1.   Ta uredba se uporablja v vsej Uniji za potovanja in storitve železniškega prevoza v mednarodnem in notranjem prometu, ki jih zagotavlja en ali več prevoznikov v železniškem prometu, ki je imetnik licence v skladu z Direktivo 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10).

2.   Države članice lahko iz uporabe te uredbe izvzamejo storitve, ki se ponujajo izključno v zgodovinske ali turistične namene. Ta izjema ne velja v zvezi s členoma 13 in 14.

3.   Izjeme, ki se odobrijo v skladu s členom 2(4) in (6) Uredbe (ES) št. 1371/2007 pred 6. junijem 2021, ostanejo v veljavi do datuma izteka veljavnosti teh izjem. Izjeme, ki se odobrijo v skladu s členom 2(5) Uredbe (ES) št. 1371/2007 pred 6. junijem 2021, ostanejo v veljavi do 7. junija 2023.

4.   Države članice lahko pred iztekom veljavnosti izjeme za storitve železniškega prevoza potnikov v notranjem prometu, odobrene na podlagi člena 2(4) Uredbe (ES) št. 1371/2007, slednje izvzamejo iz uporabe členov 15, 17 in 19, točk (a) in (b) člena 20(2) ter člena 30(2) te uredbe za nadaljnje obdobje, ki ni daljše od petih let.

5.   Država članica lahko do 7. junija 2030 določi, da se člen 10 ne uporablja, kadar upravljavec infrastrukture tehnično ne more posredovati podatkov v realnem času v smislu člena 10(1) nobenemu prevozniku v železniškem prometu, prodajalcu vozovnic, organizatorju potovanj ali upravljavcu postaj. Država članica najmanj vsaki dve leti ponovno oceni, v kolikšni meri je posredovanje takih podatkov tehnično izvedljivo.

6.   Države članice lahko ob upoštevanju odstavka 8 iz uporabe te uredbe izvzamejo naslednje storitve:

7.   Države članice obvestijo Komisijo o izjemah, odobrenih na podlagi odstavkov 2, 4, 5 in 6, in predstavijo razloge za navedene izjeme.

8.   Izjeme, odobrene v skladu s točko (a) odstavka 6, se ne uporabljajo v zvezi s členi 5, 11, 13, 14, 21, 22, 27 in 28.

Kadar se navedene izjeme nanašajo na regionalne storitve železniškega prevoza potnikov, se poleg tega ne uporabljajo v zvezi s členoma 6 in 12, členom 18(3) in poglavjem V.

Ne glede na drugi pododstavek tega odstavka se lahko izjeme glede regionalnih storitev železniškega prevoza potnikov od uporabe členov 12(1) in 18(3) uporabljajo največ do 7. junija 2028.

1.   Ob upoštevanju omejitev iz odstavka 3, in če je to potrebno, ob plačilu razumne pristojbine, imajo potniki pravico, da na vlak prinesejo kolesa.

Pri vlakih, za katere se zahteva rezervacija, se omogoči tudi rezervacija za prevoz kolesa.

Kadar ima potnik rezervacijo za kolo in se prevoz tega kolesa zavrne brez ustrezno utemeljenega razloga, ima potnik pravico do preusmeritve potovanja ali povračila v skladu s členom 18, nadomestila v skladu s členom 19 in pomoči v skladu s členom 20(2).

2.   Kadar so na vlaku na voljo posebna mesta za kolesa, jih potniki spravijo tja. Če takih mest ni na voljo, potniki svoja kolesa nadzorujejo in si čim bolj prizadevajo zagotoviti, da njihova kolesa ne poškodujejo drugih potnikov ali povzročijo škodo na opremi za mobilnost, prtljagi ali pri opravljanju železniških storitev.

3.   Prevozniki v železniškem prometu lahko omejijo pravico potnikov do prevoza koles na vlaku iz varnostnih ali operativnih razlogov, zlasti zaradi omejenih zmogljivosti med konicami ali če tega ne dopušča tirno vozilo. Prevozniki v železniškem prometu lahko prevoz koles omejijo tudi na podlagi njihove teže in mer. Z uporabo telematskih aplikacij iz Uredbe (EU) št. 454/2011 na svojih uradnih spletnih mestih objavijo pogoje za prevoz koles, vključno z najnovejšimi informacijami o razpoložljivih zmogljivostih.

4.   Prevozniki v železniškem prometu na začetku postopkov za oddajo javnih naročil za nova tirna vozila ali pri večji nadgradnji obstoječih tirnih vozil, zaradi katere je potrebno novo dovoljenje za dajanje vozil na trg na podlagi člena 21(12) Direktive(EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta (12), zagotovijo, da so vlakovne kompozicije, v katerih se to tirno vozilo uporablja, opremljene z zadostnim številom mest za kolesa. Ta pododstavek se ne uporablja za jedilne vagone, spalne vagone ali vagone ležalnike.

Prevozniki v železniškem prometu določijo zadostno število mest za kolesa ob upoštevanju velikosti vlakovne kompozicije, vrste storitve in povpraševanja po prevozu koles. Zadostno število mest za kolesa se opredeli v načrtih iz odstavka 5. Kadar takih načrtov ni ali v njih tako število ni opredeljeno, ima vsaka vlakovna kompozicija vsaj štiri mesta za kolesa.

Države članice lahko kot najmanjše zadostno število za nekatere vrste storitev določijo število, ki je večje od štiri in se to število v tem primeru uporablja namesto števila, določenega v skladu z drugim pododstavkom.

5.   Prevozniki v železniškem prometu lahko pripravijo in posodabljajo načrte načinov povečanja in izboljšanja prevoza koles ter drugih rešitev za spodbujanje kombinirane uporabe železnice in koles.

Pristojni organi, kot so opredeljeni v točki (b) člena 2 Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (13), lahko take načrte pripravijo za opravljanje storitev po javnem naročilu. Države članice lahko zahtevajo, da take načrte pripravijo navedeni pristojni organi ali prevozniki v železniškem prometu, ki delujejo na njihovem ozemlju.

6.   Načrti iz odstavka 5 se pripravijo po posvetovanju z javnostjo in ustreznimi predstavniškimi organizacijami. Objavijo se na spletnem mestu prevoznika v železniškem prometu ali pristojnega organa, kot je ustrezno.

1.   Obveznosti do potnikov na podlagi te uredbe ni mogoče omejevati ali od njih odstopati, še zlasti ne s klavzulami o odstopanju ali omejevalnimi klavzulami v pogodbi o prevozu. Pogodbeni pogoji, katerih neposreden ali posreden namen je odpoved pravicam, ki izhajajo iz te uredbe, odstopanje od njih ali njihova omejitev, za potnika niso zavezujoči.

2.   Prevozniki v železniškem prometu, organizatorji potovanj ali prodajalci vozovnic lahko ponudijo pogodbene pogoje, ki so za potnika ugodnejši od pogojev, določenih v tej uredbi.

1.   Prevozniki v železniškem prometu, organizatorji potovanj in prodajalci vozovnic, ki ponujajo pogodbe o prevozu v imenu enega ali več prevoznikov v železniškem prometu, potniku na zahtevo zagotovijo vsaj informacije, določene v delu I Priloge II v zvezi s potovanji, za katera zadevni prevoznik v železniškem prometu ponuja pogodbo o prevozu.

2.   Prevozniki v železniškem prometu, po možnosti pa tudi prodajalci vozovnic in organizatorji potovanj, potniku med potovanjem zagotovijo vsaj informacije, določene v delu II Priloge II. Kadar ima te informacije upravljavec postaje, jih prav tako zagotovi potniku.

3.   Informacije iz odstavkov 1 in 2 se zagotovijo v najprimernejši obliki, po možnosti na podlagi potovalnih informacij v realnem času, tudi ob uporabi ustreznih komunikacijskih tehnologij. Zlasti je treba zagotoviti, da so te informacije dostopne v skladu z določbami Direktive (EU) 2019/882 ter uredbama (EU) št. 454/2011 in (EU) št. 1300/2014.

1.   Upravljavci infrastrukture prevoznikom v železniškem prometu, prodajalcem vozovnic, organizatorjem potovanj in upravljavcem postaj posredujejo podatke v realnem času o prihodu in odhodu vlakov.

2.   Prevozniki v železniškem prometu drugim prevoznikom v železniškem prometu, prodajalcem vozovnic in organizatorjem potovanj, ki prodajajo njihove storitve, zagotovijo dostop do minimalnih potovalnih informacij iz I. in II. dela Priloge II ter do postopkov v sistemih rezervacij iz III. dela Priloge II.

3.   Informacije se posredujejo in dostop se odobri na nediskriminatoren način in brez nepotrebnega odlašanja. Enkratni zahtevek zadostuje za stalen dostop do informacij. Upravljavec infrastrukture in prevoznik v železniškem prometu, ki sta obvezana dati na voljo informacije v skladu z odstavkoma 1 in 2, lahko zahtevata sklenitev pogodbe ali drugega dogovora, na podlagi katerega se posredujejo informacije ali odobri dostop.

Pogoji morebitne pogodbe ali dogovora o uporabi informacij ne smejo po nepotrebnem omejevati možnosti za njihovo ponovno uporabo ali se uporabljati za omejevanje konkurence.

Prevozniki v železniškem prometu lahko od drugih prevoznikov v železniškem prometu, organizatorjev potovanj in prodajalcev vozovnic zahtevajo pošteno, razumno in sorazmerno finančno nadomestilo za stroške, ki nastanejo pri zagotavljanju dostopa, upravljavci infrastrukture pa lahko zahtevajo nadomestilo v skladu z veljavnimi pravili.

4.   Informacije se posredujejo in dostop zagotovi z ustreznimi tehničnimi sredstvi, kot so vmesniki za aplikacijsko programiranje.

5.   Kolikor so informacije iz odstavka 1 ali 2 zagotovljene v skladu z drugimi pravnimi akti Unije, zlasti Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/1926 (14), se šteje, da so ustrezne obveznosti iz tega člena izpolnjene.

1.   Prevozniki v železniškem prometu, prodajalci vozovnic in organizatorji potovanj ponujajo vozovnice, pa tudi, če so na voljo, vozovnice, ki veljajo za vse proge, in rezervacije.

2.   Prevozniki v železniškem prometu brez poseganja v odstavka 3 in 4 neposredno ali prek prodajalcev vozovnic ali organizatorjev potovanj potnikom prodajajo vozovnice na vsaj enega od naslednjih načinov:

Pristojni organi, kot so opredeljeni v točki (b) člena 2 Uredbe (ES) št. 1370/2007, lahko od prevoznikov v železniškem prometu zahtevajo, da vozovnice za storitve, ki jih opravljajo na podlagi pogodb za opravljanje storitev po javnem naročilu, ponujajo na več kot en način prodaje.

3.   Če na postaji odhoda ni prodajnega mesta ali avtomata za vozovnice, morajo biti potniki na postaji obveščeni o:

4.   Če na postaji odhoda ni prodajnega mesta ali dostopnega avtomata za vozovnice in če ni na voljo nobenega drugega dostopnega načina za vnaprejšnji nakup vozovnice, je invalidnim osebam dovoljeno, da vozovnice brez dodatnih stroškov kupijo na vlaku. Prevozniki v železniškem prometu lahko to pravico omejijo ali zavrnejo na podlagi upravičenih varnostnih razlogov ali zaradi obvezne rezervacije.

Če na vlaku ni osebja, prevoznik v železniškem prometu svetuje invalidnim osebam o tem ali lahko kupijo vozovnico in jih obvesti o tem kako kupiti vozovnico.

Države članice lahko prevoznikom v železniškem prometu dovolijo, da zahtevajo, da se invalidne osebe priznajo kot take v skladu z ustreznim nacionalnim pravom in praksami države njihovega prebivališča.

Države članice lahko pravico iz prvega pododstavka razširijo na vse potnike. Kadar uporabijo to možnost, o tem obvestijo Komisijo. Agencija Evropske unije za železnice na svojem spletnem mestu objavi informacije v zvezi z izvajanjem uredb (EU) št. 454/2011 in (EU) št. 1300/2014.

1.   Kadar storitve železniškega prevoza potnikov na dolge razdalje ali regionalne storitve železniškega prevoza potnikov izvaja en sam prevoznik v železniškem prometu, zanje ponudi vozovnico, ki velja za vse proge. Za druge storitve železniškega prevoza potnikov si prevozniki v železniškem prometu po najboljših močeh prizadevajo ponuditi vozovnice, ki veljajo za vse proge, in v ta namen med seboj sodelujejo.

Za namene prvega pododstavka izraz „en sam prevoznik v železniškem prometu“ vključuje tudi vse prevoznike v železniškem prometu, ki so bodisi v popolni lasti istega lastnika bodisi hčerinske družbe v popolni lasti enega od zadevnih prevoznikov v železniškem prometu.

2.   Pri potovanjih, ki vključujejo eno ali več povezav, mora biti potnik pred nakupom vozovnice ali vozovnic obveščen o tem, ali ta vozovnica oziroma vozovnice predstavljajo vozovnico, ki velja za vse proge.

3.   Pri potovanjih, ki vključujejo eno ali več povezav, vozovnica ali vozovnice, kupljene pri prevozniku v železniškem prometu v enkratni komercialni transakciji, predstavljajo vozovnico, ki velja za vse proge, prevoznik v železniškem prometu pa je v skladu s členi 18, 19 in 20 odgovoren, če potnik zamudi eno ali več povezav.

4.   Če so vozovnica ali vozovnice kupljene v enkratni komercialni transakciji in je prodajalec vozovnic ali organizator potovanj vozovnice združil na lastno pobudo, je prodajalec vozovnic oziroma organizator potovanj, ki je vozovnico oziroma vozovnice prodal, odgovoren za povračilo celotnega zneska, ki je bil v navedeni transakciji plačan za vozovnico oziroma vozovnice, pa tudi za plačilo nadomestila v višini 75 % navedenega zneska, če potnik zamudi eno ali več povezav.

Pravica do povračila ali nadomestila iz prvega pododstavka ne posega v veljavno nacionalno pravo, ki potnikom podeljuje dodatno nadomestilo za škodo.

5.   Odgovornosti, določene v odstavkih 3 in 4, ne veljajo, če je na vozovnicah ali na kakšnem drugem dokumentu ali na elektronski način, ki potniku omogoča, da informacije reproducira za poznejšo uporabo, navedeno, da vozovnice predstavljajo ločene pogodbe o prevozu, in je bil potnik o tem obveščen pred nakupom.

6.   Dokazno breme glede tega, da so bile informacije iz tega člena zagotovljene potniku, nosi prevoznik v železniškem prometu, organizator potovanj ali prodajalec vozovnic, ki je vozovnico ali vozovnice prodal.

7.   Prodajalci vozovnic ali organizatorji potovanj so odgovorni za obravnavo zahtevkov in morebitnih pritožb potnika na podlagi odstavka 4. Povračilo in nadomestilo iz odstavka 4 se izplačata v 30 dneh po prejemu zahtevka.

1.   V primeru smrti ali poškodbe potnika prevoznik v železniškem prometu iz člena 26(5) Priloge I brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh po ugotovitvi identitete fizične osebe, ki je upravičena do nadomestila, izplača predplačilo v višini, ustrezni trenutnim ekonomskim potrebam ter sorazmerno z utrpljeno škodo.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 predplačilo ni nižje od 21 000 EUR na osebo v primeru smrti.

3.   Predplačilo ne pomeni priznavanja odgovornosti in se lahko izravna pri pozneje izplačanih zneskih na podlagi te uredbe, vendar ni vračljivo, razen v primerih, ko je bila škoda povzročena zaradi malomarnosti ali po krivdi potnika ali ko oseba, ki je prejela predplačilo, ni bila oseba, upravičena do nadomestila.

1.   Če se pri odhodu ali v primeru zamujene povezave ali odpovedi z razlogom pričakuje, da bo zamuda pri prihodu v namembni kraj po pogodbi o prevozu 60 minut ali več, prevoznik v železniškem prometu, ki izvaja zamujeno ali odpovedano storitev, potniku takoj da na voljo, da izbere eno od naslednjih možnosti, in v ta namen sprejme vse potrebne ukrepe:

2.   Kadar za namene točk (b) in (c) odstavka 1 primerljivo preusmeritev izvede isti prevoznik v železniškem prometu ali se za izvedbo te preusmeritve pooblasti drug prevoznik, to potniku ne povzroči dodatnih stroškov. Ta zahteva velja tudi, kadar preusmeritev vključuje uporabo prevoza višjega razreda in druge načine prevoza. Prevozniki v železniškem prometu si po najboljših močeh prizadevajo, da bi se izognili dodatnim povezavam in da zagotovijo, da je zamuda v skupnem času potovanja kar najmanjša. Potniki se ne prerazporedijo v vozila nižjega razreda, razen če so ta vozila edino sredstvo, ki je na voljo za preusmeritev.

3.   Brez poseganja v odstavek 2 lahko prevoznik v železniškem prometu na zahtevo potnika dovoli, da potnik sklene pogodbo z drugimi ponudniki prevoznih storitev, ki potniku omogočijo, da dospe v namembni kraj pod primerljivimi pogoji, in v tem primeru prevoznik v železniškem prometu povrne potniku nastale stroške.

Kadar potnik v 100 minutah po načrtovanem času odhoda zamujene ali odpovedane storitve ali zamujene povezave ni obveščen o razpoložljivih možnostih za preusmeritev, ima pravico skleniti tako pogodbo z drugimi izvajalci storitev javnega železniškega ali avtobusnega prevoza. Prevoznik v železniškem prometu povrne potniku potrebne, ustrezne in razumne nastale stroške.

Ta odstavek ne vpliva na nacionalno pravo in druge predpise, ki potnikom zagotavljajo ugodnejše pogoje za preusmeritev.

4.   Ponudniki storitev preusmeritvenega prevoza invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo pri storitvi nadomestnega prevoza zagotovijo primerljivo raven pomoči in dostopnosti. Ponudniki storitev preusmeritvenega prevoza lahko invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo zagotovijo alternativne storitve, ki ustrezajo njihovim potrebam in ki so drugačne od storitev, ponujenih drugim potnikom.

5.   Povračila iz točke (a) odstavka 1 in odstavka 3 se izplačajo v 30 dneh po prejemu zahtevka. Države članice lahko od prevoznikov v železniškem prometu zahtevajo, da te zahtevke sprejmejo z uporabo posebnih sredstev komunikacije, pod pogojem da zahtevek nima diskriminatornih posledic. Povračilo se lahko izplača v obliki bonov in/ali zagotavljanja drugih storitev, če so pogoji teh bonov in/ali storitev dovolj prilagodljivi, zlasti glede trajanja veljavnosti in namembnega kraja, in če potnik te bone in/ali storitve sprejme. Povračilo cene vozovnice se ne zniža za stroške finančnih transakcij, kot so pristojbine, telefonski stroški ali poštnina.

6.   Komisija najpozneje do 7. junija 2023 sprejme izvedbeni akt, v katerem določi enotni obrazec za zahtevek za povračilo na podlagi te uredbe. Ta enotni obrazec je v obliki, dostopni invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 38(2).

7.   Potniki imajo pravico, da zahtevke vložijo z uporabo enotnega obrazca iz odstavka 6. Prevozniki v železniškem prometu ne smejo zavrniti zahtevka za povračilo samo zato, ker potnik ni uporabil tega obrazca. Če zahtevek ni dovolj natančen, prevoznik v železniškem prometu zaprosi potnika, naj zahtevek pojasni, in mu pri tem pomaga.

1.   Ne da bi izgubil pravico do prevoza, je potnik v primeru zamude upravičen, da od prevoznika v železniškem prometu zahteva nadomestilo za zamude med krajem odhoda in namembnim krajem, navedenima na vozovnici ali vozovnici, ki velja za vse proge, za katero stroški niso bili povrnjeni v skladu s členom 18. Najmanjša nadomestila za zamude so:

2.   Odstavek 1 se uporablja tudi za potnike, ki imajo večkratno vozovnico ali sezonsko vozovnico za železniški prevoz. Če se ti potniki v času veljavnosti večkratne ali sezonske vozovnice soočajo s ponavljajočimi se zamudami in odpovedmi, so upravičeni do primernega nadomestila v skladu z ureditvijo glede nadomestil prevoznikov v železniškem prometu. Ta ureditev navede merila za določanje zamud in za izračun nadomestila. Če med obdobjem veljavnosti večkratne vozovnice ali sezonske vozovnice večkrat pride do zamud, krajših od 60 minut, se zamude lahko seštevajo in se potnikom lahko zagotovi nadomestilo v skladu z ureditvijo glede nadomestil prevoznikov v železniškem prometu.

3.   Brez poseganja v odstavek 2 se nadomestilo za zamudo izračuna na podlagi polne cene, ki jo je potnik dejansko plačal za storitev z zamudo. Kadar pogodba o prevozu velja za povratno potovanje, se nadomestilo za zamudo na poti tja ali nazaj izračuna na podlagi cene, ki je na vozovnici navedena za zadevni del potovanja. Kadar na vozovnici ni navedene cene za posamezne dele potovanja, se nadomestilo izračuna na podlagi polovične cene vozovnice. Na enak način se cena za prevozno storitev z zamudo v okviru katere koli druge pogodbe o prevozu, ki potniku omogoča potovanje z dvema ali več zaporednimi etapami, izračuna v razmerju do polne cene.

4.   Pri izračunu zamude se ne upošteva zamuda, za katero lahko prevoznik v železniškem prometu dokaže, da je do nje prišlo zunaj Unije.

5.   Komisija do 7. junija 2023 sprejme izvedbeni akt, v katerem določi enotni obrazec za zahtevek za nadomestilo na podlagi te uredbe. Ta enotni obrazec je v obliki, dostopni invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo. Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 38(2).

6.   Države članice lahko od prevoznikov v železniškem prometu zahtevajo, da zahtevke za nadomestilo sprejmejo z uporabo posebnih sredstev komunikacije, pod pogojem da zahtevek nima diskriminatornih posledic. Potniki imajo pravico, da zahtevke vložijo z uporabo enotnega obrazca iz odstavka 5. Prevozniki v železniškem prometu ne smejo zavrniti zahtevka za nadomestilo samo zato, ker potnik ni uporabil tega obrazca. Če zahtevek ni dovolj natančen, prevoznik v železniškem prometu zaprosi potnika, naj zahtevek pojasni, in mu pri tem pomaga.

7.   Nadomestilo cene vozovnice se izplača v enem mesecu od predložitve zahtevka za nadomestilo. Nadomestilo se lahko izplača v obliki bonov in/ali drugih storitev, če so pogoji prilagodljivi, zlasti glede trajanja veljavnosti in namembnega kraja. Nadomestilo se na zahtevo potnika izplača v gotovini.

8.   Nadomestilo cene vozovnice se ne zniža za stroške finančnih transakcij, kot so pristojbine, telefonski stroški ali poštnina. Prevozniki v železniškem prometu lahko določijo najnižji znesek, pod katerim se nadomestilo ne izplača. Ta najnižji znesek ne presega 4 EUR na vozovnico.

9.   Potniki niso upravičeni do nadomestila, če so o zamudi obveščeni pred nakupom vozovnice ali če pri prihodu z namenom nadaljevanja potovanja z uporabo druge storitve ali preusmeritve potovanja zamuda ostaja pod 60 minutami.

10.   Prevozniku v železniškem prometu ni treba plačati nadomestila, če lahko dokaže, da je neposredni vzrok za zamudo, zamujeno povezavo ali odpoved ena od naslednjih okoliščin ali da je s katero od naslednjih okoliščin neločljivo povezan:

Izjeme iz točke (c) prvega pododstavka ne zajemajo stavk zaposlenih pri prevozniku v železniškem prometu, dejavnosti ali opustitve dejanj drugih prevoznikov, ki uporabljajo isto železniško infrastrukturo, in dejavnosti ali opustitve dejanj upravljavcev infrastrukture in postaj.

1.   Prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec postaj v primeru zamude pri prihodu ali odhodu ali odpovedi storitve obvesti potnike o stanju in o predvidenem času odhoda in prihoda za storitev ali nadomestno storitev prevoznika v železniškem prometu takoj, ko so te informacije na voljo. Kadar imajo te informacije prodajalci vozovnic in organizatorji potovanj, jih prav tako posredujejo potniku.

2.   Kadar je zamuda iz odstavka 1 60 minut ali več, ali storitev odpovedana, prevoznik v železniškem prometu, ki izvaja zamujeno ali odpovedano storitev, potnikom brezplačno ponudi:

3.   Če je železniška prevozna storitev prekinjena in je ni več mogoče nadaljevati oziroma je ni mogoče nadaljevati v razumnem roku, prevozniki v železniškem prometu potnikom čim prej ponudijo nadomestni prevoz in uredijo vse potrebno.

4.   Prevozniki v železniškem prometu potnike, ki jih to zadeva, seznanijo s tem, kako lahko zahtevajo potrdilo, da je pri železniški storitvi nastala zamuda, da je bila zaradi nje zamujena povezava ali da je bila storitev odpovedana. To potrdilo se uporablja tudi v povezavi z določbami iz člena 19.

5.   Prevoznik v železniškem prometu, ki opravlja storitev, je pri uporabi odstavkov 1 do 4 zlasti pozoren na potrebe invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo kot tudi morebitnih spremljevalcev in psov pomočnikov.

6.   Kadar so pripravljeni načrti dela v izrednih razmerah na podlagi člena 13a(3) Direktive 2012/34/EU, se prevozniki v železniškem prometu usklajujejo z upravljavcem postaj in upravljavcem infrastrukture, da bi bili slednji pripravljeni na možnost večjih prekinitev in daljših zamud, zaradi katerih bi veliko število potnikov obtičalo na postaji. V take načrte dela v izrednih razmerah se vključijo tudi zahteve glede dostopnosti sistemov opozarjanja in informacijskih sistemov.

1.   Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci postaj, ob aktivni udeležbi predstavniških organizacij in, kadar je ustrezno, predstavnikov invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo, uvedejo ali imajo v veljavi nediskriminatorna pravila o dostopu za prevoz invalidnih oseb, vključno z njihovimi osebnimi pomočniki, priznanimi v skladu z nacionalnimi praksami, in oseb z omejeno mobilnostjo. Ta pravila upoštevajo dogovore iz točke 4.4.3 Priloge k Uredbi (EU) št. 1300/2014, zlasti glede subjekta, odgovornega za zagotavljanje pomoči invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo.

2.   Za rezervacije in vozovnice se invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo ne zaračunavajo dodatni stroški. Prevoznik v železniškem prometu, prodajalec vozovnic ali organizator potovanj ne sme zavrniti rezervacije ali izdaje vozovnice invalidni osebi ali osebi z omejeno mobilnostjo oziroma ne sme zahtevati, da tako osebo spremlja druga oseba, razen če je to nujno potrebno, da se upoštevajo predpisi o dostopu iz odstavka 1.

1.   Upravljavec postaj, prevoznik v železniškem prometu, prodajalec vozovnic ali organizator potovanj invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo v skladu s pravili o dostopu iz člena 21(1) na zahtevo zagotovi informacije, tudi v dostopni obliki v skladu z določbami uredb (EU) št. 454/2011 in (EU) št. 1300/2014 ter Direktive (EU) 2019/882, o dostopnosti postaje in pripadajočih objektov ter o železniških storitvah in o pogojih dostopa do tirnih vozil, hkrati pa invalidne osebe in osebe z omejeno obilnostjo obvesti tudi o opremi na vlaku.

2.   Kadar prevoznik v železniškem prometu, prodajalec vozovnic ali organizator potovanj uporabi odstopanje iz člena 21(2), invalidno osebo ali osebo z omejeno mobilnostjo na njeno zahtevo pisno seznani s svojimi razlogi za tako ukrepanje v petih delovnih dneh po tem, ko ji je odrekel rezervacijo ali izdajo vozovnice ali je za to osebo zahteval spremstvo. Prevoznik v železniškem prometu, prodajalec vozovnic ali organizator potovanj si po najboljših močeh prizadeva zadevni osebi predlagati sprejemljivo možnost nadomestnega prevoza ob upoštevanju njenih potreb za dostop.

3.   Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci postaj zagotovijo, da so na postajah brez osebja na voljo informacije v lahko dostopnih oblikah, tudi v dostopnih oblikah v skladu z določbami uredb (EU) št. 454/2011 in (EU) št. 1300/2014 ter Direktive (EU) 2019/882, in zlasti, da so v skladu s pravili o dostopu iz člena 21(1) objavljene informacije glede najbližjih postaj z osebjem in glede neposredno dostopne pomoči za invalidne osebe in osebe z omejeno mobilnostjo.

1.   Invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo se zagotovi pomoč:

2.   Pravila iz člena 21(1) določajo ureditve za uveljavljanje pravic iz odstavka 1 tega člena.

1.   Kadar prevozniki v železniškem prometu in upravljavci postaj povzročijo izgubo ali poškodbo opreme za gibanje, vključno z invalidskimi vozički in pripomočki ali izgubijo ali poškodujejo pse pomočnike, ki jih uporabljajo invalidne osebe in osebe z omejeno mobilnostjo, so za tako izgubo ali poškodbo odgovorni in morajo brez nepotrebnega odlašanja zagotoviti nadomestilo. To nadomestilo krije:

2.   Kadar se uporablja odstavek 1, si prevozniki v železniškem prometu in upravljavci postaj čim hitreje in čim bolj prizadevajo, da priskrbijo takoj potrebno začasno nadomestno opremo za gibanje ali pripomočke. Invalidne osebe ali osebe z omejeno mobilnostjo smejo to začasno nadomestno opremo ali pripomoček obdržati, dokler jim ni izplačano nadomestilo iz odstavka 1.

1.   Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci postaj zagotovijo, da vse osebje, ki v okviru svojih rednih nalog zagotavlja neposredno pomoč invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo, vključno z na novo zaposlenim osebjem, opravi usposabljanje v zvezi z invalidnostjo, da zna izpolniti potrebe invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo.

Vsemu postajnemu osebju ali osebju na vlaku, ki dela neposredno s potniki, zagotovijo tudi usposabljanje in redne osvežitvene tečaje za ozaveščanje o potrebah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo.

2.   Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci postaj lahko odobrijo prošnjo invalidnih zaposlenih za udeležbo na usposabljanjih iz odstavka 1 ter lahko pretehtajo udeležbo invalidnih potnikov in potnikov z omejeno mobilnostjo in/ali organizacij, ki jih zastopajo.

1.   Vsak prevoznik v železniškem prometu in upravljavec postaje, ki jo na letni ravni v povprečju uporabi vsaj 10 000 potnikov na dan, vzpostavita mehanizem reševanja pritožb glede pravic in obveznosti iz te uredbe, ki spadajo v njuno področje odgovornosti. Potnike na splošno seznanijo s svojimi kontaktnimi podatki in delovnimi jezikom ali jeziki. Ta mehanizem se ne uporablja za namene poglavja III.

2.   Potniki lahko predložijo pritožbo kateremu koli prevozniku v železniškem prometu ali upravljavcu postaj v zvezi z njihovimi ustreznimi področji odgovornosti v okviru mehanizmov iz odstavka 1. Tako pritožbo je treba vložiti v treh mesecih od incidenta, ki je predmet pritožbe. Naslovnik pritožbe v enem mesecu od prejema pritožbe bodisi poda obrazložen odgovor bodisi – v upravičenih primerih – obvesti potnika, da bo odgovor prejel v času, krajšem od treh mesecev od datuma prejema pritožbe. Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci postaj hranijo podatke, potrebne za preučitev pritožbe, med celotnim trajanjem postopka za reševanje pritožbe, vključno s postopki za reševanje pritožb iz členov 33 in 34, ter dajo te podatke na zahtevo na voljo nacionalnim izvršilnim organom.

3.   Podrobnosti o postopku reševanja pritožb so javno dostopne, tudi invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo. Ta informacija je na zahtevo na voljo vsaj v uradnem jeziku ali jezikih države članice, v kateri deluje prevoznik v železniškem prometu.

4.   Prevoznik v železniškem prometu v poročilu iz člena 29(2) navede število in vrsto prejetih pritožb ter obravnavanih pritožb, odzivni čas in morebitne ukrepe za izboljšanje stanja.

1.   Prevozniki v železniškem prometu določijo standarde kakovosti za storitve in izvajajo sistem vodenja kakovosti, da bi zagotovili kakovost storitev. Standardi kakovosti storitve morajo zajemati vsaj področja, našteta v Prilogi III.

2.   Prevozniki v železniškem prometu spremljajo svojo učinkovitost na podlagi standardov kakovosti storitev. Do 30. junija 2023 in nato vsaki dve leti objavijo poročila o doseženi kakovosti storitev na svojem spletnem mestu. Ta poročila se objavijo tudi na spletnem mestu Agencije Evropske unije za železnice.

3.   Upravljavci postaj določijo standarde kakovosti za storitve na podlagi ustreznih področij iz Priloge III. Svojo učinkovitost spremljajo na podlagi teh standardov in nacionalnim javnim organom na zahtevo dajo dostop do informacij o svoji učinkovitosti.

1.   Prevozniki v železniškem prometu, upravljavci postaj, prodajalci vozovnic in organizatorji potovanj ob prodaji vozovnic za potovanja z vlakom obveščajo potnike o njihovih pravicah in obveznostih na podlagi te uredbe. Da ugodijo tej zahtevi po informacijah, lahko uporabijo povzetek določb te uredbe, ki ga pripravi Komisija v vseh uradnih jezikih Unije in jim ga da na voljo. Te informacije zagotovijo v papirni ali elektronski obliki ali na kakršen koli drug način, tudi v dostopnih oblikah v skladu z določbami Direktive (EU) 2019/882 in Uredbe (EU) št. 1300/2014. Pri tem navedejo, kje je mogoče pridobiti take informacije v primeru odpovedi, zamujene povezave ali velike zamude.

2.   Prevozniki v železniškem prometu in upravljavci postaj ustrezno, tudi v dostopnih oblikah v skladu z določbami Direktive (EU) 2019/882 in Uredbe (EU) št. 1300/2014, obvestijo potnike na postaji, vlaku in svojih spletnih mestih o njihovih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz te uredbe, ter o kontaktnih podatkih organa ali organov, ki so jih določile države članice na podlagi člena 31.

1.   Vsaka država članica določi organ ali organe, odgovorne za izvajanje te uredbe. Vsak organ sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev spoštovanja pravic potnikov.

2.   Vsak organ je glede svoje organizacije, odločitev o financiranju, pravne strukture in sprejemanja odločitev neodvisen od upravljavca infrastrukture, organa za zaračunavanje uporabnine, organa za dodeljevanje in prevoznika v železniškem prometu.

3.   Države članice obvestijo Komisijo o organu ali organih, določenih v skladu s tem členom, in o njihovih odgovornostih. Komisija in določeni organi te informacije objavijo na svojih spletnih mestih.

4.   Kar zadeva upravljavce postaj in upravljavce infrastrukture iz tega poglavja, se obveznost izvrševanja za Ciper in Malto ne uporablja, dokler se na njunih ozemljih ne vzpostavi železniški sistem, kar zadeva prevoznike v železniškem prometu, pa, dokler licenčni organ, ki ga v skladu s členom 2(1) določita Ciper ali Malta, ne izda licence prevozniku v železniškem prometu.

1.   Nacionalni izvršilni organi pozorno spremljajo skladnost s to uredbo, pa tudi z uredbama (EU) št. 454/2011 in (EU) št. 1300/2014, kolikor se na ti uredbi sklicuje v tej uredbi, in sprejmejo ukrepe, potrebne za uveljavitev pravic potnikov.

2.   Za namene odstavka 1, prevozniki v železniškem prometu, upravljavci postaj, upravljavci infrastrukture, prodajalci vozovnic in organizatorji potovanj brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v enem mesecu od prejema zahteve, v ta namen nacionalnim izvršilnim organom na njihovo zahtevo predložijo zadevne dokumente in informacije. V zapletenih primerih lahko nacionalni izvršilni organ to obdobje podaljša za največ tri mesece od prejema zahteve. Nacionalni izvršilni organi pri opravljanju svojih nalog upoštevajo informacije, ki jim jih je predložil organ za reševanje pritožb, določen v skladu s členom 33, če je to drug organ. Lahko se tudi odločijo za izvršilne ukrepe na podlagi posamezne pritožbe, ki jim jo je predložil tak organ.

3.   Nacionalni izvršilni organi vsaki dve leti do 30. junija naslednjega koledarskega leta objavijo poročila s statističnimi podatki o svoji dejavnosti, tudi o naloženih kaznih. Ta poročila se dajo na voljo na spletnem mestu Agencije Evropske unije za železnice.

4.   Prevozniki v železniškem prometu sporočijo svoje kontaktne podatke nacionalnim izvršilnim organom v državah članicah, v katerih opravljajo svoje dejavnosti.

1.   Brez poseganja v pravice potrošnikov do uporabe alternativnih pravnih sredstev na podlagi Direktive 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta (15), se lahko potnik, potem ko se je neuspešno pritožil prevozniku v železniškem prometu ali upravljavcu postaj, na podlagi člena 28 pritoži nacionalnemu izvršilnemu organu ali kateremu koli drugemu organu, določenemu v odstavku 2 tega člena v treh mesecih po prejetju informacij o zavrnitvi prvotne pritožbe. Kadar v treh mesecih po vložitvi prvotne pritožbe ne prejme odgovora, ima potnik pravico do vložitve pritožbe pri nacionalnem izvršilnem organu ali kateremu koli drugemu organu, določenemu v odstavku 2. Po potrebi ta organ pritožnika obvesti o njegovi pravici do vložitve pritožbe pri organih za alternativno reševanje sporov, če želi uveljavljati individualna pravna sredstva.

2.   Vsak potnik se lahko glede domnevne kršitve te uredbe pritoži nacionalnemu izvršilnemu organu ali kateremu koli drugemu organu, ki ga je v ta namen določila država članica.

3.   Nacionalni izvršilni organ ali kateri koli drug organ, imenovan na podlagi odstavka 2, potrdi prejem pritožbe v dveh tednih po njenem prejemu. Postopek reševanja pritožbe traja največ tri mesece od datuma odprtja spisa o pritožbi. V zapletenih primerih lahko navedeni organ to obdobje podaljša na šest mesecev. V takem primeru potnika obvesti o razlogih za podaljšanje in o času, ki bo predvidoma potreben za zaključek postopka. To obdobje lahko traja več kot šest mesecev samo v primerih, ki vključujejo sodne postopke. Kadar je navedeni organ tudi organ za alternativno reševanje sporov v smislu Direktive 2013/11/EU, se prednostno upoštevajo roki, določeni v navedeni direktivi.

Postopek reševanja pritožbe je dostopen invalidnim osebam in osebam z omejeno mobilnostjo.

4.   Pritožbe potnikov o incidentih, ki vključujejo prevoznika v železniškem prometu, obravnava nacionalni izvršilni organ ali kateri koli drug organ, imenovan na podlagi odstavka 2, države članice, ki je navedenemu prevozniku podelila licenco.

5.   Kadar se pritožba navezuje na morebitne kršitve upravljavcev postaj ali upravljavcev infrastrukture, pritožbo rešuje nacionalni izvršilni organ ali kateri koli drug organ, imenovan na podlagi odstavka 2, države članice, na ozemlju katere je prišlo do incidenta.

6.   V okviru sodelovanja na podlagi člena 34 lahko nacionalni izvršilni organi odstopajo od odstavka 4 ali 5 tega člena ali od obeh odstavkov, kadar je to iz upravičenih razlogov, zlasti zaradi jezika ali prebivališča, v interesu potnika.

1.   Kadar so v skladu s členoma 31 in 33 določeni različni organi, se vzpostavijo mehanizmi za poročanje, da se zagotovi izmenjava informacij med njima v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, kar nacionalnemu izvršilnemu organu pomaga pri opravljanju nadzora in izvrševanja ter organu za reševanje pritožb, določenemu na podlagi člena 33, omogoči, da zbere vse potrebne podatke za preučitev posameznih pritožb.

2.   Nacionalni izvršilni organi zaradi usklajevanja izmenjujejo informacije o svojem delu in načelih sprejemanja odločitev ter praksah. Pri teh nalogah jih podpira Komisija.

3.   V zapletenih primerih, na primer takih, ki vključujejo več pritožb ali prevoznikov, čezmejna potovanja ali nesreče na ozemlju države članice, ki ni država, ki je prevozniku izdala licenco, in zlasti kadar ni jasno, kateri nacionalni izvršilni organ je pristojen, ali kadar bi to olajšalo ali pospešilo reševanje pritožbe, nacionalni izvršilni organi v medsebojnem sodelovanju določijo „vodilni“ organ, ki opravlja vlogo enotne kontaktne točke za potnike. Vsi zadevni nacionalni izvršilni organi medsebojno sodelujejo, da bi olajšali reševanje pritožbe, vključno z izmenjavo informacij, pomočjo pri prevajanju dokumentov in posredovanjem informacij o okoliščinah incidentov. Potniki so obveščeni o tem, kateri organ je „vodilni“.

1.   Države članice predpišejo kazni, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za njihovo izvajanje. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh pravilih in ukrepih uradno obvestijo Komisijo in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

2.   V okviru sodelovanja iz člena 34 nacionalni izvršilni organ, pristojen za naloge iz člena 33(4) ali (5), na zahtevo nacionalnega izvršilnega organa, ki rešuje pritožbo, izvede preiskavo kršitve te uredbe, ki jo je ugotovil navedeni organ, in po potrebi naloži kazni.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 36 se na Komisijo prenese za obdobje petih let od 6. junija 2021. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 36 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 36, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok lahko podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. člen

Opredelitev pojmov

V teh enotnih pravilih izraz:

6. člen

Prevozna pogodba

7. člen

Vozovnica

8. člen

Plačilo in vračilo prevoznine

9. člen

Pravica do prevoza. Izključitev iz prevoza

10. člen

Upoštevanje predpisov upravnih organov

Potnik mora upoštevati carinske predpise in druge predpise upravnih organov.

11. člen

Odpoved in zamujanje vlaka. Zamujena zveza

Če je bil vlak odpovedan ali če mu ni uspelo ujeti zveze za nadaljevanje potovanja, mora prevoznik to vpisati na vozovnico.

12. člen

Dovoljeni predmeti in živali

13. člen

Preverjanje

14. člen

Upoštevanje predpisov upravnih organov

Potnik mora upoštevati carinske predpise in predpise drugih upravnih organov, če s seboj prevaža predmete (ročna prtljaga, prtljaga, vozila skupaj s tovorom) ali živali. Potnik mora biti navzoč pri pregledu teh predmetov, razen če zakonodaja in predpisi posamezne države ne določajo drugače.

15. člen

Nadzor ročne prtljage in živali

Potnik mora sam nadzorovati ročno prtljago in živali, ki jih ima s seboj.

16. člen

Oddaja prtljage

17. člen

Prtljažnica

18. člen

Odprava in prevoz

19. člen

Plačilo prevoznine

Če se potnik in prevoznik ne dogovorita drugače, se prevoznina za prtljago plača pri oddaji.

20. člen

Označevanje prtljage

Potnik mora na vsak kos prtljage na vidno mesto čitljivo in dovolj trajno napisati:

21. člen

Pravica do razpolaganja s prtljago

22. člen

Izročitev

23. člen

Prevozni pogoji

Posebne določbe o prevozu vozil, vsebovane v splošnih prevoznih pogojih, določajo zlasti pogoje za sprejem za prevoz, odpravo, nakladanje in prevoz, razkladanje in izročitev ter obveznosti potnika.

24. člen

Prevoznica

25. člen

Druge veljavne določbe

Ob upoštevanju določb tega poglavja za vozila veljajo določbe III. poglavja o prevozu prtljage.

26. člen

Podlaga za odgovornost

27. člen

Odškodnina pri smrti

28. člen

Odškodnina pri telesni poškodbi

Pri telesni poškodbi ali drugi telesni ali duševni okvari zdravja potnika odškodnina vključuje:

29. člen

Odškodnina za drugo osebno škodo

Ali in v kolikšnem obsegu mora prevoznik plačati odškodnino tudi za tisto osebno škodo, ki ni navedena v 27. in 28. členu, določa notranja zakonodaja.

30. člen

Oblika in znesek odškodnine pri smrti ali poškodbi

31. člen

Drugi načini prevoza

32. člen

Odgovornost pri odpovedi, zamudi vlakov in zamujenih zvezah

33. člen

Odgovornost

34. člen

Omejitev odškodnine pri izgubi ali poškodovanju predmetov

Če je prevoznik odgovoren po prvem odstavku 33. člena, mora plačati odškodnino v znesku največ 1 400 obračunskih enot za vsakega potnika.

35. člen

Izključitev odgovornosti

Prevoznik ni odgovoren za škodo, ki nastane zato, ker potnik ne izpolnjuje svojih obveznosti v skladu s carinskimi predpisi ali predpisi drugih upravnih organov.

36. člen

Podlaga za odgovornost

37. člen

Dokazno breme

38. člen

Zaporedni prevozniki

Če prevoz, ki ga ureja ena sama pogodba, opravlja več zaporednih prevoznikov, potem vsak od teh prevoznikov s tem, da prevzame prtljago s prtljažnico ali vozilo s prevoznico, glede prevoza prtljage ali vozil postane pogodbena stranka prevozne pogodbe v skladu z določili prtljažnice ali prevoznice in prevzame obveznosti, ki iz tega izhajajo. V tem primeru je vsak prevoznik odgovoren za izvedbo prevoza na celotni poti do izročitve.

39. člen

Nadomestni prevoznik

40. člen

Domneva o izgubi

41. člen

Odškodnina pri izgubi prtljage

42. člen

Odškodnina pri poškodbi prtljage

43. člen

Odškodnina zaradi zamude pri izročitvi

44. člen

Odškodnina za zamudo

45. člen

Odškodnina za izgubo

Pri popolni ali delni izgubi vozila se odškodnina, ki jo je treba plačati upravičencu za dokazano škodo, določi na podlagi trenutne vrednosti vozila. Ne sme presegati 8 000 obračunskih enot. Naložen ali nenaložen priklopnik se šteje kot ločeno vozilo.

46. člen

Odgovornost za druge predmete

47. člen

Druge veljavne določbe

Ob upoštevanju določb tega oddelka veljajo za vozila določbe 2. oddelka o odgovornosti za prtljago.

48. člen

Izguba pravice do omejitve odgovornosti

Omejitve odgovornosti, določene v teh enotnih pravilih, in določbe notranje zakonodaje, ki omejujejo odškodnino na določeni znesek, se ne uporabljajo, če se dokaže, da je škoda posledica prevoznikovega dejanja ali opustitve, storjene z namenom povzročitve take škode ali pa iz malomarnosti in z zavedanjem, da bo taka škoda verjetno nastala.

49. člen

Preračunavanje in obresti

50. člen

Odgovornost pri jedrskih nesrečah

Prevoznik je oproščen odgovornosti, ki jo ima po enotnih pravilih, če je škodo povzročila jedrska nesreča in če je zanjo po zakonih in predpisih države o odgovornosti na področju jedrske energije za to škodo odgovoren upravljavec jedrske naprave ali njemu enakovredna oseba.

51. člen

Osebe, za katere je odgovoren prevoznik

Prevoznik je odgovoren za svoje uslužbence in druge osebe, katerih storitve uporablja pri izvedbi prevoza, kadar uslužbenci in druge osebe delujejo v okviru svojih nalog. Upravljavci železniške infrastrukture, po kateri se odvija prevoz, se štejejo za osebe, katerih storitve prevoznik uporablja za opravljanje prevoza.

52. člen

Druge tožbe

53. člen

Posebna načela za odgovornost

Potnik je odgovoren prevozniku za vsako škodo,

razen če ne dokaže, da je škoda nastala zaradi okoliščin, ki se jim kljub skrbnosti, ki se zahteva od vestnega potnika, ni mogel izogniti, njihovih posledic pa ne preprečiti. Ta določba ne spreminja odgovornosti prevoznika, kot jih določata 26. člen in prvi odstavek 33. člena.

54. člen

Ugotavljanje delne izgube ali poškodbe

55. člen

Zahtevki

56. člen

Prevozniki, proti katerim je mogoče sodno uveljavljati zahtevke

58. člen

Prenehanje pravice do zahtevka pri smrti ali poškodbi

59. člen

Prenehanje pravice do zahtevka pri prevozu prtljage

60. člen

Zastaranje

61. člen

Razdelitev prevoznine

62. člen

Pravica do povrnitve stroškov

63. člen

Postopek za povrnitev stroškov

64. člen

Sporazumi o povrnitvi stroškov

Prevozniki imajo pravico med seboj sklepati sporazume, ki odstopajo od 61. in 62. člena.