(1)

Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa pravila, ki se uporabljajo za Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: Sklad).

(2)

Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 skupaj razglasili evropski steber socialnih pravic (v nadaljnjem besedilu: Steber), s čimer so se odzvali na socialne izzive v Uniji. V Stebru je določenih 20 načel, ki so razdeljeni v tri kategorije, in sicer enake možnosti in dostop do trga dela, pošteni delovni pogoji ter socialna zaščita in vključenost. Odziv na krizo, povezano z izbruhom COVID-19, bi moral temeljiti na teh 20 načelih, da se zagotovi socialno pravično in odporno okrevanje.

(3)

Države članice je kriza, povezana z izbruhom COVID-19, prizadela, kot jih doslej ni še nič drugega. Kriza ima resne ekonomske in socialne posledice, zaradi katerih se je poslabšal položaj več kot 20 % prebivalcev Unije, ki so izpostavljeni revščini in socialni izključenosti, obenem pa so se poglobile socialne razlike, delo je izgubilo še več ljudi in povečale so se brezposelnost in neenakosti. Zaradi tega so nastale izjemne razmere, ki jih je treba nujno obravnavati s posebnimi ukrepi v skladu s Stebrom. Kriza ima tudi nesorazmeren socialno-ekonomski vpliv na ženske in dekleta ter vodi v vse večjo feminizacijo revščine. Komisija in države članice bi morale v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah še naprej zagotavljati enakost med moškimi in ženskami ter vključevanje načela prepovedi diskriminacije ter vidik spola na različnih stopnjah in v vseh dejavnostih Sklada.

(4)

Kriza zaradi COVID-19 izjemno negativno vpliva na Sklad in zmožnost partnerskih organizacij, da zagotavljajo podporo ljudem, ki jih je kriza najbolj prizadela. Sklad je od svoje ustanovitve leta 2014 vsako leto pomagal trinajstim milijonom ljudi, od tega približno štirim milijonom otrok. Žal se število ljudi, ki trpijo zaradi pomanjkanja hrane in materialne prikrajšanosti zaradi krize povečuje, najbolj ogrožene osebe pa so izpostavljene posebnim tveganjem in dodatnim stiskam. Zaradi krize je bolj na udaru tudi socialno vključevanje najbolj prikrajšanih oseb. Države članice se tako soočajo s povečano potrebo po podpori iz Sklada.

(5)

Da bi ublažili velike pretrese v gospodarstvu in družbi, ki so povzročili dodatne pritiske na sisteme socialnega varstva v državah članicah in resno prizadeli delovanje notranjega trga, do katerih je prišlo zaradi izjemnih omejitev, ki so jih države članice uvedle za zajezitev izbruha COVID-19, je Evropski svet 23. aprila 2020 pozdravil „načrt za okrevanje“ z močno naložbeno komponento, pozval k vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje in Komisijo pozval, naj analizira potrebe, da bi bila sredstva usmerjena na najbolj prizadete sektorje in geografska območja v Uniji, hkrati pa naj pojasni povezavo z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021-2027.

(6)

Uredba (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta (4) sprošča dodatna sredstva za podporo državam članicam pri njihovih ukrepih za odpravljanje posledic krize zaradi izbruha COVID-19 in pripravah na socialno, odporno in trajnostno okrevanje gospodarstva in družbe. Za učinkovit odziv na socialne posledice izbruha COVID-19 za najbolj ogrožene osebe navedena uredba zagotavlja dodelitev dodatnih sredstev za Sklad, kadar se država članica tako odloči in v skladu s svojimi potrebami. Pri tem bi morale države članice ustrezno upoštevati povečanje števila najbolj ogroženih oseb v času izbruha COVID-19, upoštevati ključno vlogo Evropskega socialnega sklada (ESS) pri odpravljanju revščine in boju proti socialni izključenosti ter ohraniti operativno zmogljivost ESS. Poleg tega je treba določiti zgornje meje glede dodelitve dodatnih sredstev za tehnično pomoč državam članicam. Ob upoštevanju pričakovane hitre porabe dodatnih sredstev bi bilo treba ob zaključku programov sprostiti tudi s tem povezane obveznosti.

(7)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta pravila so opredeljena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (5) in določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU vključujejo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije

(8)

Kadar se sprejemajo ukrepi za zaščito proračuna Unije, je bistvenega pomena, da se ustrezno zaščitijo legitimni interesi končnih prejemnikov in upravičencev.

(9)

Da bodo imele države članice zadostna finančna sredstva za hitro izvajanje ukrepov za odpravo posledic krize ob upoštevanju vpliva krize zaradi COVID-19 na revščino in socialno izključenost, ter za pripravo socialnega, odpornega in trajnostnega okrevanja gospodarstva in družbe, je treba zagotoviti višjo raven plačil predhodnega financiranja za hitro izvajanje ukrepov in to podpreti z dodatnimi sredstvi. Obseg predhodnega financiranja bi moral biti tolikšen, da bi državam članicam čim prej zagotovil sredstva za ureditev predplačil upravičencem ter s tem neposredno pomoč, in za hitro povračilo upravičencem po vložitvi zahtevkov za plačilo.

(10)

Da bi zmanjšali breme za javne proračune, povezano z ukrepi za odpravljanje posledic krize zaradi izbruha COVID-19, in se pripravili na socialno, odporno in trajnostno okrevanje gospodarstva in družbe, je primerno, da države članice izjemoma dobijo možnost, da zaprosijo za 100-odstotno stopnjo sofinanciranja za podporo iz dodatnih sredstev.

(11)

Da lahko države članice v odziv na izbruh COVID-19 hitro prilagodijo ukrepe v okviru Sklada, je primerno določiti posebne določbe, ki pojasnjujejo obseg tehnične pomoči.

(12)

V skladu z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094 (6) in v mejah sredstev, dodeljenih v njej, bi morali biti ukrepi iz tega Sklada namenjeni reševanju neprimerljivih posledic krize zaradi COVID-19. Dodatna sredstva bi se morala uporabiti v skladu z roki iz navedene uredbe in ob upoštevanju ustreznih pogojev, določenih v njej ter v Uredbi (EU) 2020/2221.

(13)

Ker cilja te uredbe, namreč odziva na izbruh COVID-19 in njegovih družbeno-gospodarskih posledic za najbolj ogrožene osebe, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja.

(14)

Zaradi resnosti razmer v povezavi z izbruhom COVID-19, je primerno, da ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(15)

Člen 135(2) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (7) določa, da se spremembe Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (8) ali Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom (9), sprejete na datum začetka veljavnosti navedenega sporazuma ali po njem, ne uporabljajo za Združeno kraljestvo, če te spremembe vplivajo na njegove finančne obveznosti. Podpora na podlagi člena 6a Uredbe (EU) št. 223/2014 se za leti 2021 in 2022 financira na podlagi povečanja zgornje meje lastnih sredstev Unije, kar bi vplivalo na finančne obveznosti Združenega kraljestva. Zato se ta podpora ne bi smela uporabljati za Združeno kraljestvo ali v njem.

(16)

Uredbo (EU) št. 223/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –