EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32022H0915

Priporočilo Sveta (EU) 2022/915 z dne 9. junija 2022 o operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

ST/8720/2022/INIT

UL L 158, 13.6.2022, p. 53–64 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2022/915/oj

13.6.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 158/53


PRIPOROČILO SVETA (EU) 2022/915

z dne 9. junija 2022

o operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 87(3) in člena 89 v povezavi s členom 292 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Čezmejno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj je bistveno za obravnavanje varnostnih groženj in zagotavlja pravilno delovanje schengenskega območja. Bistveno je, da se osebam prepreči, da bi organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj enostavno pobegnili tako, da gredo iz ene države članice v drugo. Okrepljeno čezmejno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj med vsemi organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja držav članic bo pripomoglo k izboljšanju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v Uniji. Tako okrepljeno sodelovanje zajema čezmejne ukrepe med dvema ali več državami članicami, kot sta čezmejno zasledovanje in čezmejni nadzor, ter nadnacionalne ukrepe, kot so skupne operacije, ki vključujejo napotitev uradnikov organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v druge države članice.

(2)

Čezmejno zasledovanje in čezmejni nadzor sta nujna instrumenta za operativno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, brez katerih lahko osebe pobegnejo organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj s prečkanjem meje, da bi izkoristili spremembo jurisdikcije in odsotnost kontinuitete ukrepanja organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Priporočiti bi bilo treba, da države članice obravnavajo obstoječe omejitve, ki so jih nekatere od njih vzpostavile, saj vzpostavljajo ovire, ki omejujejo izvajanje takih ukrepov na njihovem ozemlju. Ob spoštovanju pristojnosti pravosodnih organov posameznih držav članic je treba prilagoditi tudi nekatera pravila sodelovanja v čezmejnih operacijah na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj za spremljanje in prijetje oseb v okviru čezmejnega nadzora, čezmejnega zasledovanja in skupnih operacij.

(3)

Vzpostaviti je treba stalne zmogljivosti za skupne patrulje in druge skupne operacije, da bi se lahko spoprijeli s kriminalnimi dejavnostmi in izzivi, ki jih za operativno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pomeni stalna in vse večja mobilnost ljudi, blaga in storitev znotraj Unije. Obstoječe strukture, kot so centri za policijsko in carinsko sodelovanje (CPCS), imajo zaradi izmenjave informacij pomembno vlogo v boju proti čezmejnemu kriminalu. Po potrebi bi morali CPCS imeti možnost, da v skladu z veljavnimi pravnimi zahtevami na podlagi skupne analize tveganja in ocene potreb podpirajo skupne patrulje in druge skupne operacije za preprečevanje ter odkrivanje čezmejnega kriminala na obmejnih območjih znotraj Unije in podpiranje preiskav tega čezmejnega kriminala.

(4)

Da bi države članice, Svet in Komisija imeli natančno kvantitativno predstavo o stanju izvajanja dejavnosti čezmejnega sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v Uniji, bi bilo treba priporočiti, da države članice vsako leto zbirajo in pripravijo statistiko o operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ter to statistiko sporočajo. Ta statistika bi lahko omogočila temeljito poznavanje in boljše razumevanje potreb držav članic in vseh morebitnih vprašanj, ki bi jih bilo treba obravnavati na ravni Unije.

(5)

Kriminalne mreže izkoriščajo odsotnost nadzora na notranjih mejah Unije za svoje kriminalne dejavnosti. Skupne patrulje in druge skupne operacije so dragoceno orodje za boj proti vsem vrstam čezmejnega kriminala.

(6)

Kadar je to ustrezno in primerno, bi moralo biti mogoče, da države članice izvajajo priporočila o čezmejnem operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v okviru Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT) za obravnavanje opredeljenih in prednostnih groženj, ki jih predstavljajo hude oblike mednarodnega kriminala in organizirani kriminal. Ciljno usmerjene skupne patrulje so na primer prožen instrument, za katerega lahko ustrezni organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj dajo pobudo na podlagi obveščevalno vodene policijske dejavnosti. Države članice bi lahko ciljno usmerjene skupne patrulje uporabile tudi v operativnih akcijskih načrtih EMPACT poleg drugih operativnih ukrepov za obravnavanje posebnih prednostnih področij kriminalitete.

(7)

Zaradi omejene razpoložljivosti uradnikov organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki jih lahko države članice napotijo v tujino, in pomanjkanja usklajene napotitve na podlagi predhodne skupne analize so lahko napotitve uradnikov organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v druge države članice neučinkovite. Za poenostavitev administrativnega in logističnega upravljanja skupnih patrulj in drugih skupnih operacij bi bilo treba priporočiti, da se vzpostavi podporna platforma z vseevropsko razsežnostjo. Skozi tako podporno platformo bi si lahko države članice izmenjale informacije o svojih potrebah ter olajšale učinkovito in uspešno izvedbo skupnih patrulj in drugih skupnih operacij, da bi se vzdrževala in povečala javni red in varnost, preprečevala kazniva dejanja in lažje obravnavali specifični valovi kriminala na ključnih lokacijah, ob specifičnem času in v specifičnih okoliščinah. Podporna platforma bi lahko po potrebi prejemala finančna sredstva Unije ter administrativno in logistično podporo Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ustanovljena z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

(8)

Komunikacija in dostop do razpoložljivih informacij sta ključna za uspešno čezmejno operativno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Priporočiti bi bilo treba, da države članice uradnikom organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki delujejo v drugi državi članici, omogočijo, da imajo prek mobilnih rešitev, kot so ročne naprave ali računalniki za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, nameščeni v avtomobilu, dostop v realnem času do informacij iz informacijskih sistemov Unije prek evropskega iskalnega portala (ESP) in do svojih ustreznih nacionalnih zbirk podatkov, in sicer v skladu z veljavnimi pravicami do dostopa ter veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Priporočiti bi bilo treba, da se informacije, ki jih zagotovijo organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj druge države članice, omejijo na tiste, ki jih potrebujejo uradniki organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pri opravljanju svojih dolžnosti pri čezmejnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Poleg tega bi bilo treba državam članicam priporočiti, da uradnike organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki delujejo v drugi državi članici, opremijo z zanesljivimi in varnimi mobilnimi komunikacijskimi sredstvi, medsebojno povezljivimi v realnem času, kot so orodja za takojšnje sporočanje, ki delujejo preko meja, da bi lahko komunicirali neposredno z organi svoje države in organi države članice gostiteljice. Zagotoviti je treba medsebojno povezljivost varnih komunikacijskih sredstev preko meja, ki najmanj omogoča varno uporabo mobilnih komunikacijskih sredstev v realnem času in geolokacijo vozil, ki jih uporabljajo uradniki organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, na primer s sledenjem s sistemom GPS ali droni, v čezmejni operaciji na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

Zato bi bilo treba priporočiti, da države članice v skladu s svojimi specifičnimi potrebami izkoristijo tehnične rešitve, ki jih omogočajo, na primer, Europol, zlasti po nasvetu njegovega laboratorija za inovacije ali na podlagi ustreznega dela in projektov evropskega inovacijskega vozlišča za notranjo varnost, posebne strokovne skupine, kot sta osrednja skupina za varne komunikacije in Evropska mreža organov pregona, pristojnih za tehnološka vprašanja s področja varnosti (ENLETS), kot tudi projekti, kot je projekt BroadWay. Države članice lahko tako povezljivost zagotovile tudi s povezovanjem obstoječih sistemov s sosednjimi državami članicami.

(9)

Učinkovito čezmejno operativno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zahteva prehod na skupno kulturo na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v Uniji. Vzpostavitev skupnih začetnih tečajev usposabljanja, kot tistih, ki sta jih na primer vzpostavili Španija in Francija v Valdemoru, programov izmenjav kadetov na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj o zadevah, ki se nanašajo na to sodelovanje, ter tečajev za stalni razvoj o teh zadevah za uradnike organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in preiskovalce kaznivih dejanj je bistvena za povečanje znanj, spretnosti in zaupanja. Prav tako je pomembno, da države članice v nacionalne začetne tečaje usposabljanje za kadete preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj vključijo možnost tečaja o čezmejnem operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Prav tako je pomembno, da si države članice v sodelovanju z Agencijo Evropske za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL), ustanovljeno z Uredbo (EU) 2015/2219 Evropskega parlamenta in Sveta (2), prizadevajo za oblikovanje ali prilagoditev tečajev o čezmejnem operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in da zagotovijo jezikovno usposabljanje v okviru nacionalnega stalnega usposabljanja uradnikov.

Za kadete in uradnike preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki taka tečaje usposabljanja opravijo, bi lahko predvideli poklicne poti. Priporočiti bi bilo treba, da države članice še naprej čim bolj uporabljajo CEPOL, in sicer tako, da mu zagotavljajo informacije o svojih potrebah po usposabljanju, podpirajo dejavnosti CEPOL ter prispevajo k usklajevanju svojega portfelja usposabljanj s prednostnimi nalogami v zvezi s čezmejnim sodelovanjem na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, določenimi v ocenah strateških potreb EU po usposabljanju (EU-STNA). Priporočiti bi bilo treba, da države članice razmislijo o možnosti priprave obsežnih in dolgoročnih vseevropskih programov skupnega usposabljanja in izmenjave za kadete in uradnike organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v zvezi s čezmejnim operativnim sodelovanjem na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

(10)

Glede na pomen usklajevanja in sodelovanja v zvezi z vprašanji, obravnavanimi v tem priporočilu, zlasti njegovim izvajanjem, bi moralo to biti v okviru zadevne delovne skupine Sveta stalna točka za razpravo o čezmejnem operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Ta delovna skupina bi lahko delovala kot stalni forum za razprave držav članic o teh vprašanjih, vključno s približevanjem njihovih pravil in sporazumov, drugimi ukrepi za obravnavo ovir za učinkovitost in uspešnost operacij čezmejnega sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, poročanjem o doseženem napredku ter vprašanji v zvezi s potrebnimi smernicami in dobrimi praksami.

(11)

Priporočiti bi bilo treba, da se to priporočilo začne izvajati v razumnem roku. Državam članicam bi bilo treba prav tako priporočiti, da takoj, ko bo to razumno mogoče, začnejo postopek za revizijo nacionalnih pravil ter dvostranskih in večstranskih sporazumov z drugimi državami članicami, če je to ustrezno in primerno, da bi lahko izvajale to priporočilo.

(12)

To priporočilo ne vpliva na pravila o nošenju in uporabi službenega orožja, tudi v primerih obrambe drugih, uporabo posebnih pravic v cestnem prometu, uporabo tehničnih sredstev za izvajanje čezmejnega nadzora ali preverjanje identitete in pridržanje oseb, ki se skušajo takim preverjanjem izogniti. Prav tako ne bi smelo vplivati na pravila, ki določajo, kaj spada na področje uporabe pravosodnega sodelovanja in za kaj je potrebno dovoljenje pravosodnega organa.

(13)

Da se zagotovi doslednost, bi morale opredelitve pojmov in jamstva iz tega priporočila po potrebi temeljiti na veljavnem pravu Unije, zlasti Konvenciji o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (3) (CISA), zlasti členih 39 do 46 te konvencije, in sklepih Sveta 2008/615/PNZ (4) ter 2008/616/PNZ (5) (v nadaljnjem besedilu: Prümski sklepi), zlasti členih 17 do19 Sklepa 2008/615/PNZ, in se razlagati v skladu z njimi. Enako velja za sklicevanja na potrebo po spoštovanju nacionalnega prava, kadar se pravo Unije že sklicuje na nacionalne standarde.

(14)

Napredek pri izvajanju tega priporočila bi bilo treba po določenem obdobju pregledati. Zato bi morala Komisija najpozneje dve leti po sprejetju tega priporočila napredek pri izvajanju oceniti ter po posvetovanju z državami članicami predložiti poročilo. O tem priporočilu bi bilo treba razpravljati v Svetu, med drugim zaradi tega, da Komisija lahko predlaga pravno zavezujoče akte prava Unije, če so na področju operativnega sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj taki akti potrebni.

(15)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), Danska ne sodeluje pri sprejetju tega priporočila, ki zato zanjo ni zavezujoče in se v njej ne uporablja. Ker to priporočilo nadgrajuje schengenski pravni red, bi se morala Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to priporočilo, odločiti, ali ga bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(16)

To priporočilo, razen oddelkov 2.1, 2.2 in 2.3, pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska sodeluje v skladu s členom 5(1) Protokola št. 19 o schengenskem pravnem redu, vključenega v okvir Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU, in členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES (6); Irska torej sodeluje pri sprejetju tega priporočila.

(17)

To priporočilo za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki spadajo na področje iz člena 1, točka H, Sklepa Sveta 1999/437/ES (8).

(18)

To priporočilo za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz člena 1, točka H, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (10) in členom 3 Sklepa Sveta 2008/149/PNZ (11).

(19)

To priporočilo za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (12), ki spadajo na področje iz člena 1, točka H, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (13) in členom 3 Sklepa Sveta 2011/349/EU (14).

(20)

Oddelka 2.1 in 2.2 tega priporočila za Ciper predstavljata akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003.

(21)

Oddelka 2.1 in 2.2 tega priporočila za Bolgarijo in Romunijo predstavljata akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005.

(22)

Oddelka 2.1 in 2.2 tega priporočila za Hrvaško predstavljata akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011 –

PRIPOROČA:

SPLOŠNI OKVIR

(a)

Ker to priporočilo ni pravno zavezujoče, se priporoča, da države članice v njem določene ukrepe izvajajo v skladu z veljavnim pravom Unije, zlasti tistim, ki je pravno zavezujoče;

(b)

Ne bi se smelo šteti, da je namen tega priporočila vplivati na nacionalna pravila, ki določajo pooblastila, vloge, pristojnosti, omejitve, zaščitne ukrepe ali pogoje, ki niso izrecno obravnavani v tem priporočilu, in ki se uporabljajo za zadevne dejavnosti čezmejnega operativnega sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj na podlagi pravno zavezujočih aktov prava Unije, vključno s CISA ter Prümskima sklepoma in nacionalnim pravom v skladu s pravom Unije;

(c)

To priporočilo je v skladu z obveznostjo spoštovanja temeljnih pravic in pravnih načel iz člena 6 PEU, vključno s pravico do učinkovitega pravnega sredstva in pravico do poštenega sojenja, pa tudi visokih standardov varstva podatkov, določenih v pravu Unije, zlasti v Direktivi (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (15);

(d)

Države članice lahko ohranijo v veljavi ali sprejmejo pravila in sklenejo sporazume, ki določajo tesnejše sodelovanje kot ukrepi, določeni v tem priporočilu;

(e)

Priporoča se, da države članice to priporočilo uporabljajo brez poseganja v Konvencijo, pripravljene na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pomoči in sodelovanju med carinskimi upravami (16) (Neapelj II);

NAMEN IN PODROČJE UPORABE

Namen tega priporočila je okrepiti operativno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj med organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

Operativno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zajema primere, v katerih organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice delujejo na ozemlju druge države članice v okviru čezmejnih in drugih nadnacionalnih ukrepov med dvema ali več državami članicami, na primer čezmejno zasledovanje, čezmejni nadzor, skupne patrulje ali druge skupne operacije ali v povezavi s turistično sezono ali množičnimi prireditvami.

1.   OPREDELITEV POJMOV

V tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj“ pomeni pristojne organe v smislu člena 87(1), PDEU ;

(b)

„čezmejno zasledovanje“ pomeni operacijo preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pri kateri uradniki organa preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice v tej državi članici zasledujejo eno ali več oseb ter pri tem prečkajo mejo z drugo državo članico in nadaljujejo to zasledovanje na ozemlju ene ali več drugih držav članic, potem ko je ena ali več oseb prečkalo mejo;

(c)

„čezmejni nadzor“ pomeni operacijo preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pri kateri uradniki organa preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice v okviru kazenske preiskave v tej državi članici nadzorujejo eno ali več oseb ter ta nadzor nadaljujejo na ozemlju ene ali več drugih držav članic, potem ko je ena ali več oseb prečkalo mejo;

(d)

„skupne operacije“ pomeni operacije preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vključno s skupnimi patruljami in drugimi skupnimi operacijami na področju javnega reda, javne varnosti in preprečevanja kriminalitete; te operacije skupaj izvajajo uradniki organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj dveh ali več držav članic, pri čemer uradniki ene države članice delujejo na ozemlju druge države članice;

(e)

„enotna kontaktna točka“ pomeni nacionalni osrednji organ, določen za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj popolnoma v skladu z oddelkom „Splošni okvir“ iz tega priporočila;

(f)

„center za policijsko in carinsko sodelovanje“ ali „CPCS“ pomeni skupno strukturo preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, namenjeno izmenjavi informacij in zagotavljanju podpore drugim dejavnostim preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj na obmejnih območjih znotraj Unije ter ki jo je država članica vzpostavila na podlagi dvostranskega ali večstranskega sporazuma z eno ali več sosednjimi državami članicami in ki je v neposredni bližini meje med zadevnimi državami članicami;

(g)

„statistika“ se nanaša na neosebne podatke, ki jih zbirajo države članice in se sporočajo Svetu in Komisiji v zvezi z operacijami čezmejnega sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, kot je določeno v oddelku 2.

2.   ODPRAVLJANJE OVIR ZA OPERATIVNO SODELOVANJE NA PODROČJU PREPREČEVANJA, ODKRIVANJA IN PREISKOVANJA KAZNIVIH DEJANJ, KADAR URADNIKI ORGANOV PREPREČEVANJA, ODKRIVANJA IN PREISKOVANJA KAZNIVIH DEJANJ DELUJEJO V DRUGI DRŽAVI ČLANICI

2.1   Čezmejno zasledovanje:

(a)

Priporoča se, da države članice:

(i)

zagotovijo, da oblike kriminalitete, v zvezi s katerimi se lahko izvede čezmejno zasledovanje na njihovem ozemlju, zajemajo kazniva dejanja iz Priloge ter tudi vsa druga kazniva dejanja, ki so lahko podlaga za izročitev ali predajo, pa tudi, če je to v skladu z nacionalnim pravom, izogibanje preverjanju s strani organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

(ii)

omogočijo izvajanje čezmejnega zasledovanja na svojem ozemlju preko kopenskih, rečnih, jezerskih in zračnih meja;

(iii)

omogočijo, da se čezmejno zasledovanje nadaljuje na njihovem ozemlju brez geografske ali časovne omejitve do prihoda uradnika iz njihovega organa preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

(iv)

vsako leto zbirajo podatke in pripravijo statistiko o čezmejnih zasledovanjih, ki so jih izvedli njihovi organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ter to statistiko sporočajo Svetu in Komisiji; ta letna statistika vključuje:

število izvedenih čezmejnih zasledovanj,

države članice, na ozemlju katerih so se izvajala čezmejna zasledovanja.

(b)

Priporoča se, da države članice uradnikom organa preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj druge države članice, ki izvajajo čezmejno zasledovanje na njihovem ozemlju, omogočijo, da:

(i)

nosijo službeno orožje in strelivo ter drugo delovno opremo;

(ii)

uporabijo službeno orožje za legitimno samoobrambo in obrambo drugih v skladu z nacionalnim pravom države članice gostiteljice;

(iii)

uporabijo posebne pravice v cestnem prometu, ki se uporabljajo v državah članicah, v katerih poteka čezmejno zasledovanje;

(iv)

v skladu z nacionalnim pravom države članice gostiteljice uporabljajo svoje sisteme GPS, da lahko organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj te druge države članice sledi vozilom uradnikov, ki izvajajo čezmejno zasledovanje;

(v)

upravljajo varna komunikacijska sredstva v realnem času preko meja.

(c)

Priporoča se, da države članice razmislijo o tem, da uradnikom organa preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj druge države članice, ki izvajajo čezmejno zasledovanje na njihovem ozemlju, dovolijo, da ustavijo in začasno pridržijo, tudi s prisilnimi sredstvi in fizično silo, zasledovano osebo v skladu s postopki, določenimi v nacionalnem pravu države članice gostiteljice, ter da imajo pravico, da opravijo varnostni pregled, dokler ne pridejo uradniki organa države članice gostiteljice.

2.2   Čezmejni nadzor

(a)

Priporoča se, da države članice:

(i)

omogočijo izvajanje čezmejnega nadzora na svojem ozemlju v zvezi z osebami, osumljenimi priprave ali storitve enega ali več kaznivih dejanj s seznama iz Priloge ali sodelovanja pri njih, pa tudi drugih kaznivih dejanj, ki so lahko podlaga za izročitev ali predajo, ter tudi v zvezi z osebami, ki lahko pripeljejo do identifikacije takih osumljenih oseb ali sledi do njih;

(ii)

zagotovijo, da se čezmejni nadzor lahko izvaja z namenom ugotavljanja, ali so bila storjena konkretna kazniva dejanja ali pa so v pripravi;

(iii)

omogočijo izvajanje čezmejnega nadzora na svojem ozemlju preko kopenskih, morskih, rečnih, jezerskih in zračnih meja;

(iv)

na podlagi skupno dogovorjenih postopkov omogočijo in olajšajo združevanje materialnih sredstev za učinkovitejše izvajanje čezmejnega nadzora;

(v)

imenujejo osrednji organ ali organe za usklajevanje vhodnega in izhodnega čezmejnega nadzora, ki so del enotne kontaktne točke ali tesno sodelujejo z njo ter ki lahko obdelujejo in predložijo zahteve za dovoljenje 24 ur na dan in sedem dni v tednu;

(b)

Priporoča se, da države članice uradnikom organa preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj druge države članice, ki izvajajo čezmejni nadzor na njihovem ozemlju, omogočijo, da:

(i)

nosijo službeno orožje in strelivo ter drugo delovno opremo;

(ii)

uporabijo službeno orožje za legitimno samoobrambo in obrambo drugih v skladu z nacionalnim pravom države članice gostiteljice;

(iii)

v skladu z nacionalnim pravom države članice gostiteljice uporabijo katerakoli tehnična sredstva, potrebna za izvajanje čezmejnega nadzora, vključno s sledilniki GPS, droni, avdio- in videoopremo;

(iv)

upravljajo varna komunikacijska sredstva v realnem času preko meja.

2.3   Skupne operacije

(a)

Priporoča se, da države članice uradnikom organa preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj druge države članice, vključenim v skupne operacije na njihovem ozemlju, in pod pogojem, da imajo uradniki njihovih lastnih organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj podobna pooblastila, in podobno opremo, vključno z uniformami, omogočijo, da vsaj:

(i)

opravljajo preverjanje identitete in začasno pridržijo osebe, ki se skušajo izogniti preverjanju identitete;

(ii)

nosijo uniformo, službeno orožje in strelivo ter drugo delovno opremo;

(iii)

uporabijo službeno orožje za legitimno samoobrambo in obrambo drugih;

(iv)

upravljajo varna komunikacijska sredstva v realnem času preko meja ali zagotovijo druge možnosti za čezmejno komunikacijo; v ta namen bi bilo treba določiti potrebne tehnične predpogoje za varno komunikacijo v realnem času;

(b)

Priporoča se, da države članice uskladijo skupne operacije v primerih, kadar se prek njihovih organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj izvaja več operacij;

(c)

Priporoča se, da države članice vsako leto zbirajo podatke in pripravijo statistiko o skupnih patruljah in drugih skupnih operacijah, ki so jih izvedli njihovi organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj na ozemlju drugih držav članic, ter to statistiko sporočajo Svetu in Komisiji; ta letna statistika vključuje:

(i)

število izvedenih skupnih patrulj in drugih skupnih operacij;

(ii)

države članice, na ozemlju katerih so se izvajale skupne patrulje ali druge skupne operacije.

3.   CENTRI ZA POLICIJSKO IN CARINSKO SODELOVANJE

(a)

Priporoča se, da države članice, ki gostijo CPCS ali sodelujejo v njem, zagotovijo, da CPCS poleg osredotočanja na izmenjavo informacij izvajajo tudi naslednje naloge:

(i)

omogočajo podporo skupnim patruljam in drugim skupnim operacijam na obmejnih območjih znotraj Unije, po potrebi pa tudi njihovo usklajevanje;

(ii)

prispevajo k skupni analizi čezmejnega kriminala, specifičnega za obmejno območje znotraj Unije, ali pripravijo takšno analizo ter jo po potrebi posredujejo prek nacionalne enotne kontaktne točke ustreznim nacionalnim organom, drugim državam članicam ter pristojnim agencijam in organom Unije, kot so Europol, evropska mejna in obalna straža, vzpostavljena z Uredbo (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta (17), in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ustanovljen s Sklepom Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom (18);

(iii)

podpirajo preiskave čezmejnega kriminala, storjenega na obmejnih območjih znotraj Unije;

(b)

Priporoča se, da države članice okrepijo čezmejno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in sprejmejo najboljše prakse v zvezi s takšnim sodelovanjem s sosednjimi državami na dvostranski ali večstranski podlagi, tudi v okviru skupnih policijskih postaj in CPCS.

4.   PODPORNA PLATFORMA ZA SKUPNE PATRULJE IN DRUGE SKUPNE OPERACIJE

(a)

Priporoča se, da države članice vzpostavijo podporno platformo, ki bi omogočala, da se brez posredovanja osebnih podatkov opredelijo in centralizirajo potrebe vsake države članice v zvezi z organizacijo skupnih patrulj ali drugih skupnih operacij:

(i)

na lokacijah, ki so posebnega pomena za preprečevanje kriminala in boj proti njemu, kot so ključna kriminalna žarišča ali turistična območja, ki jih obiskujejo turisti iz drugih držav članic;

(ii)

v času množičnih prireditev in velikih dogodkov, ki bodo verjetno pritegnili obiskovalce iz drugih držav članic, kot so veliki športni dogodki ali mednarodni vrhi;

(iii)

v primeru katastrof ali hudih nesreč, in sicer usklajeno z mehanizmom Unije na področju civilne zaščite in zlasti Centrom za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) (19);

(b)

Priporoča se, da države članice:

(i)

podporni platformi priskrbijo informacije o svojih potrebah in okoliščinah v zvezi z zahtevo za vzdrževanje javnega reda in varnosti ter preprečevanje kaznivih dejanj;

(ii)

glede na naravo skupnih operacij določijo ustrezno kontaktno točko kot nacionalno kontaktno točko za takšne skupne patrulje in druge skupne operacije ter posredovanje ustreznih informacij.

5.   ZAGOTAVLJANJE UČINKOVITEGA DOSTOPA DO INFORMACIJ IN KOMUNIKACIJ

(a)

Priporoča se, da države članice zagotovijo, da uradniki njihovih organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki so vključeni v čezmejno operativno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, zajeto s tem priporočilom, in ki delujejo na ozemlju druge države članice:

(i)

imajo varen dostop na daljavo do svojih nacionalnih zbirk podatkov ter do zbirk podatkov Unije in mednarodnih zbirk podatkov prek ESP, kot je to dovoljeno v skladu s pravom Unije in njihovim nacionalnim pravom, da bi jim omogočili izvajanje funkcij preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj na ozemlju druge države članice v okviru čezmejnega operativnega sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, kot je opravljanje preverjanja identitete;

(ii)

uporabljajo varna komunikacijska sredstva v realnem času, ki delujejo na ozemlju druge države članice, da bi jim omogočili neposredno komunikacijo z organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj svoje države članice in z uradniki organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zadevne druge države članice ali držav članic;

(b)

Priporoča se, da države članice zagotovijo varno neposredno komunikacijo v realnem času preko meja bodisi z izkoriščanjem tehničnih rešitev, ki jih na primer omogočajo Europol, posebne strokovne skupine in projekti, ki jih financira Unija, bodisi s povezovanjem obstoječih sistemov v sosednjih državah članicah.

6.   SKUPNO USPOSABLJANJE IN POKLICNI RAZVOJ V ZVEZI S ČEZMEJNIM OPERATIVNIM SODELOVANJEM NA PODROČJU PREPREČEVANJA, ODKRIVANJA IN PREISKOVANJA KAZNIVIH DEJANJ

Priporoča se da države članice:

(a)

v okvir začetnega tečaja usposabljanja vključijo možnost tečaja o čezmejnem operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj z namenom seznanjanja kadetov na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj z evropsko kulturo preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

(b)

kolikor je le možno izvedljivo v okviru nacionalnih struktur, skupaj s sosednjimi državami članicami vzpostavijo skupne začetne tečaje usposabljanja in programe izmenjav za kadete na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v zvezi s čezmejnim operativnim sodelovanjem na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

(c)

si v sodelovanju s Cepolom na zahtevo držav članic prizadevajo za zasnovo ali prilagoditev nacionalnih tečajev o čezmejnem operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki se bodo uporabljali pri stalnem strokovnem izpopolnjevanju uradnikov organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

(d)

vzpostavijo skupne tečaje in pobude za stalni strokovni razvoj uradnikov organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj za razvoj znanj in spretnosti v zvezi s čezmejnim operativnim sodelovanjem na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, zlasti v zvezi z zadevnim pravom, pravili sodelovanja, orodji, tehnikami, mehanizmi, postopki in najboljšimi praksami;

(e)

si prizadevajo oblikovati in ponujati poklicne poti za uradnike organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki so končali skupne začetne tečaje usposabljanja, programe izmenjave ali posebne tečaje čezmejnega operativnega sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

(f)

zagotovijo jezikovna usposabljanja in usposabljanja za uradnike organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki bi lahko bili vključeni v čezmejno operativno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj o operativnih postopkih, upravnem in kazenskem pravu, kazenskih postopkih drugih držav članic in organih v drugih državah članicah, s katerimi se lahko vzpostavi stik;

(g)

si ob ustreznem upoštevanju potreb držav članic prizadevajo uskladiti svoj portfelj usposabljanj s prednostnimi nalogami v zvezi s čezmejnim operativnim sodelovanjem na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, določenimi v EU-STNA;

(h)

obvestijo CEPOL o svojih potrebah po usposabljanju v zvezi s čezmejnim operativnim sodelovanjem na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in podpirajo zadevne dejavnosti CEPOL, da bi ta lahko prispeval k usposabljanju uradnikov organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

(i)

razmislijo o možnosti oblikovanja obsežnih in dolgoročnih vseevropskih programov skupnega usposabljanja in izmenjave za kadete in uradnike organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v zvezi s čezmejnim operativnim sodelovanjem na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

7.   KONČNE DOLOČBE

(a)

Priporoča se, dadržave članice razpravljajo o vprašanjih iz tega priporočila, zlasti o vprašanjih v zvezi z njegovim izvajanjem, in nadalje ukrepajo;

(b)

Priporoča se, da države članice v celoti izkoristijo finančno podporo, ki je na voljo v okviru instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 513/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (20) (Sklad za notranjo varnost – policija), da bi izboljšale in okrepile čezmejno operativno sodelovanje.

(c)

Priporoča se, da države članice pri izvajanju tega priporočila čim prej po njegovem sprejetju, in kjer je to ustrezno, začnejo pregled svojih nacionalnih pravil ter dvostranskih in večstranskih sporazumov o operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj z drugimi državami članicami;

(d)

Priporoča se, da Komisija najpozneje dve leti po datumu sprejetja tega priporočila oceni, kako ga države članice izvajajo, in po posvetovanju z državami članicami objavi poročilo ter ga predstavi Svetu.

V Luxembourgu, 9. junija 2022

Za Svet

predsednik

É. DUPOND-MORETTI


(1)  Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(2)  Uredba (EU) 2015/2219 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o Agenciji Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2005/681/PNZ (UL L 319, 4.12.2015, str. 1).

(3)  UL L 239, 22.09.2000, str. 19.

(4)  Sklep Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 1).

(5)  Sklep Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 12).

(6)  Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(7)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(8)  Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(9)  UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(10)  Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(11)  Sklep Sveta 2008/149/PNZ z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske unije (UL L 53, 27.2.2008, str. 50).

(12)  UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(13)  Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

(14)  Sklep Sveta 2011/349/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi zlasti s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah in policijskim sodelovanjem, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 1).

(15)  Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(16)  UL C 24, 23.1.1998, str. 2.

(17)  Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1).

(18)  Sklep Komisije z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 20).

(19)  V času kriz ali izrednih razmer (večinoma v zvezi s katastrofami ali velikimi nesrečami) lahko vsaka prizadeta država članica ali tretja država prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite prosi za civilno zaščito ali humanitarno pomoč. ERCC nato usklajuje, olajša in sofinancira odziv držav članic na zahtevo za pomoč.

(20)  Uredba (EU) št. 513/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/125/PNZ (UL L 150, 20.5.2014, str. 93).


PRILOGA

Seznam kaznivih dejanj iz pododdelkov 2.1 in 2.2

sodelovanje v hudodelski združbi;

terorizem;

trgovina z ljudmi;

spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija;

nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi;

nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in razstrelivi;

korupcija, vključno s podkupovanjem;

goljufije, vključno s tistimi, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot so opredeljene Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (1);

pranje premoženjske koristi, pridobljene s kriminalom;

ponarejanje denarja, vključno z eurom;

računalniška kriminaliteta;

kazniva dejanja zoper okolje, vključno z nedovoljeno trgovino z ogroženimi živalskimi vrstami ter ogroženimi rastlinskimi vrstami in sortami;

pomoč pri nedovoljenem vstopu in prebivanju;

umor in huda telesna poškodba;

nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi;

ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev;

rasizem in ksenofobija;

organiziran ali oborožen rop;

nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli;

goljufija;

izsiljevanje in oderuštvo;

ponarejanje in piratstvo izdelkov;

ponarejanje uradnih listin in promet z njimi;

ponarejanje plačilnih sredstev;

nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi pospeševalci rasti;

nedovoljena trgovina z jedrskimi ali radioaktivnimi snovmi;

trgovina z ukradenimi vozili;

posilstvo;

požig;

kazniva dejanja v pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča;

ugrabitev letala, ladje ali vesoljskega plovila;

sabotaža.


(1)  Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).


Top