(1)

Čezmejno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj je bistveno za obravnavanje varnostnih groženj in zagotavlja pravilno delovanje schengenskega območja. Bistveno je, da se osebam prepreči, da bi organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj enostavno pobegnili tako, da gredo iz ene države članice v drugo. Okrepljeno čezmejno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj med vsemi organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja držav članic bo pripomoglo k izboljšanju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v Uniji. Tako okrepljeno sodelovanje zajema čezmejne ukrepe med dvema ali več državami članicami, kot sta čezmejno zasledovanje in čezmejni nadzor, ter nadnacionalne ukrepe, kot so skupne operacije, ki vključujejo napotitev uradnikov organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v druge države članice.

(2)

Čezmejno zasledovanje in čezmejni nadzor sta nujna instrumenta za operativno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, brez katerih lahko osebe pobegnejo organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj s prečkanjem meje, da bi izkoristili spremembo jurisdikcije in odsotnost kontinuitete ukrepanja organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Priporočiti bi bilo treba, da države članice obravnavajo obstoječe omejitve, ki so jih nekatere od njih vzpostavile, saj vzpostavljajo ovire, ki omejujejo izvajanje takih ukrepov na njihovem ozemlju. Ob spoštovanju pristojnosti pravosodnih organov posameznih držav članic je treba prilagoditi tudi nekatera pravila sodelovanja v čezmejnih operacijah na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj za spremljanje in prijetje oseb v okviru čezmejnega nadzora, čezmejnega zasledovanja in skupnih operacij.

(3)

Vzpostaviti je treba stalne zmogljivosti za skupne patrulje in druge skupne operacije, da bi se lahko spoprijeli s kriminalnimi dejavnostmi in izzivi, ki jih za operativno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pomeni stalna in vse večja mobilnost ljudi, blaga in storitev znotraj Unije. Obstoječe strukture, kot so centri za policijsko in carinsko sodelovanje (CPCS), imajo zaradi izmenjave informacij pomembno vlogo v boju proti čezmejnemu kriminalu. Po potrebi bi morali CPCS imeti možnost, da v skladu z veljavnimi pravnimi zahtevami na podlagi skupne analize tveganja in ocene potreb podpirajo skupne patrulje in druge skupne operacije za preprečevanje ter odkrivanje čezmejnega kriminala na obmejnih območjih znotraj Unije in podpiranje preiskav tega čezmejnega kriminala.

(4)

Da bi države članice, Svet in Komisija imeli natančno kvantitativno predstavo o stanju izvajanja dejavnosti čezmejnega sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v Uniji, bi bilo treba priporočiti, da države članice vsako leto zbirajo in pripravijo statistiko o operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ter to statistiko sporočajo. Ta statistika bi lahko omogočila temeljito poznavanje in boljše razumevanje potreb držav članic in vseh morebitnih vprašanj, ki bi jih bilo treba obravnavati na ravni Unije.

(5)

Kriminalne mreže izkoriščajo odsotnost nadzora na notranjih mejah Unije za svoje kriminalne dejavnosti. Skupne patrulje in druge skupne operacije so dragoceno orodje za boj proti vsem vrstam čezmejnega kriminala.

(6)

Kadar je to ustrezno in primerno, bi moralo biti mogoče, da države članice izvajajo priporočila o čezmejnem operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v okviru Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT) za obravnavanje opredeljenih in prednostnih groženj, ki jih predstavljajo hude oblike mednarodnega kriminala in organizirani kriminal. Ciljno usmerjene skupne patrulje so na primer prožen instrument, za katerega lahko ustrezni organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj dajo pobudo na podlagi obveščevalno vodene policijske dejavnosti. Države članice bi lahko ciljno usmerjene skupne patrulje uporabile tudi v operativnih akcijskih načrtih EMPACT poleg drugih operativnih ukrepov za obravnavanje posebnih prednostnih področij kriminalitete.

(7)

Zaradi omejene razpoložljivosti uradnikov organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki jih lahko države članice napotijo v tujino, in pomanjkanja usklajene napotitve na podlagi predhodne skupne analize so lahko napotitve uradnikov organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v druge države članice neučinkovite. Za poenostavitev administrativnega in logističnega upravljanja skupnih patrulj in drugih skupnih operacij bi bilo treba priporočiti, da se vzpostavi podporna platforma z vseevropsko razsežnostjo. Skozi tako podporno platformo bi si lahko države članice izmenjale informacije o svojih potrebah ter olajšale učinkovito in uspešno izvedbo skupnih patrulj in drugih skupnih operacij, da bi se vzdrževala in povečala javni red in varnost, preprečevala kazniva dejanja in lažje obravnavali specifični valovi kriminala na ključnih lokacijah, ob specifičnem času in v specifičnih okoliščinah. Podporna platforma bi lahko po potrebi prejemala finančna sredstva Unije ter administrativno in logistično podporo Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ustanovljena z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

(8)

Komunikacija in dostop do razpoložljivih informacij sta ključna za uspešno čezmejno operativno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Priporočiti bi bilo treba, da države članice uradnikom organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki delujejo v drugi državi članici, omogočijo, da imajo prek mobilnih rešitev, kot so ročne naprave ali računalniki za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, nameščeni v avtomobilu, dostop v realnem času do informacij iz informacijskih sistemov Unije prek evropskega iskalnega portala (ESP) in do svojih ustreznih nacionalnih zbirk podatkov, in sicer v skladu z veljavnimi pravicami do dostopa ter veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Priporočiti bi bilo treba, da se informacije, ki jih zagotovijo organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj druge države članice, omejijo na tiste, ki jih potrebujejo uradniki organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pri opravljanju svojih dolžnosti pri čezmejnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Poleg tega bi bilo treba državam članicam priporočiti, da uradnike organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki delujejo v drugi državi članici, opremijo z zanesljivimi in varnimi mobilnimi komunikacijskimi sredstvi, medsebojno povezljivimi v realnem času, kot so orodja za takojšnje sporočanje, ki delujejo preko meja, da bi lahko komunicirali neposredno z organi svoje države in organi države članice gostiteljice. Zagotoviti je treba medsebojno povezljivost varnih komunikacijskih sredstev preko meja, ki najmanj omogoča varno uporabo mobilnih komunikacijskih sredstev v realnem času in geolokacijo vozil, ki jih uporabljajo uradniki organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, na primer s sledenjem s sistemom GPS ali droni, v čezmejni operaciji na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

Zato bi bilo treba priporočiti, da države članice v skladu s svojimi specifičnimi potrebami izkoristijo tehnične rešitve, ki jih omogočajo, na primer, Europol, zlasti po nasvetu njegovega laboratorija za inovacije ali na podlagi ustreznega dela in projektov evropskega inovacijskega vozlišča za notranjo varnost, posebne strokovne skupine, kot sta osrednja skupina za varne komunikacije in Evropska mreža organov pregona, pristojnih za tehnološka vprašanja s področja varnosti (ENLETS), kot tudi projekti, kot je projekt BroadWay. Države članice lahko tako povezljivost zagotovile tudi s povezovanjem obstoječih sistemov s sosednjimi državami članicami.

(9)

Učinkovito čezmejno operativno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zahteva prehod na skupno kulturo na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v Uniji. Vzpostavitev skupnih začetnih tečajev usposabljanja, kot tistih, ki sta jih na primer vzpostavili Španija in Francija v Valdemoru, programov izmenjav kadetov na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj o zadevah, ki se nanašajo na to sodelovanje, ter tečajev za stalni razvoj o teh zadevah za uradnike organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in preiskovalce kaznivih dejanj je bistvena za povečanje znanj, spretnosti in zaupanja. Prav tako je pomembno, da države članice v nacionalne začetne tečaje usposabljanje za kadete preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj vključijo možnost tečaja o čezmejnem operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Prav tako je pomembno, da si države članice v sodelovanju z Agencijo Evropske za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL), ustanovljeno z Uredbo (EU) 2015/2219 Evropskega parlamenta in Sveta (2), prizadevajo za oblikovanje ali prilagoditev tečajev o čezmejnem operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in da zagotovijo jezikovno usposabljanje v okviru nacionalnega stalnega usposabljanja uradnikov.

Za kadete in uradnike preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki taka tečaje usposabljanja opravijo, bi lahko predvideli poklicne poti. Priporočiti bi bilo treba, da države članice še naprej čim bolj uporabljajo CEPOL, in sicer tako, da mu zagotavljajo informacije o svojih potrebah po usposabljanju, podpirajo dejavnosti CEPOL ter prispevajo k usklajevanju svojega portfelja usposabljanj s prednostnimi nalogami v zvezi s čezmejnim sodelovanjem na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, določenimi v ocenah strateških potreb EU po usposabljanju (EU-STNA). Priporočiti bi bilo treba, da države članice razmislijo o možnosti priprave obsežnih in dolgoročnih vseevropskih programov skupnega usposabljanja in izmenjave za kadete in uradnike organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v zvezi s čezmejnim operativnim sodelovanjem na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

(10)

Glede na pomen usklajevanja in sodelovanja v zvezi z vprašanji, obravnavanimi v tem priporočilu, zlasti njegovim izvajanjem, bi moralo to biti v okviru zadevne delovne skupine Sveta stalna točka za razpravo o čezmejnem operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Ta delovna skupina bi lahko delovala kot stalni forum za razprave držav članic o teh vprašanjih, vključno s približevanjem njihovih pravil in sporazumov, drugimi ukrepi za obravnavo ovir za učinkovitost in uspešnost operacij čezmejnega sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, poročanjem o doseženem napredku ter vprašanji v zvezi s potrebnimi smernicami in dobrimi praksami.

(11)

Priporočiti bi bilo treba, da se to priporočilo začne izvajati v razumnem roku. Državam članicam bi bilo treba prav tako priporočiti, da takoj, ko bo to razumno mogoče, začnejo postopek za revizijo nacionalnih pravil ter dvostranskih in večstranskih sporazumov z drugimi državami članicami, če je to ustrezno in primerno, da bi lahko izvajale to priporočilo.

(12)

To priporočilo ne vpliva na pravila o nošenju in uporabi službenega orožja, tudi v primerih obrambe drugih, uporabo posebnih pravic v cestnem prometu, uporabo tehničnih sredstev za izvajanje čezmejnega nadzora ali preverjanje identitete in pridržanje oseb, ki se skušajo takim preverjanjem izogniti. Prav tako ne bi smelo vplivati na pravila, ki določajo, kaj spada na področje uporabe pravosodnega sodelovanja in za kaj je potrebno dovoljenje pravosodnega organa.

(13)

Da se zagotovi doslednost, bi morale opredelitve pojmov in jamstva iz tega priporočila po potrebi temeljiti na veljavnem pravu Unije, zlasti Konvenciji o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (3) (CISA), zlasti členih 39 do 46 te konvencije, in sklepih Sveta 2008/615/PNZ (4) ter 2008/616/PNZ (5) (v nadaljnjem besedilu: Prümski sklepi), zlasti členih 17 do19 Sklepa 2008/615/PNZ, in se razlagati v skladu z njimi. Enako velja za sklicevanja na potrebo po spoštovanju nacionalnega prava, kadar se pravo Unije že sklicuje na nacionalne standarde.

(14)

Napredek pri izvajanju tega priporočila bi bilo treba po določenem obdobju pregledati. Zato bi morala Komisija najpozneje dve leti po sprejetju tega priporočila napredek pri izvajanju oceniti ter po posvetovanju z državami članicami predložiti poročilo. O tem priporočilu bi bilo treba razpravljati v Svetu, med drugim zaradi tega, da Komisija lahko predlaga pravno zavezujoče akte prava Unije, če so na področju operativnega sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj taki akti potrebni.

(15)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), Danska ne sodeluje pri sprejetju tega priporočila, ki zato zanjo ni zavezujoče in se v njej ne uporablja. Ker to priporočilo nadgrajuje schengenski pravni red, bi se morala Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to priporočilo, odločiti, ali ga bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(16)

To priporočilo, razen oddelkov 2.1, 2.2 in 2.3, pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska sodeluje v skladu s členom 5(1) Protokola št. 19 o schengenskem pravnem redu, vključenega v okvir Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU, in členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES (6); Irska torej sodeluje pri sprejetju tega priporočila.

(17)

To priporočilo za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki spadajo na področje iz člena 1, točka H, Sklepa Sveta 1999/437/ES (8).

(18)

To priporočilo za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (9), ki spadajo na področje iz člena 1, točka H, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (10) in členom 3 Sklepa Sveta 2008/149/PNZ (11).

(19)

To priporočilo za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (12), ki spadajo na področje iz člena 1, točka H, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (13) in členom 3 Sklepa Sveta 2011/349/EU (14).

(20)

Oddelka 2.1 in 2.2 tega priporočila za Ciper predstavljata akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003.

(21)

Oddelka 2.1 in 2.2 tega priporočila za Bolgarijo in Romunijo predstavljata akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005.

(22)

Oddelka 2.1 in 2.2 tega priporočila za Hrvaško predstavljata akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011 –

(a)

Ker to priporočilo ni pravno zavezujoče, se priporoča, da države članice v njem določene ukrepe izvajajo v skladu z veljavnim pravom Unije, zlasti tistim, ki je pravno zavezujoče;

(b)

Ne bi se smelo šteti, da je namen tega priporočila vplivati na nacionalna pravila, ki določajo pooblastila, vloge, pristojnosti, omejitve, zaščitne ukrepe ali pogoje, ki niso izrecno obravnavani v tem priporočilu, in ki se uporabljajo za zadevne dejavnosti čezmejnega operativnega sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj na podlagi pravno zavezujočih aktov prava Unije, vključno s CISA ter Prümskima sklepoma in nacionalnim pravom v skladu s pravom Unije;

(c)

To priporočilo je v skladu z obveznostjo spoštovanja temeljnih pravic in pravnih načel iz člena 6 PEU, vključno s pravico do učinkovitega pravnega sredstva in pravico do poštenega sojenja, pa tudi visokih standardov varstva podatkov, določenih v pravu Unije, zlasti v Direktivi (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (15);

(d)

Države članice lahko ohranijo v veljavi ali sprejmejo pravila in sklenejo sporazume, ki določajo tesnejše sodelovanje kot ukrepi, določeni v tem priporočilu;

(e)

Priporoča se, da države članice to priporočilo uporabljajo brez poseganja v Konvencijo, pripravljene na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pomoči in sodelovanju med carinskimi upravami (16) (Neapelj II);

(a)

„organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj“ pomeni pristojne organe v smislu člena 87(1), PDEU ;

(b)

„čezmejno zasledovanje“ pomeni operacijo preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pri kateri uradniki organa preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice v tej državi članici zasledujejo eno ali več oseb ter pri tem prečkajo mejo z drugo državo članico in nadaljujejo to zasledovanje na ozemlju ene ali več drugih držav članic, potem ko je ena ali več oseb prečkalo mejo;

(c)

„čezmejni nadzor“ pomeni operacijo preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pri kateri uradniki organa preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj države članice v okviru kazenske preiskave v tej državi članici nadzorujejo eno ali več oseb ter ta nadzor nadaljujejo na ozemlju ene ali več drugih držav članic, potem ko je ena ali več oseb prečkalo mejo;

(d)

„skupne operacije“ pomeni operacije preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vključno s skupnimi patruljami in drugimi skupnimi operacijami na področju javnega reda, javne varnosti in preprečevanja kriminalitete; te operacije skupaj izvajajo uradniki organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj dveh ali več držav članic, pri čemer uradniki ene države članice delujejo na ozemlju druge države članice;

(e)

„enotna kontaktna točka“ pomeni nacionalni osrednji organ, določen za mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj popolnoma v skladu z oddelkom „Splošni okvir“ iz tega priporočila;

(f)

„center za policijsko in carinsko sodelovanje“ ali „CPCS“ pomeni skupno strukturo preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, namenjeno izmenjavi informacij in zagotavljanju podpore drugim dejavnostim preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj na obmejnih območjih znotraj Unije ter ki jo je država članica vzpostavila na podlagi dvostranskega ali večstranskega sporazuma z eno ali več sosednjimi državami članicami in ki je v neposredni bližini meje med zadevnimi državami članicami;

(g)

„statistika“ se nanaša na neosebne podatke, ki jih zbirajo države članice in se sporočajo Svetu in Komisiji v zvezi z operacijami čezmejnega sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, kot je določeno v oddelku 2.

(a)

Priporoča se, da države članice:

(b)

Priporoča se, da države članice uradnikom organa preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj druge države članice, ki izvajajo čezmejno zasledovanje na njihovem ozemlju, omogočijo, da:

(c)

Priporoča se, da države članice razmislijo o tem, da uradnikom organa preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj druge države članice, ki izvajajo čezmejno zasledovanje na njihovem ozemlju, dovolijo, da ustavijo in začasno pridržijo, tudi s prisilnimi sredstvi in fizično silo, zasledovano osebo v skladu s postopki, določenimi v nacionalnem pravu države članice gostiteljice, ter da imajo pravico, da opravijo varnostni pregled, dokler ne pridejo uradniki organa države članice gostiteljice.

(a)

Priporoča se, da države članice:

(b)

Priporoča se, da države članice uradnikom organa preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj druge države članice, ki izvajajo čezmejni nadzor na njihovem ozemlju, omogočijo, da:

(a)

Priporoča se, da države članice uradnikom organa preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj druge države članice, vključenim v skupne operacije na njihovem ozemlju, in pod pogojem, da imajo uradniki njihovih lastnih organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj podobna pooblastila, in podobno opremo, vključno z uniformami, omogočijo, da vsaj:

(b)

Priporoča se, da države članice uskladijo skupne operacije v primerih, kadar se prek njihovih organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj izvaja več operacij;

(c)

Priporoča se, da države članice vsako leto zbirajo podatke in pripravijo statistiko o skupnih patruljah in drugih skupnih operacijah, ki so jih izvedli njihovi organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj na ozemlju drugih držav članic, ter to statistiko sporočajo Svetu in Komisiji; ta letna statistika vključuje:

(a)

Priporoča se, da države članice, ki gostijo CPCS ali sodelujejo v njem, zagotovijo, da CPCS poleg osredotočanja na izmenjavo informacij izvajajo tudi naslednje naloge:

(b)

Priporoča se, da države članice okrepijo čezmejno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in sprejmejo najboljše prakse v zvezi s takšnim sodelovanjem s sosednjimi državami na dvostranski ali večstranski podlagi, tudi v okviru skupnih policijskih postaj in CPCS.

(a)

Priporoča se, da države članice vzpostavijo podporno platformo, ki bi omogočala, da se brez posredovanja osebnih podatkov opredelijo in centralizirajo potrebe vsake države članice v zvezi z organizacijo skupnih patrulj ali drugih skupnih operacij:

(b)

Priporoča se, da države članice:

(a)

Priporoča se, da države članice zagotovijo, da uradniki njihovih organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki so vključeni v čezmejno operativno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, zajeto s tem priporočilom, in ki delujejo na ozemlju druge države članice:

(b)

Priporoča se, da države članice zagotovijo varno neposredno komunikacijo v realnem času preko meja bodisi z izkoriščanjem tehničnih rešitev, ki jih na primer omogočajo Europol, posebne strokovne skupine in projekti, ki jih financira Unija, bodisi s povezovanjem obstoječih sistemov v sosednjih državah članicah.

(a)

v okvir začetnega tečaja usposabljanja vključijo možnost tečaja o čezmejnem operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj z namenom seznanjanja kadetov na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj z evropsko kulturo preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

(b)

kolikor je le možno izvedljivo v okviru nacionalnih struktur, skupaj s sosednjimi državami članicami vzpostavijo skupne začetne tečaje usposabljanja in programe izmenjav za kadete na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v zvezi s čezmejnim operativnim sodelovanjem na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

(c)

si v sodelovanju s Cepolom na zahtevo držav članic prizadevajo za zasnovo ali prilagoditev nacionalnih tečajev o čezmejnem operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki se bodo uporabljali pri stalnem strokovnem izpopolnjevanju uradnikov organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

(d)

vzpostavijo skupne tečaje in pobude za stalni strokovni razvoj uradnikov organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj za razvoj znanj in spretnosti v zvezi s čezmejnim operativnim sodelovanjem na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, zlasti v zvezi z zadevnim pravom, pravili sodelovanja, orodji, tehnikami, mehanizmi, postopki in najboljšimi praksami;

(e)

si prizadevajo oblikovati in ponujati poklicne poti za uradnike organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki so končali skupne začetne tečaje usposabljanja, programe izmenjave ali posebne tečaje čezmejnega operativnega sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

(f)

zagotovijo jezikovna usposabljanja in usposabljanja za uradnike organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki bi lahko bili vključeni v čezmejno operativno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj o operativnih postopkih, upravnem in kazenskem pravu, kazenskih postopkih drugih držav članic in organih v drugih državah članicah, s katerimi se lahko vzpostavi stik;

(g)

si ob ustreznem upoštevanju potreb držav članic prizadevajo uskladiti svoj portfelj usposabljanj s prednostnimi nalogami v zvezi s čezmejnim operativnim sodelovanjem na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, določenimi v EU-STNA;

(h)

obvestijo CEPOL o svojih potrebah po usposabljanju v zvezi s čezmejnim operativnim sodelovanjem na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in podpirajo zadevne dejavnosti CEPOL, da bi ta lahko prispeval k usposabljanju uradnikov organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj;

(i)

razmislijo o možnosti oblikovanja obsežnih in dolgoročnih vseevropskih programov skupnega usposabljanja in izmenjave za kadete in uradnike organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v zvezi s čezmejnim operativnim sodelovanjem na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

(a)

Priporoča se, dadržave članice razpravljajo o vprašanjih iz tega priporočila, zlasti o vprašanjih v zvezi z njegovim izvajanjem, in nadalje ukrepajo;

(b)

Priporoča se, da države članice v celoti izkoristijo finančno podporo, ki je na voljo v okviru instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 513/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (20) (Sklad za notranjo varnost – policija), da bi izboljšale in okrepile čezmejno operativno sodelovanje.

(c)

Priporoča se, da države članice pri izvajanju tega priporočila čim prej po njegovem sprejetju, in kjer je to ustrezno, začnejo pregled svojih nacionalnih pravil ter dvostranskih in večstranskih sporazumov o operativnem sodelovanju na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj z drugimi državami članicami;

(d)

Priporoča se, da Komisija najpozneje dve leti po datumu sprejetja tega priporočila oceni, kako ga države članice izvajajo, in po posvetovanju z državami članicami objavi poročilo ter ga predstavi Svetu.