(1)

Svet je 13. oktobra 2020 sprejel Priporočilo Sveta (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 (1). V priporočilu je bil vzpostavljen usklajen pristop glede naslednjih ključnih točk: uporaba skupnih meril in pragov pri odločanju, ali naj se uvedejo omejitve prostega gibanja, kartiranje tveganja za prenos COVID-19 na podlagi dogovorjenih barvnih oznak in usklajen pristop k morebitnim ukrepom, ki se lahko ustrezno uporabljajo za osebe, ki potujejo med območji, odvisno od stopnje tveganja za prenos na teh območjih.

(2)

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni z uporabo meril in pragov iz navedenega priporočila enkrat tedensko objavlja zemljevid držav članic, razčlenjen po regijah, da bi državam članicam pomagal pri odločanju (2).

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15 navedenega priporočila, bi morala Komisija glede na spreminjajoče se epidemiološko stanje ob pomoči Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni redno ocenjevati merila, potrebe po podatkih in pragove iz navedenega priporočila, vključno s tem, ali bi bilo treba upoštevati druga merila ali prilagoditi pragove, ter svoje ugotovitve poslati Svetu v preučitev, skupaj s predlogom za spremembo uredbe.

(4)

Na trenutni razvoj pandemije vplivata dva dejavnika. Po eni strani se v začetku leta 2021 začenja množično cepljenje, milijoni Evropejcev pa so že bili cepljeni proti COVID-19. Vendar, kot je navedeno v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu o enotnem pristopu k boju proti COVID-19 (3), bodo, dokler se okužbe še naprej povečujejo in dokler cepljenje ne bo izvedeno v obsegu, potrebnem za preobrat v poteku pandemije, še naprej potrebni pazljivost, zajezitveni ukrepi in nadzor nad javnim zdravjem. EU in države članice morajo ukrepati zdaj, da se omeji tveganje za morebiten še hujši naslednji val okužb, ki bi ga lahko povzročile bolj prenosljive nove različice virusa SARS-CoV-2, ki so že prisotne po vsej Evropi.

(5)

Nedavni pojav novih različic virusa je resen razlog za zaskrbljenost. Čeprav trenutno ni dokazov, da te različice povzročajo hujše oblike bolezni, kaže, da so približno od 50 do 70 % bolj prenosljive (4). To pomeni, da se lahko virus širi hitreje in lažje, kar še povečuje breme za že tako preobremenjene zdravstvene sisteme. To je eden od verjetnih vzrokov za znatno povečanje števila primerov v večini držav članic v zadnjih tednih.

(6)

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni je v svoji zadnji oceni tveganja širjenja različic SARS-CoV-2, ki vzbujajo zaskrbljenost, v EU/EGP (5) navedel, da se je tveganje, povezano z vnosom in širjenjem različic znotraj skupnosti, povečalo na visoko/zelo visoko.

(7)

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni kot eno od možnosti za odziv na to tveganje priporoča izogibanje nenujnim potovanjem za upočasnitev vnosa in širjenja različic SARS-CoV-2, ki vzbujajo zaskrbljenost. Poleg priporočil glede nenujnih potovanj in omejitev potovanj za okužene osebe bi bilo treba ohraniti potovalne ukrepe, kot sta testiranje in karantena potnikov, zlasti za potnike z območij z višjo incidenco novih različic. Če sekvenciranje še vedno ni zadostno, da bi se izključila možnost višje incidence novih različic, kot je navedeno v smernicah Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni o genomskem sekvenciranju, bi bilo treba razmisliti tudi o sorazmernih ukrepih za potovanja z območij, na katerih ostaja raven prenosa znotraj skupnosti visoka.

(8)

Glede na priporočila Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni bi bilo treba ustrezno spremeniti Priporočilo (EU) 2020/1475.

(9)

Da bi upoštevali zelo visoko raven prenosa v skupnosti, ki bi lahko bila povezana s povečano prenosljivostjo novih različic, ki vzbujajo zaskrbljenost, bi bilo treba na zemljevid, ki ga tedensko objavlja Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, dodati novo barvo, temno rdečo. Ta barva bi morala nakazovati območja, kjer je incidenca virusa zelo visoka, tudi zaradi bolj nalezljivih različic, ki vzbujajo zaskrbljenost.

(10)

Države članice bi morale upoštevati tudi prevalenco novih različic SARS-CoV-2, ki vzbujajo zaskrbljenost, istočasno pa tudi raven sekvenciranja genoma, ki ga izvajajo druge države članice. V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu o enotnem pristopu k boju proti COVID-19 je poudarjeno, da morajo države članice nujno povečati obseg sekvenciranja genoma na 5–10 % pozitivnih rezultatov testov, pri čemer bi po potrebi za to lahko uporabile zmogljivosti Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, da bi ugotovile, kako različice napredujejo, ali odkrile nove.

(11)

Visoka stopnja prenosljivosti znotraj skupnosti v večini držav članic pomeni, da bodo potovanja še naprej predstavljala poseben izziv. Vsa nenujna potovanja, zlasti na območja z visokim tveganjem in z njih, bi bilo treba močno odsvetovati, dokler se epidemiološko stanje občutno ne izboljša, zlasti v luči izbruha novih različic virusa. Glede na to, da je tveganje okužbe ali prenosa podobno tako pri domačih kot čezmejnih potovanjih, bi morale države članice poskrbeti, da so ukrepi, ki se uporabljajo za obe vrsti nenujnih potovanj, usklajeni.

(12)

Predsednik Evropskega sveta je v ustnih sklepih, sprejetih po videoseji članov Evropskega sveta 21. januarja 2021 (6), povzel, da morajo meje ostati odprte, da se zagotovi delovanje enotnega trga, vključno s pretokom osnovnih dobrin in storitev. Prepovedi potovanj nikakor ne smejo biti neselektivne. Vendar bodo za zajezitev širjenja virusa morda potrebni ukrepi, ki omejujejo nenujna potovanja v EU. Svet bo ob upoštevanju svojih načel morda moral pregledati svoja priporočila o potovanjih znotraj EU in nenujnih potovanjih v EU z vidika tveganj, ki jih predstavljajo nove različice virusa.

(13)

Cilj usklajenega pristopa je preprečiti ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah. Zapiranje meja ali vsesplošne prepovedi potovanj, začasna prekinitev letov ter prehajanja meja po kopnem in morju niso upravičeni, saj imajo bolj ciljno usmerjeni ukrepi, kot sta obvezna karantena ali testiranje, zadosten učinek in povzročajo manj motenj. Sistem „zelenih voznih pasov“ (7) naj bi omogočal nemoten pretok prometa, zlasti za zagotavljanje prostega pretoka blaga in storitev, da se preprečijo motnje v dobavni verigi.

(14)

Vse omejitve prostega gibanja oseb je treba še naprej uporabljati v skladu s splošnimi načeli prava Unije, zlasti z načeloma sorazmernosti in nediskriminacije, tudi na podlagi državljanstva. Sprejeti ukrepi tako ne bi smeli presegati tistega, kar je nujno potrebno za varovanje javnega zdravja. Jasno, pravočasno in celovito obveščanje javnosti je še vedno ključnega pomena za zagotovitev predvidljivosti, pravne varnosti in upoštevanja predpisov s strani državljanov. Omejitve bi bilo treba ustrezno izvrševati, vse uvedene sankcije pa bi morale biti učinkovite in sorazmerne.

(15)

Odbor za zdravstveno varnost se je 11. januarja 2021 dogovoril o priporočilih za skupni pristop EU glede ukrepov za izolacijo bolnikov s COVID-19 ter karantenskih ukrepov za osebe, ki so bile v stiku z njimi, in potnike. Države članice bi morale pri uvajanju karantene za potnike upoštevati priporočila Odbora za zdravstveno varnost (8) glede karantenskih ukrepov za potnike. Zlasti kadar se karantena odredi za potovanje z območja z visokim tveganjem, bi bilo treba razmisliti o skrajšanju trajanja odrejene karantene, če potnik pridobi negativen test po 5 do 7 dneh od vstopa, razen če se pri potniku pojavijo simptomi.

(16)

Glede na povečanje zmogljivosti testiranja na COVID-19 bi bilo treba Priporočilo (EU) 2020/1475 spremeniti tako, da bi se državam članicam omogočilo, da od potnikov, ki prihajajo z območij, ki niso opredeljena kot „zelena“, zahtevajo, da pred odhodom opravijo test.

(17)

Glede na visoko raven prenosa znotraj skupnosti na območjih, ki se opredelijo kot „temno rdeča“, bi bilo treba od oseb, ki iz takih območij potujejo iz nenujnih razlogov, zahtevati, da pred odhodom opravijo test in gredo v skladu s priporočili Odbora za zdravstveno varnost po prihodu v namembni kraj v karanteno. Kadar potniki niso v karanteni v svojem prebivališču, bi bilo treba zagotoviti ustrezne fizične pogoje za karantenske objekte ter varstvo in skrb za otroke v karantenskih pogojih v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (9).

(18)

Kadar osebe, ki se vračajo v državo članico prebivališča, pred odhodom niso mogle opraviti testa, bi jim bilo treba dovoliti, da test opravijo po prihodu, da se jim ne bi preprečila vrnitev domov.

(19)

Zaradi visoke ravni okužb na „temno rdečih“ območjih bi morali tudi potniki, ki potujejo iz nujnih razlogov, opraviti test na okužbo s COVID-19 in iti v karanteno, če to ne učinkuje nesorazmerno na opravljanje njihove nujne funkcije ali njihovo nujno potrebo po potovanju, na primer kadar je izpostavljenost potnika splošnemu prebivalstvu v namembnem kraju zelo omejena. Če država članica ob upoštevanju posebnega epidemiološkega stanja kljub temu zahteva teste za delavce v prevozništvu in izvajalce prevoznih storitev, zaradi tega ne bi smelo prihajati do motenj v prevozu (10). Da bi se ohranile dobavne verige, se karantena ne bi smela zahtevati za osebje v prevozništvu med opravljanjem te nujne funkcije.

(20)

Omejitve v zvezi s čezmejnimi potovanji so zlasti moteče za osebe, ki dnevno ali pogosto prečkajo mejo, da odidejo na delo ali v šolo, obiščejo bližnje sorodnike, poiščejo zdravstveno oskrbo ali skrbijo za bližnje. Za take osebe pri prehajanju meja iz teh nujnih razlogov ne bi smela veljati zahteva po karanteni, saj to močno ovira življenje in možnosti preživljanja ljudi ter gospodarstvo kot celoto. Dokler je epidemiološko stanje na obeh straneh meje primerljivo, se zahteva po pogostem testiranju takih oseb zgolj zato, ker prečkajo mejo, ne zdi potrebna. Še naprej bo zlasti pomembno tesno usklajevanje med državami članicami in čezmejnimi regijami.

(21)

Glede na spreminjajoče se epidemiološko stanje bi morala Komisija ob pomoči Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni še naprej redno ocenjevati merila, potrebe po podatkih in pragove iz tega priporočila, vključno s tem, ali bi bilo treba upoštevati druga merila ali prilagoditi pragove, ter svoje ugotovitve posredovati Svetu v preučitev, po potrebi skupaj s predlogom za spremembo tega priporočila –

1.

v točki 10 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

2.

v točki 10 se vstavi naslednja točka (ca):

3.

v točki 13 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

4.

v točki 13 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

5.

v točki 13 se vstavi naslednja točka (e):

6.

za naslovom „Skupni okvir glede možnih ukrepov za potnike, ki prihajajo z območij z višjim tveganjem“ se vstavi naslednja točka 16a:

7.

v točki 17 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

8.

v točki 17 se črta naslednji pododstavek:

„Države članice lahko potnikom ponudijo možnost, da namesto testa iz točke (b) test na COVID-19 opravijo pred prihodom.“;

9.

v točki 17 se doda naslednji pododstavek:

„Države članice bi morale zagotavljati zadostne zmogljivosti za testiranje ter sprejeti digitalna potrdila o testiranju, pri čemer bi morale poskrbeti, da to ne bo negativno vplivalo na zagotavljanje osnovnih storitev javnega zdravstva, zlasti kar zadeva laboratorijske zmogljivosti.“;

10.

vstavi se naslednja točka 17a:

11.

vstavi se naslednja točka 17b:

12.

vstavi se naslednja točka 19a:

13.

vstavi se naslednja točka 19b:

14.

točka 21 se nadomesti z naslednjim: