(1)

Baselski odbor za bančni nadzor je julija 2018 objavil revidirano metodologijo za ocenjevanje globalnih sistemsko pomembnih bank. Z njo je bil uveden nov kazalnik za merjenje sistemskega pomena, ki se nanaša na obseg trgovanja in je vključen v kategorijo, ki meri nadomestljivost storitev ali finančne infrastrukture, ki jih zagotavlja bančna skupina. Uvedba tega novega kazalnika sicer ne vpliva na utež te kategorije, ker se relativna utež, dodeljena novemu kazalniku obsega trgovanja, izravna z zmanjšanjem relativne uteži kazalnika prevzetih poslov na trgih dolžniškega in lastniškega kapitala s 6,67 % na 3,33 %. Kategorija, ki meri nadomestljivost storitev ali finančne infrastrukture, ki jih zagotavlja bančna skupina, tako ohrani svojo 20-odstotno relativno utež v skupni oceni posameznega subjekta. Z revidirano metodologijo so bile v pristop merjenja na podlagi kazalnikov, ki se uporablja za oceno sistemskega pomena bančnih skupin, vključene tudi zavarovalniške dejavnosti. Navedene spremembe metodologije za ocenjevanje globalnih sistemsko pomembnih bank bi se morale odraziti v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 1222/2014 (2).

(2)

Zadevni organi bi morali rezultate zadevnih subjektov, ki jih je treba vključiti v vzorec, ki ga sporoči EBA, vsako leto izračunati najpozneje do 1. septembra, da se omogoči dogovor na ravni Unije.

(3)

Zbiranje podatkov, določeno v skladu z revidirano metodologijo, ki vključuje kazalnik obsega trgovanja, se bo začelo v prvem četrtletju leta 2022. GSPI bodo tako prvič določene na podlagi revidiranega okvira v zadnjem četrtletju leta 2022. Da bi se uporaba določb revidirane metodologije uskladila z datumi uporabe revidirane metodologije, bi se morale določbe te uredbe, ki odražajo spremembe revidirane metodologije, uporabljati od 1. decembra 2021.

(4)

Člen 131 Direktive 2013/36/EU je bil spremenjen z Direktivo (EU) 2019/878 Evropskega parlamenta in Sveta (3), da se je v Direktivo 2013/36/EU uvedel dodaten skupni rezultat za GSPI s kazalnikom čezmejnih dejavnosti, ki izključuje čezmejne dejavnosti v državah članicah, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu za reševanje. Ta dodatni skupni rezultat je bil uveden, da bi se odrazila sposobnost urejenega reševanja čezmejnih skupin v evropski bančni uniji. Zato je primerno spremeniti področje uporabe kazalnika čezmejnih dejavnosti, da bo odražal navedeno spremembo.

(5)

Direktiva (EU) 2019/878 je pristojnim in imenovanim organom nadalje omogočila, da uporabijo premišljeno nadzorniško presojo za prerazvrstitev globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI) iz višje v nižjo podkategorijo na podlagi dodatnega skupnega rezultata, ki v kazalnikih čezmejnih dejavnosti upošteva posebnosti evropske bančne unije in enotnega mehanizma za reševanje. Da bi ublažili morebitne škodljive učinke velikega zmanjšanja sistemskega pomena, dodeljenega posamezni GSPI, bi bilo treba v skladu z revidirano metodologijo možnost, da zadevni pristojni in imenovani organi GSPI prerazvrstijo iz višje v nižjo podkategorijo, omejiti na znižanje za največ eno podkategorijo glede na prvotno razvrstitev v podkategorijo, ki je temeljila na začetnem skupnem rezultatu GSPI. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev skladnosti s stališči Baselskega odbora za bančni nadzor pri vsaki nadzorniški presoji, ki vodi do prerazvrstitve GSPI v nižjo podkategorijo, ustrezno upoštevati njegova stališča.

(6)

Delegirano uredbo (EU) št. 1222/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski bančni organ (EBA).

(8)

EBA je opravila odprta javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirala morebitne povezane stroške in koristi ter prosila za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) –