(1)

Z Delegirano uredbo (EU) 2020/884 (3) so bila uvedena številna odstopanja od obstoječih pravil, med drugim v vinskem sektorju, katerih namen je izvajalcem v vinskem sektorju zagotoviti podporo za pomoč pri obvladovanju posledic pandemije COVID-19. Vendar na trgu z vinom kljub koristnosti teh ukrepov ni bilo mogoče ponovno vzpostaviti ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem ter se zaradi sedanje pandemije tudi ne pričakuje, da bi ga bilo kratko- do srednjeročno mogoče ponovno vzpostaviti.

(2)

Poleg tega se ukrepi, sprejeti za obvladovanje pandemije COVID-19, nadaljujejo v večini držav članic in po svetu. Ti ukrepi vključujejo uvedbo omejitev glede velikosti družabnih srečanj in praznovanj ter glede možnosti uživanja hrane in pijače zunaj doma. Na nekaterih območjih še vedno veljajo ukrepi zapore ter odpoved javnih dogodkov in zasebnih zabav. Posredni učinek teh omejitev je nadaljnje zmanjšanje porabe vina v Uniji in potrjeno zmanjšanje izvoza vina v tretje države. Poleg tega negotovost glede trajanja krize, ki naj bi po pričakovanjih trajala tudi po koncu leta 2020, povzroča dolgoročno škodo vinskemu sektorju Unije, saj se poraba vina verjetno ne bo povečala, izvozni trgi pa bodo izgubljeni. Ta kombinacija dejavnikov znatno negativno vpliva na oblikovanje cen na trgu vina v Uniji. Zaloge, ki so bile na začetku tržnega leta 2019/2020 že rekordno visoke, so se še povečale. Nazadnje bo zelo donosna letina 2020, ki naj bi za približno 10 milijonov hektolitrov vina presegla letino 2019, le še nadalje poslabšala razmere.

(3)

Zaradi dolgotrajnega trajanja omejitev, ki so jih države članice uvedle za obvladovanje pandemije COVID-19, in potrebe po ohranitvi omejitev se zato resne gospodarske motnje na glavnih prodajnih mestih za vino in posledični negativni učinki na povpraševanje po vinu še stopnjujejo.

(4)

Glede na te izjemno resne motnje na trgu in kopičenje težkih razmer v vinskem sektorju zaradi uvedbe uvoznih tarif za vina Unije s strani Združenih držav Amerike oktobra 2019, ki se zdaj nadaljujejo zaradi veljavnih omejevalnih ukrepov zaradi svetovne pandemije COVID-19, se izvajalci v vinskem sektorju Unije še naprej srečujejo z velikimi težavami. Zato je upravičena nadaljnja podpora vinskemu sektorju.

(5)

Nadaljnje izvajanje ukrepov za obvladovanje krize v vinskem sektorju Unije, uvedenih z Delegirano uredbo (EU) 2020/884, je bistveno, da se lahko izvajalcem omogoči potrebna prožnost za izvajanje podpornih programov za vinski sektor Unije. Zlasti dodatna prožnost, ki zagotavlja izvajanje zelene trgatve na isti parceli dve ali več zaporednih let, prožnost pri uvedbi sprememb tekočih dejavnosti ter možnost plačila za delno izvedbo dejavnosti, podprtih v skladu s členoma 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013, kadar popolna izvedba ni bila mogoča zaradi pandemije COVID-19, so zagotovile, da imajo izvajalci v vinskem sektorju Unije na voljo ustrezne instrumente za odziv na spremembe, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, in na omejitve za njeno obvladovanje.

(6)

Ker naj bi se pandemija COVID-19 nadaljevala tudi po koncu leta 2020, torej v znatnem delu proračunskega leta 2021, je treba podaljšati uporabo ukrepov iz člena 2(1), (3), (4) in (6) Delegirane uredbe (EU) 2020/884 za obdobje proračunskega leta 2021.

(7)

Člen 54(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1149 (4) določa, da se podpora upravičencem izplača le, če pregledi pokažejo, da je bila celotna dejavnost oziroma da so bili vsi posamezni ukrepi celotne dejavnosti izvedeni v celoti. Vendar so dosedanje izkušnje pokazale, da je ob strogi uporabi te določbe, kadar posamezni ukrepi, ki so del dejavnosti, niso bili izvedeni v celoti, vendar je bil cilj celotne dejavnosti kljub temu dosežen, zadržanje celotnega zneska podpore za zadevno dejavnost v nekaterih primerih krivično in nepravično.

(8)

Povratne informacije, ki so jih države članice predložile Komisiji, kažejo, da uporaba pravila iz člena 54(1) Delegirane uredbe (EU) 2016/1149 povzroči nesorazmerno zmanjšanje finančnih sredstev za tiste upravičence, ki so uspešno izvedli velik del odobrene dejavnosti, vendar niso dokončali posameznih ukrepov, ki niso nujni za uspešno izvedbo dejavnosti. Nedokončanje takih posameznih ukrepov ne ogroža ciljev celotne dejavnosti, ki jih je v nekaterih okoliščinah mogoče doseči kljub delni izvedbi. V takih primerih se ne zdi upravičeno, da se plačilo podpore v celoti zadrži ali da se zahteva vračilo podpore, plačane za ustrezno izvedene ukrepe.

(9)

Zadržanje celotne podpore v takih primerih denarno kaznuje tiste upravičence, ki so večinoma izvedli celotno dejavnost in so tako vložili čas, sredstva in trud v zaključene ukrepe. Ta potencialno nepravičen učinek se še stopnjuje zaradi pandemije COVID-19 in z njo povezanih težav z denarnim tokom.

(10)

Da bi zagotovili sorazmernost v zvezi s plačilom dejavnosti v okviru podpornih programov za vino in preprečili pretirano kaznovanje vinskega sektorja Unije, ki je že tako oslabljen zaradi težkih razmer na trgu in pandemije COVID-19, bi bilo treba delno podporo izplačati za dejavnosti, ki niso izvedene v celoti, če je splošni cilj dejavnosti dosežen. Zato je primerno zagotoviti, da so v celoti izvedeni ukrepi, ki so del take dejavnosti, upravičeni do podpore Unije.

(11)

V takih primerih bi bilo treba podporo za dejavnost izračunati kot vsoto podpore za ukrepe, ki so bili v celoti izvedeni, zmanjšano za 100 % zneska podpore, dodeljenega ukrepom, ki niso bili izvedeni, da se zagotovi, da upravičenec prejme znesek, ki je sorazmeren s prizadevanjem za popolnoma izvedene ukrepe.

(12)

Delegirani uredbi (EU) 2020/884 in (EU) 2016/1149 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Da bi se izognili motnjam pri izvajanju ukrepov za obvladovanje krize v vinskem sektorju Unije in zagotovili nemoten prehod med obema proračunskima letoma, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije, spremembe Delegirane uredbe (EU) 2020/884 pa bi se morale uporabljati retroaktivno od 16. oktobra 2020 –