s hrano itd.). (2) Kadar je ustrezno, razmislite o: a) preprostih ciljih izboljšanja za naložbe v energijsko učinkovitost stavb, znatno zmanjšanje emisij iz uporabe električne energije ali ogrevanja ter podobne naložbe, zlasti z omogočitvenimi dejavnostmi, zajetimi v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji); b) oblikovanju politike javnega naročanja s poudarkom na premislekih o trajnostnosti.

3.   Pregled orodij za trajnostno financiranje za opredelitev in določitev potreb po financiranju prehoda

Instrumenti za trajnostno financiranje, zlasti taksonomija, ali podnebne referenčne vrednosti EU in verodostojni načrti za prehod se lahko uporabijo kot podpora pri opredelitvi ciljev prehoda in opredelitvi posebnih potreb po financiranju prehoda na ravni podjetja in na ravni gospodarskih dejavnosti. Sredstva za financiranje prehoda se nato lahko zberejo z zelenimi ali trajnostnimi obveznicami, krediti, lastniškim financiranjem ali posebnimi kreditnimi aranžmaji.

Na sliki 3 spodaj je pregled orodij, ki jih je mogoče uporabiti za izražanje potreb po financiranju prehoda in zbiranje sredstev za financiranje prehoda.

4.   Metodologije podnebnih referenčnih vrednosti EU

Ta oddelek se navezuje na točko 5 Priporočila Komisije.

Če sektorski znanstveno utemeljeni kažipoti ali načrti ne obstajajo, bi lahko podjetja upoštevala metodologije podnebnih referenčnih vrednosti EU in jih uporabljala na način, ki zagotavlja usklajenost s scenarijem Mednarodne agencije za energijo ali IPCC za globalno segrevanje za 1,5 °C.

Če sektorski znanstveno utemeljeni scenariji in kažipoti obstajajo, bi lahko podjetja proučila, ali njihova uporaba omogoča tudi izpolnjevanje minimalnih standardov podnebnih referenčnih vrednosti EU.

Izdaje podjetij, ki izpolnjujejo minimalne standarde metodologij podnebnih referenčnih vrednosti in ki to dokazujejo (na primer z verodostojnim načrtom za prehod, v katerem so upoštevani standardi in smernice iz Direktive (EU) 2022/2464 in njenega izvajanja), na kapitalskih trgih bodo verjetneje vključene v portfelje, ki sledijo podnebnim referenčnim vrednostim EU.

Minimalni standardi podnebnih referenčnih vrednosti

Podnebne referenčne vrednosti EU temeljijo na zanesljivem sklopu meril, katerih cilj je zagotoviti kažipot za prehod za portfelje, ki je združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo (8). Minimalni standardi v zvezi s ciljem in krivuljo podnebnih referenčnih vrednosti za razogljičenje zahtevajo najmanj 7-odstotno letno zmanjšanje intenzivnosti toplogrednih plinov ali absolutnih ciljev glede emisij toplogrednih plinov (9).

Za vsako leto, ko cilji niso doseženi, bi bilo treba nedosežene cilje kompenzirati tako, da se cilji krivulje razogljičenja za naslednje leto prilagodijo navzgor.

Kadar je to mogoče, razmislite o prikazu nižjih povprečnih emisij v primerjavi z emisijami primerljivih podjetij in izogibanju posebnim izključitvenim dejavnikom iz členov 9 do 12 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/1818 z dne 17. julija 2020.

Pripisovanje večje uteži podjetjem, ki si postavljajo in objavljajo cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov

Izdajam podjetij na kapitalskem trgu se lahko pripiše večjo utež v referenčni vrednosti, ki upošteva podnebne referenčne vrednosti EU, če lahko podjetje izdajatelj dokaže, da je določilo in objavilo cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

a)	izdajatelj vrednostnih papirjev, ki sestavljajo referenčne vrednosti, dosledno in natančno objavlja svoje emisije toplogrednih plinov s področij 1, 2 in 3;

b)

izdajatelj vrednostnih papirjev, ki sestavljajo referenčne vrednosti, je zmanjšal svojo intenzivnost toplogrednih plinov ali, kjer je relevantno, svoje absolutne emisije toplogrednih plinov, vključno z emisijami toplogrednih plinov s področij 1, 2 in 3, v povprečju vsaj za 7 % letno vsaj tri leta zapored.

5.   Taksonomija EU

Ta oddelek se navezuje na točko 6 Priporočila Komisije.

5.1   Za kaj se lahko uporabi taksonomija EU

Podjetja lahko taksonomijo uporabljajo kot orodje za financiranje prehoda, in sicer za načrtovanje prehoda svojih gospodarskih dejavnosti in določanje, katere naložbe v prehod so potrebne. Kot taka se lahko uporablja za razvrščanje trajnostnih naložb, merjenje sedanje in načrtovane podnebne ali okoljske uspešnosti, določanje ciljev in komuniciranje o njih, vključno z opredelitvijo ciljev, povezanih s taksonomijo, v načrtih za prehod.

5.2   Taksonomija kot orodje za prehod

Taksonomija s tem, ko opredeljuje okoljskotrajnostne gospodarske dejavnosti in ne podjetja, podjetjem omogoča prehod s postopnim povečevanjem njihovega deleža okoljskotrajnostnih dejavnosti.

Na sliki 5 je prikazano, kako lahko podjetje postopoma poskrbi za prehod svojih dejavnosti, v tem primeru dejavnosti, ki se izvajajo v obratih, in vlaga v njihovo nadgradnjo, da bi povečalo delež zelenih dejavnosti v prihodnosti. Načrti za prehod na podlagi dejavnosti so lahko ključni del strategije za prehod na ravni subjekta.

5.3   Možnosti za uporabo taksonomije za določitev potreb po financiranju prehoda

Podjetja lahko uporabijo taksonomijo, da na ravni dejavnosti opredelijo svoje potrebe po financiranju prehoda.

Taksonomija ne predpisuje časovnega okvira, v katerem bi moralo podjetje svoje dejavnosti uskladiti s katerim koli merilom. Namesto tega udeležencem na trgu omogoča prožnost, da za svoje znanstveno utemeljene poti za prehod uporabijo lastne časovnice. Podjetja se lahko pri določanju podnebnih in okoljskih ciljev sklicujejo na merila taksonomije in kadar so ti cilji usklajeni s prehodom in jih je mogoče verodostojno doseči, lahko za njihovo izvajanje zberejo sredstva za financiranje prehoda.

Na sliki 6 je prikazano, kako se lahko taksonomija uporablja v ta namen, saj ponuja možnosti, ki se lahko upoštevajo v danem zaporedju, ob upoštevanju izvedljivosti bolj ambicioznih možnosti najprej.

(1)   Financiranje gospodarskih dejavnosti, ki so že usklajene s taksonomijo

Če je gospodarska dejavnost že usklajena s taksonomijo, lahko podjetja upoštevajo vse sedanje in prihodnje potrebe po financiranju za ohranjanje usklajenosti s taksonomijo tudi v prihodnosti.

(2)   Naložbe, usklajene s taksonomijo

Kadar je gospodarska dejavnost sprejemljiva, vendar še ni usklajena s taksonomijo, lahko podjetja razmislijo o njeni uskladitvi s tehničnimi merili za pregled iz taksonomije v petih (ali izjemoma desetih) letih (10). V načrtu za naložbe v osnovna sredstva opredelite naložbe v prehod, potrebne za doseganje teh ciljev. Take naložbe v osnovna sredstva se štejejo za naložbe, usklajene s taksonomijo.

(3)   Naložbe, ki bodo s taksonomijo usklajene v daljšem časovnem obdobju

Kadar uskladitev s taksonomijo v petih (ali izjemoma desetih) letih ni izvedljiva, je mogoče preučiti uskladitev sredstva ali gospodarske dejavnosti s povezanimi merili iz taksonomije glede uspešnosti v daljšem časovnem obdobju, ki je še vedno združljivo s prehodom. Naložbe v prehod, ki bodo uskladitev s taksonomijo dosegle šele v časovnem obdobju, ki je daljše od petih (izjemoma desetih) leti, kot je priznano v Delegirani uredbi (EU) 2021/2178, bi moral spremljati načrt za prehod za posamezno dejavnost, ki je združljiv s prehodom ter ki utemeljuje daljše obdobje za doseganje ciljev (11) in prikazuje, kako bo uskladitev s taksonomijo dosežena v naslednjem koraku.

Kar zadeva okoljske vidike, bi se lahko cilji uskladili s cilji okoljske politike na mednarodni ravni in ravni Unije, vključno s cilji, povezanimi s trajnostnim varstvom ter obnovo vodnih in morskih virov, krožnim gospodarstvom, preprečevanjem in obvladovanjem onesnaževanja ter varstvom in obnovo biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

(4)   Naložbe za prehod, ki presega raven nebistvenega škodovanja v zvezi z blaženjem podnebnih sprememb, kot prvi korak

Podjetja, katerih dejavnosti trenutno ne izpolnjujejo merila za nebistveno škodovanje iz taksonomije in pri katerih naložbe za doseganje meril za bistven prispevek v petih (izjemoma desetih) letih trenutno niso izvedljive, bi lahko razmislila o izboljšanju okoljske uspešnosti teh dejavnosti na ravneh uspešnosti, ki presegajo tiste, opredeljene z merili za nebistveno škodovanje, v časovnem obdobju, ki je dovolj kratko, da je združljivo s prehodom (12). Take naložbe v prehod, ki izboljšujejo uspešnost nad raven meril za nebistveno škodovanje iz taksonomije in ki se izvedejo kot prvi korak prehoda, lahko podjetja pospremijo s spremljevalnim načrtom za prehod za posamezno dejavnost, ki bi bil združljiv s prehodom, v katerem bi utemeljila, zakaj je ta vmesni korak potreben in kako bo v naslednjem koraku dosežena uskladitev s taksonomijo.

V načrtu se bi lahko prikazalo (i) kako bo dejavnost s pomembnim izboljšanjem uspešnosti presegla raven meril za nebistveno škodovanje, in se približala ravni merila za bistven prispevek, ter (ii) kako bo stalno izboljševanje podnebne ali okoljske uspešnosti zagotovilo, da se v prihodnosti ne bo povzročala bistvena škoda, ko se bo gospodarstvo približevalo podnebni nevtralnosti in se bodo sčasoma spreminjale tudi ravni tolerance do škode, ki se šteje za bistveno.

(5)   Naložbe, določene v načrtu za prehod na podlagi dejavnosti z drugimi sredstvi

Za gospodarske dejavnosti z velikim vplivom, ki še niso zajete v delegiranih aktih o taksonomiji in pri katerih ni alternative z majhnim vplivom, zajete v uredbi o taksonomiji, bi podjetja za določitev ciljev in potreb po financiranju lahko razmislila o uporabi drugih načinov, kot so znanstveno utemeljeni kažipoti.

(6)   Naložbe za prehod dejavnosti z majhnim vplivom na okolje

Za gospodarske dejavnosti z majhnim vplivom, ki zato niso zajete v taksonomiji, lahko podjetja preučijo uporabo ustreznih meril taksonomije za obravnavanje preostalih vplivov, npr. z naložbami v energijsko učinkovitost stavb, mobilnost z nizkimi emisijami, omogočitvene tehnologije itd.

6.   Finančni instrumenti za zbiranje sredstev za financiranje prehoda

Ta oddelek se navezuje na točko 8 Priporočila Komisije.

Podjetja lahko razmislijo o uporabi enega ali več finančnih instrumentov, povezanih s prehodom, da bi zbrala sredstva za financiranje prehoda, kot so posebne vrste kreditov ali izdaje na kapitalskih trgih s posebnimi značilnostmi. Spodnja preglednica 3 prikazuje primere v ta namen.

Preglednica 3

Primeri kreditov ali finančnih instrumentov kapitalskih trgov za zbiranje sredstev za financiranje prehoda

Zeleni krediti in drugi krediti za trajnostnost	(1) Financiranje projektov ali naložb z namenskim kreditom za prehod (uporaba prihodkov), kot so krediti za nadgradnjo sredstev ali izvedbo novih naložb, ki bodo omogočile proizvodnjo z nizkimi emisijami ogljika ali znatno izboljšale okoljsko uspešnost. Na primer: — krediti za financiranje projektov prehoda, ki imajo verodostojen načrt za prehod na podlagi dejavnosti ali so del verodostojnega načrta za prehod na ravni subjektov (13); — krediti za financiranje gospodarskih dejavnosti, sprejemljivih za taksonomijo, in doseganje uskladitve s taksonomijo v časovnem obdobju petih (izjemoma desetih) let; — kadar je sorazmerno, verodostojni znanstveno utemeljeni cilji, ki so podprti z informacijami, ki zagotavljajo integriteto, preglednost in odgovornost. — krediti za financiranje drugih naložb v prehod za dejavnosti iz točke 2.2 tega priporočila; — opredelitev zanesljivih kazalnikov okoljske uspešnosti za financiranje naložb podjetij, ki so vključene v načrt za prehod. (2) Prizadevajte si za (podjetniške) kredite za splošne namene, povezane z izboljšanjem splošne trajnostnosti v skladu s prehodom, kot je opredeljen v točki 2.1. Na primer: — kredite s ključnimi cilji uspešnosti za financiranje naložb v prehod, ki so v skladu z znanstveno utemeljenimi kažipoti za prehod; — kredite s ključnimi cilji uspešnosti za financiranje naložb v prehod, ki temeljijo na skupnem deležu usklajenosti s taksonomijo, ki ga je treba doseči; — kredite za financiranje naložb v prehod, ki temeljijo na verodostojnem načrtu za prehod s ključnimi cilji uspešnosti.
Zelene obveznice in druge obveznice za trajnostnost	(1) Razmislite o izdaji obveznic za poseben namen prehoda z dokazano uporabo prihodkov. Na primer, izdajte obveznico v skladu z uredbo o evropskih zelenih obveznicah za financiranje naložb v prehod za gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo in bodo dosegle uskladitev s taksonomijo v petih do desetih letih. (2) Razmislite o izdaji obveznice, povezane s ciljem podjetja glede uspešnosti prehoda (npr. obveznica, povezana s trajnostnostjo), z uporabo taksonomije, verodostojnih načrtov za prehod na ravni subjekta (14) in ravni dejavnosti ali verodostojnih znanstveno utemeljenih ciljev, kadar je sorazmerno, in: — opredelite ključne cilje uspešnosti za financiranje pomembnih naložb podjetij, ki so vključene v načrt za prehod; — podjetja so pozvana, naj svoje zahteve glede trajnostnosti v okviru obveznice, povezane s trajnostnostjo, dodajo cilju v zvezi s taksonomijo ali podnebno referenčno vrednostjo EU; — to lahko vključuje financiranje naložb v prehod, opredeljenih s cilji na podlagi taksonomije. (3) Razmislite o uporabi predloge za prostovoljno razkritje v skladu z uredbo o evropskih zelenih obveznicah za zagotavljanje standardiziranih informacij vlagateljem in finančnim posrednikom za izdaje obveznic, ki ne upoštevajo evropskega standarda za zelene obveznice.
Lastniško financiranje	Kadar so izdaje lastniških vrednostnih papirjev ustrezen instrument financiranja, pri določitvi ključnih ciljev trajnostnosti razmislite o uporabi meril za prehod, podobnih zgoraj navedenim.
Specializirano financiranje	Razmislite o specializiranem financiranju, kot so zakup, rešitve strukturiranega financiranja, projektno financiranje in kombinirani finančni instrumenti, pri čemer za določitev ključnih ciljev trajnostnosti uporabite podobna meril za prehod, kot so navedena zgoraj.

7.   Uporaba orodij Evropske unije za trajnostno financiranje s strani finančnih posrednikov in vlagateljev

Ta oddelek se navezuje na točko 9 Priporočila Komisije.

Finančni posredniki in vlagatelji, ki so pripravljeni zagotoviti financiranje prehoda v podporo prehodu realnega gospodarstva, bi lahko uporabili orodja za trajnostno financiranje, da določijo cilje portfelja in opredelijo projekte ali podjetja za financiranje prehoda. Spodnja preglednica 4 prikazuje dodatne primere v zvezi s tem.

Preglednica 4

Kako uporabiti orodja za trajnostno financiranje za določitev ciljev portfelja in opredelitev projektov ali podjetij za financiranje prehoda

Razmislite o uporabi metodologij za razogljičenje iz podnebnih referenčnih vrednosti EU, da bi določili cilje prehoda portfelja in opredelili ustrezna podjetja:	Uporaba metodologij za razogljičenje iz podnebnih referenčnih vrednosti EU za določitev ciljev razogljičenja: Razmislite o uporabi podnebnih referenčnih vrednosti EU za doseganje strategije razogljičenja in vlaganje v portfelj podjetij z različnimi podnebnimi cilji in potrebami po financiranju prehoda; oblikujte finančne produkte, ki posnemajo metodologije zgoraj navedenih referenčnih vrednosti (15). Upravljavce referenčnih vrednosti se spodbuja, naj razmislijo o tem, da bi podjetjem pripisali večjo utež na podlagi ciljev razogljičenja, ki jih določijo podjetja; Razmislite o uporabi metodologij referenčnih vrednosti za sistematično ocenjevanje finančnih instrumentov in portfeljev ter oblikovanje kažipotov za portfelj v smeri podnebne nevtralnosti z minimalnimi standardi za razogljičenje na medletni osnovi. Uporaba metodologij podnebnih referenčnih vrednosti EU za opredelitev podjetij za posojanje ali vlaganje: Razmislite o uporabi podnebnih referenčnih vrednosti EU ali drugih znanstveno utemeljenih okoljskih, socialnih in upravljavskih meril za opredelitev podjetij, ki si prizadevajo za prehod na način, ki je združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo; razmislite o uporabi referenčnih vrednosti, ki upravljavcem omogočajo, da pripišejo večjo utež podjetjem, ki imajo znanstveno utemeljen kažipot in načrt za prehod; Finančni posredniki in vlagatelji lahko uporabijo merila za izključitev iz metodologij podnebnih referenčnih vrednosti EU, kadar je to ustrezno, da bi izključili okoljsko ali socialno škodljive gospodarske aktivnosti ali načine proizvodnje in tiste, ki sicer znatno škodujejo podnebnim ali okoljskim ciljem.
Razmislite o uporabi taksonomije za določitev ciljev na ravni portfelja in opredelitev ustreznih podjetij:	Uporaba meril taksonomije za določitev podnebnih in okoljskih ciljev portfelja Razmislite o uporabi meril in razkritij v zvezi s taksonomijo za določitev ciljev in spremljanje napredka skozi čas na ravni portfelja, v primeru lastnikov sredstev pa za skupno naložbeno strukturo; Razmislite o uporabi razkritij v zvezi s taksonomijo za spremljanje deleža naložb, sprejemljivih za taksonomijo, deleža naložb, usklajenih s taksonomijo, in napredka pri usklajevanju z merili taksonomije. Če so podatki na voljo, razmislite o uporabi deleža zelenih sredstev in deleža zelenih naložb na podlagi taksonomije za določitev sektorskih ciljev na ravni portfelja, ki se jim lahko povprečje portfelja približa med prehodom. Banke lahko na primer uporabijo delež zelenih sredstev in absolutne emisije ogljika v zadevnih portfeljih ali povprečno energijsko učinkovitost hipotekarnega portfelja za oblikovanje ciljev zmanjšanja emisij ali cilja povečanja energijske učinkovitosti in vmesnih mejnikov. Razmislite o uporabi deleža načrtovanih prihodkov, naložb v osnovna sredstva ali naložb v obratna sredstva, povezanih s prehodom podjetij, ki bodo usklajena s taksonomijo v petih (izjemoma do desetih) letih (vendar ne izpolnjujejo pogojev iz Delegirane uredbe (EU) 2021/2178, da bi se takoj priznali kot naložbe v osnovna sredstva, usklajena s taksonomijo), kot prihodnjega ali načrtovanega deleža zelenih sredstev, če jih podpira verodostojen načrt za prehod. Podobna merila bi bilo mogoče zasnovati tudi za dejavnosti, ki niso sprejemljive za taksonomijo, zajete v verodostojnem načrtu za prehod. Uporaba razkritij v zvezi s taksonomijo za opredelitev podjetij za posojanje ali vlaganje: Razmislite o uporabi razkritij podjetij v zvezi s taksonomijo o prihodkih, naložbah v osnovna sredstva in po potrebi naložbah v obratna sredstva, sprejemljivih za taksonomijo in usklajenih s taksonomijo, za dopolnitev drugih podatkov podjetij, da opredelite projekte za prehod. V primeru projektov, sprejemljivih za taksonomijo, razmislite o uporabi obveznih in, kadar so na voljo, prostovoljnih razkritij, povezanih s taksonomijo, v razkritjih podjetij ali načrtih za prehod na ravni subjekta ali dejavnosti, da opredelite projekte s cilji financiranja prehoda, ki imajo zastavljene cilje, povezane z: — uskladitvijo s taksonomijo z namenom izpolnjevanja meril iz taksonomije v korakih ali v določenem časovnem obdobju; — elementi meril iz taksonomije, kot je nebistveno škodovanje, ki zagotavljajo znatne izboljšave uspešnosti; — preverjanjem, ali so vzpostavljeni načrti za prehod za posamezne dejavnosti, da se zagotovi usklajenost ciljev takih projektov s prehodom na trajnostno gospodarstvo; — v primeru gospodarskih dejavnosti, ki niso zajete v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi uredbe o taksonomiji, uporabite načela iz člena 10(2) uredbe o taksonomiji kot vodilo za minimalne pogoje, da se dejavnost upošteva za financiranje prehoda;
Razmislite o uporabi razkritij podjetij v skladu z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti pri izbiri podjetij s posebnimi cilji in potrebami v zvezi s prehodom:	Razmislite o uporabi skupnih meril v načrtih za prehod, tako na ravni subjekta kot na ravni dejavnosti, za sistematično ugotavljanje potreb po financiranju prehoda v nekaterih sektorjih na podlagi finančnih meril in naložbenih načrtov, o katerih poročajo podjetja, kot so na primer: — cilji zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za emisije obsega 1, emisije obsega 2 in, kolikor je mogoče, tudi pomembne emisije obsega 3; — usklajenost s taksonomijo in načrti za uskladitev gospodarskih dejavnosti v sektorjih z velikim vplivom; — naložbe v osnovna sredstva za financiranje ukrepov prehoda s sklicevanjem na uporabljena ključna merila trajnostnosti (npr. naložbe v osnovna sredstva na podlagi taksonomije); — verodostojnost ciljev prehoda na podlagi ukrepov in vzvodov, ki jih nameravajo podjetja uporabiti za doseganje ciljev, ter njihove odvisnosti od zunanjih dejavnikov (16) , ter pričakovanih stroškov prehoda; — prehodnostna tveganja in kako lahko potencialni cilji prehoda sčasoma zmanjšajo taka tveganja; — izpostavljenost finančnim priložnostim, povezanim s podnebjem (npr. kot % celotnega portfelja/dejavnosti prodaje vrednostnih papirjev) — sedanje in načrtovane financirane emisije po sektorjih, geografskih območjih in časovnih okvirih; — merila usklajenosti portfelja (npr. tehtana povprečna ogljična intenzivnost, implicitni dvig temperature, financirane emisije glede na splošno uporabljeno znanstveno utemeljeno referenčno vrednost). Razmislite o uporabi razkritij v zvezi z načrti za prehod za opredelitev specifičnih podjetij ali projektov z jasnimi cilji razogljičenja, ki trenutno delujejo oziroma potekajo z visokimi emisijami, vendar imajo verodostojne načrte za prehod za njihovo postopno zmanjšanje, kar bo portfelju omogočilo razogljičenje z enako hitrostjo, kot to počnejo podjetja, v katera se vlaga. Razmislite o uporabi standardov in smernic na podlagi Direktive (EU) 2022/2464 ter njenega izvajanja, če so na voljo, da bi se upoštevala podnebna in okoljska uspešnost podjetja, njegovo izhodišče in individualna pot za prehoda, da dopolnite razkritja o ciljih prehoda, načrtih za prehod in podatkih iz računovodskega poročanja.
Razmislite o uporabi razkritij in prospektov, ki spremljajo izdajo zelenih obveznic ali obveznic, povezanih s prehodom in trajnostnostjo, ali lastniških vrednostnih papirjev:	Razmislite o uporabi informacij, ki jih zagotovijo izdajatelji zelenih obveznic, obveznic, povezanih s trajnostnostjo, ali drugih obveznic z značilnostmi financiranja prehoda, da izberete naložbe z okoljsko celovitostjo in ravnjo ambicioznosti, ki jo želi vlagatelj. Razmislite o uporabi visoke stopnje preglednosti, ki jo zagotavlja uredba o evropskih zelenih obveznicah, da izberete projekte za financiranje prehoda, pri katerih je okoljska celovitost zagotovljena s taksonomijo. Večja preglednost uporabe prihodkov povečuje verodostojnost in zanesljivost takih naložb, zlasti če so povezane s pragovi ali cilji trajnostnosti, ki jih določi podjetje in jih razkrije v svojih razkritjih. Razmislite o uporabi visoke stopnje preglednosti, ki jo zagotavljajo izdajatelji, ki uporabljajo predloge za prostovoljno razkritje za izdajatelje, ki uporabljajo standarde, ki niso določeni v uredbi o evropskih zelenih obveznicah, za izbiranje projektov za financiranje prehoda, ki so usklajeni s prehodom na trajnostno gospodarstvo. Razmislite o uporabi informacij o ciljih prehoda ali potrebah po financiranju prehoda, vključene v prospekte za izdaje podjetij v prehodu, da ocenite tveganja glede trajnostnosti in značilnosti izdaje skupaj z drugimi finančnimi tveganji in koristmi projekta (17).

---

(1)  Priporočilo Komisije o olajšanju financiranja za prehod na trajnostno gospodarstvo (C(2023) 3844).

(2)  Z vidika vpliva so trajnostnostne zadeve pomembne, kadar se nanašajo na pomembne dejanske ali potencialne, pozitivne ali negativne vplive podjetja na ljudi ali okolje v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. Trajnostnostne zadeve z vidika vpliva vključujejo vplive, ki jih povzroči ali k njim prispeva podjetje, in vplive, ki so prek poslovnih odnosov neposredno povezani s poslovanjem, proizvodi in storitvami podjetja. Pomembnost trajnostnost bi lahko bila relevantna tudi s finančnega vidika, na primer, če se tveganje glede trajnostnosti uresniči prek nasedlih naložb.

(3)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo – Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo. COM(2020) 98 final.

(4)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja. COM(2020) 380 final.

(5)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal. COM(2021) 400 final.

(6)  Kažipoti za prehod EU, ki jih je pripravila Komisija, so na voljo na: https://single-market-economy.ec.europa.eu/industry/transition-pathways_en.

(7)  Odvisnost podjetja od zunanjih dejavnikov v različnih geografskih območjih za doseganje načrta za prehod na ravni subjekta, npr. morebitna prihodnja politika, tehnološka pripravljenost, družbena sprejemljivost, razpoložljivost virov in fizični vplivi na podnebje na vseh območjih, kjer deluje.

(8)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1818 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalnimi standardi za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, členi 6–12.

(9)  Minimalne zahteve so določene v členih 7 do 9 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/1818 z dne 17. julija 2020.

(10)  V skladu z delegiranim aktom o obveznostih razkritja, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji, lahko obdobje, v katerem je treba doseči uskladitev s taksonomijo, presega pet let le, če je daljše obdobje objektivno utemeljeno s posebnimi značilnostmi gospodarske dejavnosti in zadevne posodobitve, vendar ne sme biti daljše od desetih let.

(11)  Povezane naložbe v osnovna sredstva se ne štejejo za usklajene s taksonomijo, vendar so lahko pomemben korak k višjim ravnem trajnostnosti na poti prehoda.

(12)  Povezane naložbe v osnovna sredstva se ne štejejo za usklajene s taksonomijo, vendar so lahko pomemben korak k višjim ravnem trajnostnosti na poti prehoda.

(13)  V skladu z Direktivo (EU) 2022/2464 in njenim izvajanjem (direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti).

(14)  V skladu z Direktivo (EU) 2022/2464 in njenim izvajanjem (direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti).

(15)  Referenčne vrednosti zahtevajo osnovno razogljičenje v višini 30 % za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in 50 % za referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom, 7-odstotno medletno razogljičenje, vključitev emisij obsega 3 in omejitve pri dodeljevanju lastniškega kapitala, da se zagotovi, da zastopanost industrijskih panog ustreza zastopanosti v matični referenčni vrednosti (preprečevanje pristranskosti glede industrije).

(16)  Npr. morebitna prihodnja politika, tehnološka pripravljenost, družbena sprejemljivost, razpoložljivost virov in fizični vplivi na podnebje na vseh lokacijah, kjer delujejo.

(17)  Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) 2017/1129, (EU) št. 596/2014 in (EU) št. 600/2014 za povečanje privlačnosti javnih kapitalskih trgov v Uniji za podjetja in za olajšanje dostopa do kapitala za mala in srednja podjetja (COM(2022) 762 final) prispeva k preglednosti, saj zahteva vključitev informacij o trajnostnosti v prospekte za izdaje, ki vsebujejo trditve o trajnostnosti.