Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32021D1442

    Sklep Evropske centralne banke (EU) 2021/1442 z dne 3. avgusta 2021 o prenosu pooblastila za sprejetje odločitev o notranjih modelih in podaljšanju rokov (ECB/2021/38)

    UL L 314, 6.9.2021, p. 22–29 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2021/1442/oj

    6.9.2021   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 314/22


    SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2021/1442

    z dne 3. avgusta 2021

    o prenosu pooblastila za sprejetje odločitev o notranjih modelih in podaljšanju rokov (ECB/2021/38)

    SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (1) ter zlasti členov 148, 149 in 150 Uredbe,

    ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (2) in zlasti člena 4(1)(e) Uredbe,

    ob upoštevanju Sklepa Evropske centralne banke (EU) 2017/933 z dne 16. novembra 2016 o splošnem okviru za prenos pooblastil za odločanje o pravnih instrumentih v zvezi z nadzorniškimi nalogami (ECB/2016/40) (3) in zlasti člena 4 Sklepa,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    V okviru člena 6 Uredbe (EU) št. 1024/2013 je Evropska centralna banka (ECB) izključno pristojna za izvajanje nadzora kreditnih institucij s ciljem, da se zagotovi skladna uporaba nadzornih standardov, spodbuja finančna stabilnost in zagotovijo enaki konkurenčni pogoji.

    (2)

    V skladu s členom 4(1)(e) Uredbe (EU) št. 1024/2013 je ECB kot pristojni organ za pomembne nadzorovane subjekte pristojna, da pomembnim nadzorovanim subjektom izda predhodno dovoljenje za podaljšanje roka za postopno uvedbo pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen za izračun njihovih kapitalskih zahtev za kreditno tveganje po različnih kategorijah izpostavljenosti in poslovnih enotah v skladu s členom 148 Uredbe (EU) št. 575/2013, za ponovno uporabo manj izpopolnjenih pristopov v skladu s členom 149 Uredbe (EU) št. 575/2013 in za stalno uporabo standardiziranega pristopa v skladu s členom 150 Uredbe (EU) št. 575/2013.

    (3)

    Nadzorniške odločitve ECB lahko vsebujejo obveznosti ali zahteve, ki jih morajo naslovniki izpolniti do določenega roka, če je to potrebno za zagotovitev ustrezne izvršitve odločitve ali izpolnitve drugih zahtev. Na podlagi prošnje nadzorovanih subjektov lahko ECB podaljša rok za izpolnitev obveznosti ali zahtev z drugo nadzorniško odločitvijo, če meni, da je to razumno. Poleg tega lahko ECB na podlagi prošnje predlaganih pridobiteljev podaljša skrajni rok za izvedbo predlagane pridobitve kvalificiranega deleža v kreditni instituciji.

    (4)

    ECB mora kot pristojni organ vsako leto sprejeti veliko odločitev o notranjih modelih in odločitev o podaljšanju rokov. Da se olajša postopek odločanja, je treba sprejeti sklep o prenosu pooblastil v zvezi s sprejemanjem takih odločitev. Sodišče Evropske unije je potrdilo, da je prenos pooblastil potreben za to, da se instituciji, ki mora sprejeti veliko odločitev, omogoči opravljanje njenih nalog. Podobno je potrdilo, da je nujnost zagotavljanja sposobnosti delovanja organa odločanja načelo, ki ga vsebuje vsak institucionalni sistem (4).

    (5)

    Prenos pooblastil za odločanje bi moral biti omejen in sorazmeren, obseg prenosa pooblastil pa bi moral biti jasno opredeljen.

    (6)

    Svet ECB je 24. junija 2020 odločil, da se vzpostavi tesno sodelovanje med ECB in Republiko Bolgarijo (5) ter med ECB in Republiko Hrvaško (6). Člen 7(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da lahko ECB za namen opravljanja nekaterih nalog v zvezi s kreditnimi institucijami s sedežem v državi članici, katere valuta ni euro, če je bilo vzpostavljeno tesno sodelovanje v skladu z navedenim členom, pošlje navodila pristojnemu nacionalnemu organu ustrezne države članice. Zato je taka navodila primerno vključiti med akte, ki jih ECB lahko sprejme na podlagi prenosa pooblastil na vodje delovnih enot v skladu z ustreznimi določbami tega sklepa.

    (7)

    Sklep (EU) 2017/933 (ECB/2016/40) določa postopek, ki ga je treba uporabiti pri sprejemanju sklepov o prenosu pooblastil v zvezi z nadzorom, in določa, na katere osebe se lahko pooblastila za odločanje prenesejo. Navedeni sklep ne vpliva na izvajanje nadzorniških nalog ECB in ne posega v pristojnost Nadzornega odbora, da Svetu ECB predlaga dokončne osnutke odločitev.

    (8)

    Kadar merila za sprejetje delegiranega sklepa niso izpolnjena, bi bilo treba odločitve sprejeti v skladu s postopkom z neugovarjanjem, ki je določen v členu 26(8) Uredbe (EU) št. 1024/2013 in členu 13g Sklepa ECB/2004/2 Evropske centralne banke (7). Postopek z neugovarjanjem bi bilo treba prav tako uporabiti, kadar imajo vodje delovnih enot zaradi zapletenosti ocene ali občutljivosti zadeve pomisleke glede tega, ali so izpolnjena ocenjevalna merila za odločitve o notranjih modelih ali za odločitve o podaljšanju rokov, ter kadar rezultat ustrezne ocene neposredno vpliva na eno ali več teh drugih odločitev in bi zato moral odločitve obravnavati isti nosilec odločanja hkrati, da se preprečijo nasprotujoči si izidi.

    (9)

    Nadzorniške odločitve ECB so lahko predmet upravnega pregleda v skladu s členom 24 Uredbe (EU) št. 1024/2013 in Sklepom ECB/2014/16 Evropske centralne banke (8). V primeru takega upravnega pregleda bi moral Nadzorni odbor upoštevati mnenje Upravnega odbora za pregled in predložiti nov osnutek odločitve Svetu ECB za sprejetje po postopku z neugovarjanjem –

    SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

    Člen 1

    Opredelitev pojmov

    V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

    (1)

    „odločitev o notranjih modelih“ pomeni odločitev ECB o predhodnem dovoljenju za podaljšanje roka za postopno uvedbo pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen za izračun kapitalskih zahtev za kreditno tveganje po različnih kategorijah izpostavljenosti v skladu s členom 148 Uredbe (EU) št. 575/2013, za ponovno uporabo manj izpopolnjenih pristopov v skladu s členom 149 Uredbe (EU) št. 575/2013 in za stalno uporabo standardiziranega pristopa v skladu s členom 150 Uredbe (EU) št. 575/2013;

    (2)

    „standardizirani pristop“ pomeni pristop za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za namene točk (a) in (f) člena 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, kakor je določeno v poglavju 2 naslova II dela 3 navedene uredbe;

    (3)

    „pristop na osnovi notranjih bonitetnih ocen“ (pristop IRB) pomeni pristop za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za namene točk (a) in (f) člena 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, kakor je določeno v poglavju 3 naslova II dela 3 navedene uredbe;

    (4)

    „količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala“, „količnik temeljnega kapitala“ in „količnik skupnega kapitala“ pomenijo količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala, količnik temeljnega kapitala oziroma količnik skupnega kapitala, kakor so navedeni v členu 92(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

    (5)

    „obveznost“ pomeni dodatno določbo v nadzorniški odločitvi, ki od naslovnika ali naslovnikov zahteva, da do roka sprejme ukrepe za zagotovitev ustrezne izvršitve nadzorniške odločitve;

    (6)

    „omejitev“ pomeni dodatno določbo v nadzorniški odločitvi, ki omejuje ali spreminja dovoljeno uporabo notranjega modela, vključno z določitvijo višjih multiplikatorjev ali kapitalskih pribitkov;

    (7)

    „odločitev o podaljšanju rokov“ pomeni odločitev ECB o podaljšanju (a) roka za izpolnitev obveznosti ali zahtev, ki jih ECB določi v nadzorniški odločitvi, in (b) skrajnega roka za izvedbo predlagane pridobitve, določenega v odločitvi o kvalificiranih deležih, kakor so te odločitve opredeljene v točki 3 člena 1 Sklepa Evropske centralne banke (EU) 2019/1376 (ECB/2019/23) (9);

    (8)

    „delegirani sklep“ pomeni delegirani sklep, kakor je opredeljen v točki 4 člena 3 Sklepa (EU) 2017/933 (ECB/2016/40);

    (9)

    „vodje delovnih enot“ pomenijo vodje delovnih enot v ECB, na katere se prenese pooblastilo za sprejetje odločitev o notranjih modelih ali odločitev o podaljšanju rokov;

    (10)

    „postopek z neugovarjanjem“ pomeni postopek, ki je določen v členu 26(8) Uredbe (EU) št. 1024/2013 in podrobneje v členu 13g Sklepa ECB/2004/2;

    (11)

    „negativna odločitev“ pomeni odločitev, da se dovoljenje ali podaljšanje, ki ga zahteva nadzorovani subjekt ali predlagani pridobitelj, ne izda ali se ne izda v celoti. Odločitev z dodatnimi določbami, kot so pogoji, obveznosti ali omejitve, se šteje za negativno odločitev, razen če te dodatne določbe (a) zagotavljajo, da nadzorovani subjekt izpolnjuje zahteve zadevnega prava Unije iz členov 4(2), 5(2) in 6(2), in so bile pisno dogovorjene ali (b) zgolj ponavljajo obstoječo zahtevo ali več obstoječih zahtev, ki jih mora nadzorovani subjekt izpolniti v skladu s pravom Unije, ali zahtevajo predložitev informacij o izpolnjevanju take zahteve ali več takih zahtev;

    (12)

    „občutljivost“ pomeni značilnost ali dejavnik, ki bi lahko negativno vplival na ugled ECB in/ali učinkovito in dosledno delovanje enotnega mehanizma nadzora, kar med drugim vključuje naslednje: (a) za zadevni nadzorovani subjekt so v preteklosti veljali ali trenutno veljajo strogi ukrepi nadzora, na primer ukrepi za zgodnje posredovanje; (b) osnutek odločitve bo po sprejetju postal nov precedenčni primer, ki bi lahko ECB v prihodnosti zavezoval; (c) osnutek odločitve bi po sprejetju lahko pritegnil negativno pozornost medijev ali javnosti ali (d) pristojni nacionalni organ, ki je vzpostavil tesno sodelovanje z ECB, sporoči ECB, da se ne strinja s predlaganim osnutkom sklepa;

    (13)

    „pomemben nadzorovani subjekt“ pomeni pomemben nadzorovani subjekt, kakor je opredeljen v točki 16 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) (10);

    (14)

    „pomembna nadzorovana skupina“ pomeni pomembno nadzorovano skupino, kakor je opredeljena v točki 22 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 (ECB/2014/17);

    (15)

    „odločitev SREP“ pomeni odločitev, ki jo ECB sprejme na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1024/2013 po izvedenem letnem procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v smislu člena 97 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11);

    (16)

    „vodnik ECB“ pomeni dokument, ki ga sprejme Svet ECB na predlog Nadzornega odbora in se objavi na spletni strani ECB ter vsebuje smernice o tem, kako ECB razlaga pravne zahteve;

    (17)

    „vodnik ECB za notranje modele“ pomeni dokument z naslovom ECB Guide to internal models (vodnik ECB za notranje modele) in vsak drug dokument, ki vsebuje smernice o tem, kako ECB razlaga pravne zahteve, ki se uporabljajo za oceno notranjih modelov, ter ki ga sprejme Svet ECB na predlog Nadzornega odbora in se objavi na spletni strani ECB.

    Člen 2

    Vsebina in področje uporabe

    1.   Ta sklep določa merila za prenos pooblastil za sprejetje odločitev o notranjih modelih in odločitev o podaljšanju rokov na vodje delovnih enot v ECB.

    2.   Prenos pooblastil za sprejetje odločitev ne posega v nadzorniško oceno, ki se opravi za namene sprejetja odločitev o notranjih modelih in odločitev o podaljšanju rokov.

    Člen 3

    Prenos pooblastila za sprejetje odločitev o notranjih modelih in odločitev o podaljšanju rokov

    1.   Svet ECB v skladu s členom 4 Sklepa (EU) 2017/933 (ECB/2016/40) prenaša na vodje delovnih enot, ki jih imenuje Izvršilni odbor v skladu s členom 5 navedenega sklepa, pooblastilo za sprejetje odločitev o:

    (a)

    dovoljenju za podaljšanje roka za postopno uvedbo pristopa IRB v skladu s členom 148 Uredbe (EU) št. 575/2013;

    (b)

    dovoljenju za ponovno uporabo manj izpopolnjenih pristopov v skladu s členom 149 Uredbe (EU) št. 575/2013;

    (c)

    dovoljenju za stalno delno uporabo standardiziranega pristopa v skladu s členom 150 Uredbe (EU) št. 575/2013;

    (d)

    podaljšanju rokov.

    2.   Prenos pooblastil za sprejetje odločitev v skladu z odstavkom 1 se uporablja:

    (a)

    kadar ECB sprejema nadzorniške odločitve;

    (b)

    kadar ECB sprejema navodila, ki jih v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1024/2013 pošlje pristojnim nacionalnim organom, s katerimi je vzpostavila tesno sodelovanje.

    3.   Odločitve o notranjih modelih iz odstavka 1 se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena merila za sprejetje delegiranih sklepov, določena v členih 4, 5 in 6.

    4.   Odločitve o podaljšanju rokov iz odstavka 1 se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena merila za sprejetje delegiranih sklepov, določena v členih 7 in 8.

    5.   Odločitve o notranjih modelih in odločitve o podaljšanju rokov se ne sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če je treba zaradi zapletenosti ocene ali občutljivosti zadeve odločitve sprejeti po postopku z neugovarjanjem. Vodje delovnih enot odločitev o notranjih modelih ali odločitev o podaljšanju rokov, ki izpolnjuje merila za sprejetje delegiranih sklepov iz členov 4 do 8, predložijo Nadzornemu odboru in Svetu ECB v sprejetje po postopku z neugovarjanjem, če nadzorna ocena te odločitve o notranjih modelih ali odločitve o podaljšanju rokov neposredno vpliva na nadzorno oceno druge odločitve, ki se sprejema po postopku z neugovarjanjem.

    6.   Negativne odločitve o notranjih modelih in negativne odločitve o podaljšanju rokov se ne sprejmejo v obliki delegiranega sklepa.

    Člen 4

    Merila za sprejetje delegiranih sklepov o predhodnem dovoljenju za podaljšanje roka za postopno uvedbo pristopa IRB

    1.   Odločitve o izdaji dovoljenja za podaljšanje roka za postopno uvedbo pristopa IRB se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena naslednja merila:

    (a)

    podaljšanje se zaprosi za obdobje, ki ne presega treh let od roka, določenega v zadnjem odobrenem načrtu za postopno uvedbo pristopa IRB za ustrezno kategorijo izpostavljenosti ali poslovno enoto ali pri uporabi lastnih ocen izgube ob neplačilu ali konverzijskih faktorjev iz člena 148 Uredbe (EU) št. 575/2013;

    (b)

    vrednost izpostavljenosti in znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti v primeru izpostavljenosti, za katere institucija uporablja pristop IRB, ki se izračunata ob upoštevanju smernic za izračun teh zneskov, določenih v vodniku ECB za notranje modele, bosta po sprejetju odločitve znašala in ostala nad 50 % skupne vrednosti izpostavljenosti in skupnega zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti na konsolidirani ravni pomembne nadzorovane skupine ali na posamični ravni pomembnega nadzorovanega subjekta, če tak pomemben nadzorovani subjekt ni del pomembne nadzorovane skupine.

    2.   Ocena podaljšanja roka za postopno uvedbo pristopa IRB se opravi v skladu s členom 148 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter izvedbenimi in regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih sprejme Evropska komisija, pri tem pa se upoštevajo tudi vsi veljavni vodniki ECB ali podobni dokumenti, ki jih izda ECB, ter smernice in končni osnutki regulativnih tehničnih standardov evropskih nadzornih organov.

    Člen 5

    Merila za sprejetje delegiranih sklepov o predhodnem dovoljenju za ponovno uporabo manj izpopolnjenih pristopov

    1.   Odločitve o izdaji dovoljenja za ponovno uporabo manj izpopolnjenih pristopov se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena naslednja merila:

    (a)

    po ponovni uporabi manj izpopolnjenih pristopov bo kapital nadzorovanega subjekta po ocenah še naprej presegal vsoto zahtev iz člena 92(1)(a) do (c) Uredbe (EU) št. 575/2013, kapitala, ki ga je treba imeti v skladu s členom 16(2)(a) Uredbe (EU) št. 1024/2013, zahteve po skupnem blažilniku, kakor je opredeljena v točki 6 člena 128 Direktive 2013/36/EU, in kapitalskih smernic v okviru drugega stebra, kakor so določene v zadnji razpoložljivi odločitvi SREP, količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala se ne bo zmanjšal za več kot 50 bazičnih točk ter posledični presežek nad celotnimi kapitalskimi zahtevami in kapitalskimi smernicami v okviru drugega stebra, kakor so določene v zadnji razpoložljivi odločitvi SREP, ne bo manjši od 50 bazičnih točk v smislu količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala na konsolidirani ravni pomembne nadzorovane skupine ali na posamični ravni pomembnega nadzorovanega subjekta, če tak pomemben nadzorovani subjekt ni del pomembne nadzorovane skupine;

    (b)

    po ponovni uporabi manj izpopolnjenih pristopov se kapitalske zahteve ne bodo zmanjšale na konsolidirani ravni pomembne nadzorovane skupine ali na posamični ravni pomembnega nadzorovanega subjekta, če tak pomemben nadzorovani subjekt ni del pomembne nadzorovane skupine.

    2.   Kadar se prošnja za ponovno uporabo manj izpopolnjenih pristopov nanaša na več kot en bonitetni sistem, se odločitev sprejme v obliki delegiranega sklepa, če so v zvezi z vsakim bonitetnim sistemom s področja uporabe odločitve izpolnjena merila iz odstavka 1.

    3.   Ocena v zvezi s ponovno uporabo manj izpopolnjenih pristopov se opravi v skladu s členom 149 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter izvedbenimi in regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih sprejme Komisija, pri tem pa se upoštevajo tudi vsi veljavni vodniki ECB ali podobni dokumenti, ki jih izda ECB, ter smernice in končni osnutki regulativnih tehničnih standardov evropskih nadzornih organov.

    Člen 6

    Merila za sprejetje delegiranih sklepov o predhodnem dovoljenju za stalno delno uporabo standardiziranega pristopa

    1.   Odločitve o izdaji dovoljenja za stalno delno uporabo standardiziranega pristopa se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena naslednja merila:

    (a)

    po odločitvi o stalni delni uporabi standardiziranega pristopa bosta vrednost izpostavljenosti in znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti v primeru izpostavljenosti, za katere institucija uporablja pristop IRB, ki se izračunata ob upoštevanju smernic, določenih v vodniku ECB za notranje modele, enaka ali višja od 50 % skupne vrednosti izpostavljenosti in skupnega zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti na konsolidirani ravni pomembne nadzorovane skupine ali na posamični ravni pomembnega nadzorovanega subjekta, če tak pomemben nadzorovani subjekt ni del pomembne nadzorovane skupine;

    (b)

    po odločitvi o stalni delni uporabi standardiziranega pristopa povečanje vrednosti izpostavljenosti in zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti, za katere velja standardiziran pristop, ne bo preseglo 20 % skupne vrednosti izpostavljenosti in skupnega zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti na konsolidirani ravni pomembne nadzorovane skupine ali na posamični ravni pomembnega nadzorovanega subjekta, če tak pomemben nadzorovani subjekt ni del pomembne nadzorovane skupine.

    2.   Ocena v zvezi s stalno delno uporabo standardiziranega pristopa se opravi v skladu s členom 150 Uredbe (EU) št. 575/2013 ter izvedbenimi in regulativnimi tehničnimi standardi, ki jih sprejme Komisija, pri tem pa se upoštevajo tudi vsi veljavni vodniki ECB ali podobni dokumenti, ki jih izda ECB, ter smernice in končni osnutki regulativnih tehničnih standardov evropskih nadzornih organov.

    Člen 7

    Merila za sprejetje delegiranih sklepov o podaljšanju rokov za obveznosti in zahteve, določene v prejšnji nadzorniški odločitvi ECB

    1.   Odločitve o podaljšanju rokov za obveznosti in zahteve, določene v prejšnji nadzorniški odločitvi ECB, se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena naslednja merila:

    (a)

    nadzorovani subjekt zaprosi za podaljšanje roka in se prošnja predloži ECB najpozneje 30 dni pred iztekom roka;

    (b)

    obdobje podaljšanja ni daljše od obdobja do prvotnega roka in ni daljše od 12 mesecev;

    (c)

    podaljšanje nima negativnega vpliva na pravice nadzorovanega subjekta.

    2.   Ne glede na odstavek 1 se odločitve o podaljšanju rokov ne sprejmejo v obliki delegiranega sklepa v katerem koli od naslednjih primerov:

    (a)

    podaljšanje vsebuje spremembo prvotnega obsega obveznosti ali zahteve iz prejšnje nadzorniške odločitve ECB ali osnovne ocene, na kateri je ta prejšnja odločitev temeljila;

    (b)

    podaljšanje se nanaša na rok, ki je že bil podaljšan;

    (c)

    za podaljšanje zaprosi kreditna institucija, katere točkovni rezultat pri upravljanju, določen v zadnji razpoložljivi odločitvi SREP, znaša 4;

    (d)

    za podaljšanje zaprosi kreditna institucija, katere presežek kapitala nad kapitalskimi smernicami v okviru drugega stebra, določenimi v zadnji razpoložljivi odločitvi SREP, je manjši od 100 bazičnih točk v smislu količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

    (e)

    za podaljšanje zaprosi kreditna institucija, na katero so bili v preteklih treh letih naslovljeni ukrepi za zgodnje posredovanje, kakor so določeni v členu 27 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12);

    (f)

    podaljšanje po veljavnem pravu ni dovoljeno.

    3.   Ocena prošenj za podaljšanje rokov se izvede ob upoštevanju tega, (a) ali je podaljšanje razumno, pri čemer se upošteva utemeljitev zaprošenega podaljšanja, ki jo predloži kreditna institucija, in (b) ali podaljšanje ogroža učinkovito izvajanje nadzorniškega ukrepa.

    Člen 8

    Merila za sprejetje delegiranih sklepov o podaljšanju skrajnega roka za izvedbo predlagane pridobitve

    1.   Odločitve o podaljšanju skrajnega roka za izvedbo predlagane pridobitve, določenega v odločitvah o kvalificiranih deležih, se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če se podaljšanje odobri za največ 12 mesecev od izteka prvotno določenega roka za izvedbo predlagane pridobitve.

    2.   Ne glede na odstavek 1 se odločitve o podaljšanju skrajnega roka ne sprejmejo v obliki delegiranega sklepa v katerem koli od naslednjih primerov:

    (a)

    podaljšanje vsebuje spremembo prvotnega obsega odločitve o kvalificiranih deležih ali osnovne ocene, na kateri je ta odločitev temeljila;

    (b)

    skrajni rok je že bil podaljšan;

    (c)

    bodoči pridobitelj ali ciljna družba je kreditna institucija, katere točkovni rezultat pri upravljanju, določen v zadnji razpoložljivi odločitvi SREP, znaša 4;

    (d)

    bodoči pridobitelj ali ciljna družba je kreditna institucija, katere presežek kapitala nad kapitalskimi smernicami v okviru drugega stebra, določenimi v zadnji razpoložljivi odločitvi SREP, je manjši od 100 bazičnih točk v smislu količnika navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

    (e)

    bodoči pridobitelj ali ciljna družba je kreditna institucija, na katero so bili v preteklih treh letih naslovljeni ukrepi za zgodnje posredovanje, kakor so določeni v členu 27 Direktive 2014/59/EU.

    3.   Ocena prošenj za podaljšanje skrajnega roka se izvede ob upoštevanju tega, (a) ali je podaljšanje razumno, pri čemer se upošteva utemeljitev zaprošenega podaljšanja, ki jo predloži bodoči pridobitelj, in (b) ali podaljšanje ogroža učinkovito izvajanje nadzorniškega ukrepa.

    Člen 9

    Prehodna določba

    Ta sklep se ne uporablja v primerih, ko je bila vloga za odločitev o notranjih modelih ali podaljšanje roka predložena ECB pred začetkom veljavnosti tega sklepa.

    Člen 10

    Začetek veljavnosti

    Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    V Frankfurtu na Majni, 3. avgusta 2021

    Predsednica ECB

    Christine LAGARDE


    (1)  UL L 176, 27.6.2013, str. 1.

    (2)  UL L 287, 29.10.2013, str. 63.

    (3)  UL L 141, 1.6.2017, str. 14.

    (4)  Sodba Sodišča z dne 23. septembra 1986, AKZO Chemie proti Komisiji, 5/85, ECLI:EU:C:1986:328, točka 37, in sodba Sodišča z dne 26. maja 2005, Carmine Salvatore Tralli proti ECB, C-301/02 P, ECLI:EU:C:2005:306, točka 59.

    (5)  Sklep Evropske centralne banke (EU) 2020/1015 z dne 24. junija 2020 o vzpostavitvi tesnega sodelovanja med Evropsko centralno banko in centralno banko Българска народна банка (Bolgarska narodna banka) (ECB/2020/30) (UL L 224 I, 13.7.2020, str. 1).

    (6)  Sklep Evropske centralne banke (EU) 2020/1016 z dne 24. junija 2020 o vzpostavitvi tesnega sodelovanja med Evropsko centralno banko in centralno banko Hrvatska narodna banka (ECB/2020/31) (UL L 224 I, 13.7.2020, str. 4).

    (7)  Sklep ECB/2004/2 Evropske centralne banke z dne 19. februarja 2004 o sprejetju Poslovnika Evropske centralne banke (UL L 80, 18.3.2004, str. 33).

    (8)  Sklep ECB/2014/16 Evropske centralne banke z dne 14. aprila 2014 o ustanovitvi Upravnega odbora za pregled in določitvi njegovih pravil za delovanje (UL L 175, 14.6.2014, str. 47).

    (9)  Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/1376 z dne 23. julija 2019 o prenosu pooblastila za sprejetje odločitev o čezmejnem opravljanju storitev, pridobitvi kvalificiranih deležev in odvzemu dovoljenj kreditnim institucijam (ECB/2019/23) (UL L 224, 28.8.2019, str. 1).

    (10)  Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (ECB/2014/17) (UL L 141, 14.5.2014, str. 1).

    (11)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

    (12)  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).


    Top