(1)

Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (3) vzpostavlja večletni načrt za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju (v nadaljnjem besedilu: večletni načrt za Baltsko morje). Z večletnim načrtom za Baltsko morje se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Skladen mora biti z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem o dosegu dobrega okoljskega stanja v morskem okolju do leta 2020, kot je določeno v Direktivi 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(2)

Določbe iz večletnega načrta za Baltsko morje glede sprejetja podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) v vodah Unije Baltskega morja bi se morale glede izjeme visoke stopnje preživetja uporabljati tudi za atlantskega lososa (Salmo salar).

(3)

Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je v svoji znanstveni oceni navedel, da številne vrste in habitati v Baltskem morju niso v dobrem stanju. Letni vnosi hranil še vedno presegajo regionalno dogovorjene cilje v osrednjem Baltskem morju, Arhipelaškem morju in Finskem zalivu. Koncentracije hranil ostajajo sorazmerno visoke, veliko pa je tudi globokomorskih območij s pomanjkanjem ali brez kisika. Stopnje kontaminantov ostajajo visoke v primerjavi z večino evropskih morij. Te splošne okoljske razmere vplivajo na funkcionalnost prehranjevalnega spleta, zmanjšujejo odpornost proti nadaljnjim okoljskim spremembam in slabšajo obete za socialno-ekonomske koristi, vključno z ribolovnimi možnostmi.

(4)

S temi razmerami je povezano slabšanje stanja staleža trske (Gadus morhua) iz vzhodnega Baltskega morja. Po mnenju ICES je biomasa staleža trske iz vzhodnega Baltskega morja netrajnostno nizka, in sicer zaradi upadanja prirasta, pomanjkanja plenilskih vrst, okoljskih dejavnikov in sprememb v ekosistemu - kot so pomanjkanje kisika, povišana temperatura ali onesnaženje -, ki povzročajo visoko naravno umrljivost, ki je približno trikrat večja od ribolovne umrljivosti, ter zaradi čezmerne ribolovne umrljivosti glede na stanje staleža. Biomasa trske iz vzhodnega Baltskega morja komercialne velikosti je trenutno na najnižji ugotovljeni ravni od 50. let 20. stoletja. ICES je v svojem mnenju o staležu za leto 2020 tudi ocenil, da bo biomasa drstitvenega staleža trske iz vzhodnega Baltskega morja srednjeročno (do leta 2024) ostala pod trajnostno referenčno točko tudi ob popolni odsotnosti ribolova, in zato svetoval nični ulov.

(5)

Večletni načrt za Baltsko morje zahteva, da se, kadar je iz znanstvenega mnenja razvidno, da je stalež ogrožen, izvedejo popravni ukrepi, vključno z zmanjšanjem ribolovnih možnosti in posebnimi ohranitvenimi ukrepi, ter da se ti ukrepi dopolnijo z vsemi drugimi ustreznimi ukrepi. Popravni ukrepi lahko vključujejo prekinitev usmerjenega ribolova staleža in ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti. Ukrepi se izberejo glede na naravo, resnost, trajanje in ponavljanje razmer.

(6)

Na podlagi ocene staleža trske iz vzhodnega Baltskega morja je Komisija sprejela Izvedbeno uredbo (EU) 2019/1248 (6), ki ribiškim plovilom Unije do 31. decembra 2019 prepoveduje ribolov trske v podrazdelkih ICES 24, 25 in 26. Ta prepoved je imela velik vpliv na vzhodnobaltsko regijo, zlasti na sektor malega ribolova. Vplivala pa je tudi na ribolov v zahodnem Baltskem morju.

(7)

Uredba Sveta (EU) 2019/1838 (7) določa nujno in do zdaj najstrožje zmanjšanje ribolovnih možnosti za trsko iz vzhodnega Baltskega morja za 92 % v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 in celotni dovoljeni ulov (TAC) omejuje le na prilov. Usmerjeni ribolov za ta stalež tako ni dovoljen. Ribolovne operacije, ki se izvajajo za namene znanstvenih raziskav, so dovoljene za spremljanje trendov biomase staleža. Ker je v podrazdelku ICES 24 v glavnem prisotna trska iz vzhodnega Baltskega morja, je bil tudi TAC trske iz zahodnega Baltskega morja v podrazdelku ICES 24 omejen na prilove trske.

(8)

Ribiške flote, trenutno odvisne od ribolova trske iz vzhodnega Baltskega morja, nimajo možnosti ribolova drugih staležev. Ocenjeno je, da bi bilo treba za pokritje gospodarskih izgub, nastalih zaradi zaprtja območja ribolova trske iz vzhodnega Baltskega morja, dodatno naloviti približno 20 000 ton drugih vrst. Vendar Uredba (EU) 2019/1838 določa znatna zmanjšanja za druge staleže za leto 2020, zlasti za trsko iz zahodnega Baltskega morja (60-odstotno zmanjšanje) in sleda (Clupea harengus) iz zahodnega Baltskega morja (65-odstotno zmanjšanje za zahodni stalež in 27-odstotno v Botnijskem zalivu).

(9)

Analiza je pokazala, da segmenti flote, ki so najbolj odvisni od ribolova trske iz vzhodnega Baltskega morja, zajemajo več kot 300 plovil, ki so predvsem plovila z vlečno mrežo in z mrežo v Litvi, Latviji in na Poljskem, nekaj manj pa tudi na Danskem in v Nemčiji. Ti segmenti flote imajo izjemen socialno-ekonomski pomen, saj v Litvi, Latviji in na Poljskem predstavljajo približno 20 % oziroma 50 % zadevne nacionalne flote, izraženih v ekvivalentih polnega delovnega časa. Samo manjšina segmentov flote se zdi dovolj odporna, da lahko vzdrži kratkoročno zaprtje območja, ne pa tudi srednje- ali dolgoročnega. Drugi bodisi že zdaj trpijo zaradi slabega stanja, ki se bo z zaprtjem območja še poslabšalo, ali pa bo ta ukrep popolnoma izničil njihovo dobičkonosnost. Dejansko je izkoriščenost kvot za trsko iz vzhodnega Baltskega morja že več let manjša od 60 %, leta 2018 je nadalje padla na 40 %, v letu 2019 pa je bila še manjša; dokler Komisija ni uvedla nujnih ukrepov sredi julija leta 2019, je bila izkoriščenost kvot 19-odstotna kar kaže na biološko težavo tega ribolova. Ker niti v srednjeročnem obdobju ni mogoče pričakovati, da bi stalež trske iz vzhodnega Baltskega morja dosegel zdravo raven, bo sledilo stalno strukturno neravnovesje teh segmentov flote, kar upravičuje prestrukturiranje flote.

(10)

Prestrukturiranje flot je treba izvesti skladno z Uredbo (EU) št. 1380/2013, ki od držav članic zahteva sprejetje ukrepov, s katerimi se ribolovne zmogljivosti njihovih flot postopno prilagodijo njihovim ribolovnim možnostim, ob upoštevanju trendov in na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, da bi dosegle trdno in trajno ravnovesje med njimi. Za dosego tega cilja države članice Komisiji do 31. maja vsako leto pošljejo poročilo, v katerem ocenijo ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo svojih flot in svojimi ribolovnimi možnostmi. Če ocena jasno pokaže, da ribolovna zmogljivost ni učinkovito uravnotežena z ribolovnimi možnostmi, zadevna država članica pripravi in v poročilo vključi akcijski načrt za tiste segmente flote, pri katerih je ugotovljena strukturna presežna zmogljivost.

(11)

V političnem dogovoru Sveta z dne 15. oktobra 2019 o omejitvah ulova v Baltskem morju za leto 2020 so zadevne države članice izjavile, da bodo Komisiji predstavile akcijski načrt v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013, če morajo zaradi obvladovanja negativnih socialno-ekonomskih posledic upada ribolova zmanjšati ribolovno zmogljivost flote. Zadevne države članice so 17. oktobra 2019 tudi potrdile, da je ob upoštevanju potrebe po zmanjšanju ribolovne zmogljivosti flote pomembno, da se prepreči državna pomoč za naložbe v dodatno ribolovno zmogljivost. Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da Komisiji kadar koli pošljejo svoja letna poročila o ribolovni zmogljivosti in ribolovnih možnostih ali spremembe teh poročil, da bi tak akcijski načrt uvedle ali spremenile.

(12)

Ravni ribolovne zmogljivosti držav članic, ki izvajajo ukrepe za trajno prenehanje v segmentih flote, ki so usmerjeno lovili trsko iz vzhodnega Baltskega morja, trsko iz zahodnega Baltskega morja ali sleda iz zahodnega Baltskega morja (v nadaljnjem besedilu: trije zadevni staleži), ne bi smele presegati povprečnih ravni ribolovnih zmogljivosti plovil z ribolovnimi možnostmi za tri zadevne staleže v letih od 2015 do 2019. Te ravni ribolovnih zmogljivosti bi bilo treba zmanjšati, ko se plovila umaknejo z državno pomočjo, da se obnovijo trije zadevni staleži. Te države članice bi morale zagotoviti, da plovil iz drugih segmentov flote ni mogoče prenesti v segmente flote, ki lovijo katerega od treh zadevnih staležev, tako da se ribolovna zmogljivost ne predodeli tem skupinam plovil vsaj pet let po datumu umika ali dokler ni bil zadevni stalež na ravni nad MSY Btrigger v obdobju treh zaporednih let, kar koli nastopi prej. Za zagotovitev, da ravni ribolovne zmogljivosti niso presežene, bi morale države članice Komisiji sporočiti svojo začetno raven ribolovne zmogljivosti in vse njene spremembe.

(13)

Zaradi resnosti stanja treh zadevnih staležev bi morale države članice okrepiti spremljanje in nadzor plovil s kvotami za prilov trske iz vzhodnega Baltskega morja ali z ribolovnimi možnostmi za trsko iz zahodnega Baltskega morja ali sleda iz zahodnega Baltskega morja. Poleg tega bi bilo treba količinski prag, nad katerim mora ribiško plovilo poslati predhodno obvestilo o iztovarjanju in iztovoriti svoj ulov na specifični lokaciji, za trsko iz vzhodnega Baltskega morja in trsko iz zahodnega Baltskega morja zmanjšati na 250 kilogramov.

(14)

Uredbo (EU) 2016/1139 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

ICES je izdal analitično oceno o staležu trske iz vzhodnega Baltskega morja, vendar zaradi pomanjkanja potrebnih podatkov ni mogel navesti niti razponov ribolovne umrljivosti niti različnih referenčnih točk. Zato bi bilo treba izboljšati zbiranje podatkov.

(16)

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8), je določil trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti do 31. decembra 2017, da bi se tako zmanjšala ugotovljena strukturna presežna zmogljivost. Kadar so države članice ugotovile strukturno neravnovesje, jim je akcijski načrt iz Uredbe (EU) št. 1380/2013 omogočal, da so trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti vključile kot način za izpolnitev ciljev akcijskega načrta.

(17)

Za ublažitev hudo škodljivih socialno-ekonomskih posledic za skupnosti in podjetja, ki se ukvarjajo z ribolovom, ki so jih povzročile vztrajne in negativne okoljske razmere v Baltskem morju ter posledična precejšnja zmanjšanja ribolovnih možnosti, ter ob upoštevanju specifičnih ukrepov iz večletnega načrta za Baltsko morje bi morala biti na voljo javna podpora za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti z razrezom ribiških plovil, ki bi državam članicam omogočila izpolnitev ciljev iz njihovih akcijskih načrtov v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 in zmanjšanje morebitnega strukturnega neravnovesja, ugotovljenega v zadevnih segmentih flote. Uredbo (EU) št. 508/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti, da se za plovila iz zadevnih segmentov flote znova uvede podpora za trajno prenehanje.

(18)

Za zagotavljanje skladnosti strukturne prilagoditve flote v Baltskem morju z ohranitvenimi cilji iz večletnega načrta za Baltsko morje bi morala biti podpora za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti z razrezom ribiških plovil v zadevnih segmentih flote strogo pogojena z upoštevanjem Uredbe (EU) št. 1380/2013 in zgornjih mej ribolovne zmogljivosti, določenih za zadevne segmente flote.

(19)

Zaradi občutljivega ekosistema v Baltskem morju podpora za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti ne bi smela biti dodeljena za naknadno opremljanje ribiških plovil za dejavnosti, ki niso gospodarski ribolov, na primer za rekreacijski ribolov, in bi lahko škodljivo vplivale na ekosistem. Podpora bi se zato morala dodeliti samo za razrez ribiških plovil.

(20)

Uredba (EU) št. 1380/2013 določa, da se ribolovna zmogljivost, ki ustreza ribiškim plovilom, umaknjenim z državno pomočjo, ne nadomesti. Poleg tega navedena uredba določa, da vstop nove ribolovne zmogljivosti brez državne pomoči v floto nadomesti predhodni umik ribolovne zmogljivosti brez državne pomoči najmanj istega obsega.

(21)

Ker se podpora v skladu z Uredbo (EU) št. 508/2014 lahko zagotovi do konca leta 2023, bi bilo treba zadnje letno poročilo o izvajanju operativnih programov predložiti do 31. maja 2024. Uredbo (EU) št. 508/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(22)

Zaradi slabega gospodarskega stanja ribiških plovil Unije, ki so močno odvisna od ribolova treh zadevnih staležev, in potrebe, da se zagotovi razpoložljivost podpore iz ESPR za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti za navedena plovila v letu 2020, bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –