(1)

Evropska komisija je 10. oktobra 2019 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih vrst težkega termičnega papirja s poreklom iz Republike Koreje (v nadaljnjem besedilu: Koreja ali zadevna država) v Unijo. Obvestilo o začetku je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 26. avgusta 2019 vložilo Evropsko združenje proizvajalcev termičnega papirja (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje nekaterih vrst težkega termičnega papirja (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek) v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zato nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Na podlagi člena 14(5a) osnovne uredbe bi morala Komisija registrirati uvoz, ki je predmet protidampinške preiskave v obdobju pred razkritjem, razen če ima zadostne dokaze, da nekatere zahteve niso izpolnjene. Kot je navedeno v členu 10(4)(d) osnovne uredbe, je ena od teh zahtev, da obstaja nadaljnja znatna rast uvoza poleg ravni uvoza, ki je povzročil škodo v obdobju preiskave. Uvoz težkega termičnega papirja iz Koreje se je v štirih mesecih po začetku preiskave močno zmanjšal v primerjavi z istim obdobjem v obdobju preiskave, in sicer za 81 %. Podatki po začetku so temeljili na oznakah TARIC, ki so bile ustvarjene za zadevni izdelek ob začetku preiskave. To se je primerjalo s povprečnim uvozom od edinega korejskega izvoznika v štirih mesecih vobdobju preiskave. Zato pogoji glede registracije v skladu s členom 14(5a) osnovne uredbe niso bili izpolnjeni. Komisija za uvoz zadevnega izdelka ni določila registracije v skladu s členom 14(5a) osnovne uredbe, saj pogoj iz člena 10(4)(d), tj. nadaljnja znatna rast uvoza, ni bil izpolnjen.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce (izvoznike) in organe Republike Koreje, znane uvoznike, uporabnike in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Komisija je izvedla dve zaslišanji. Na zaslišanju 5. decembra 2019, ki je potekalo na zahtevo sodelujočega proizvajalca izvoznika, so skupina Hansol, njen povezani uvoznik v Uniji, več uporabnikov in predstavniki korejske vlade izpostavili vprašanja v zvezi s trgom težkega termičnega papirja v Uniji, škodo, vzročno zvezo, pravnimi zadevami in/ali interesom Unije. Na zaslišanju, ki je potekalo 7. januarja 2020 na zahtevo pritožnika, so pritožnik in nekateri njegovi člani obravnavali vprašanja, povezana s škodo, vzročno zvezo in interesom Unije. Trditve s teh zaslišanj so vključene v to uredbo.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(8)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da se je odločila za ustrezno omejitev števila proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala, z uporabo vzorčenja in da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je izbrala začasni vzorec na podlagi podatkov o proizvodnji in obsegu prodaje v Uniji, ki so jih sporočili proizvajalci Unije v okviru analize ocene procesnega upravičenja pred začetkom preiskave. Tako določen začasni vzorec so sestavljali trije proizvajalci Unije v dveh državah članicah, ki so v skladu z razpoložljivimi informacijami predstavljali 58,2 % ocenjene celotne proizvodnje in 57,5 % celotne prodaje v Uniji. Komisija je podrobnosti o tem začasnem vzorcu dala na voljo v dokumentaciji, ki je bila na vpogled zainteresiranim stranem, ter zainteresirane strani pozvala k predložitvi pripomb.

(9)

Pripombe v zvezi z začasnim vzorcem sta predložili dve zainteresirani strani. Pritožnik je v celoti podprl predlagani vzorec. Proizvajalec izvoznik Hansol Paper Co. Ltd. je trdil, da predlagani vzorec ni bil reprezentativen, saj je vključeval dve povezani družbi s sedežem v isti državi. Trdil je tudi, da začasni vzorec ni zagotovil primerne geografske porazdelitve, in predlagal, da se v vzorec vključi družba Ricoh s sedežem v Franciji.

(10)

Komisija je menila, da sta bila dva proizvajalca iz Nemčije največja proizvajalca podobnega izdelka v Evropski uniji (skupaj sta predstavljala približno 47 % celotne proizvodnje in 44 % celotne prodaje podobnega izdelka v obdobju preiskave v Uniji) in da je imela Nemčija največjo proizvodnjo in največjo koncentracijo proizvajalcev podobnega izdelka. Poleg tega je družba Ricoh navedla, da kljub temu, da je podprla pritožbo, ne more sodelovati v preiskavi.

(11)

Začasni vzorec, ki so ga sestavljali trije proizvajalci Unije, je bil tako potrjen. Končni vzorec, ki so ga sestavljale družbe Kanzan Spezialpapiere GmbH in Mitsubishi HiTec Paper Europe GmbH v Nemčiji ter Jujo Thermal Ltd. na Finskem, se je štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

(12)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(13)

Zahtevane informacije sta predložila dva nepovezana uvoznika, ki sta se tudi strinjala z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila prejetih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. V zvezi s to odločitvijo ni bilo nobenih pripomb.

(14)

Komisija je povabila tri vzorčene proizvajalce Unije, dva nepovezana uvoznika, ki sta izpolnila obrazec za vzorčenje, in znanega proizvajalca izvoznika v Koreji, tj. skupino Hansol, naj izpolnijo ustrezne vprašalnike, ki so bili na voljo na spletu.

(15)

Proizvajalec izvoznik je 20. oktobra 2019 zaprosil za izvzetje glede izpolnjevanja Priloge I h glavnemu vprašalniku za tri povezane predelovalce. Glede na predložene informacije se je Komisija 24. oktobra 2019 začasno strinjala z zahtevo.

(16)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije, en nepovezan uvoznik, Ritrama S.p.A., proizvajalec izvoznik Hansol Paper Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: Hansol Paper) in njegov povezani uvoznik Hansol Europe B.V. (v nadaljnjem besedilu: Hansol Europe). Vprašalnik sta izpolnila tudi dva uporabnika.

(17)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno opredelitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(18)

Glede na omejeno število strani, ki so predložile podatke, so nekateri od spodnjih podatkov zaradi zaupnosti navedeni v obliki razponov (3).

(19)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2018 do 30. junija 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2016 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(20)

Zadevni izdelek so nekatere vrste težkega termičnega papirja, opredeljenega kot termični papir z maso več kot 65 g/m2; ki se prodaja v zvitkih širine 20 cm ali več, z maso 50 kg ali več (vključno s papirjem) ter s premerom 40 cm ali več (veliki zvitki); z osnovnim premazom ali brez njega na eni ali obeh straneh; na eni ali obeh straneh premazan s toplotno občutljivo snovjo (tj. mešanico barve in razvijalca, ki pod vplivom toplote reagirata in oblikujeta sliko), ter z vrhnjim premazom ali brez njega, s poreklom iz Republike Koreje, ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex 4809 90 00, ex 4811 59 00 in ex 4811 90 00 (oznake TARIC 4809900020, 4811590020 in 4811900020) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(21)

Težak termični papir je specialen papir. Ima termično aktiven premaz, ki pri tiskalnikih s termično tiskalno glavo reagira na toploto, tako da nastane podoba. Uporablja se predvsem za samolepilne etikete za embalažo v e-trgovanju, vozovnice in oznake.

(22)

Težak termični papir se lahko proizvaja z več vrstami razvijalca: z razvijalci, ki vsebujejo (bis)fenolne snovi, na primer bisfenol A in bisfenol S (težak termični papir z (bis)fenolom), ali z razvijalci, ki ne vsebujejo fenola (težak termični papir brez fenola). Sedanja preiskava zadeva vse vrste. Vendar Komisija opozarja, da je težak termični papir z bisfenolom A od 2. januarja 2020 v Uniji prepovedan (4).

(23)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter enako osnovno uporabo:

(24)

Komisija se je na tej stopnji odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(25)

Videti je bilo, da je bila družba Hansol Paper v obdobju preiskave edini proizvajalec izvoznik zadevnega izdelka v zadevni državi.

(26)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je bil celotni obseg domače prodaje družbe Hansol Paper reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za družbo Hansol Paper ugotovljeno, da je bila njena celotna prodaja podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativna.

(27)

Komisija je nato opredelila vrste izdelkov, ki jih je družba Hansol Paper prodala na domačem trgu ter ki so bile enake ali primerljive z vrstami izdelkov, ki so se prodajale za izvoz v Unijo, z reprezentativno domačo prodajo.

(28)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja družbe Hansol Paper na domačem trgu reprezentativna za vrsto izdelka, ki je enaka vrsti, ki se prodaja za izvoz v Unijo, ali primerljiva z njo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da se je ena vrsta izdelka (ki predstavlja 25–45 % celotne domače prodaje družbe Hansol Paper na domačem trgu) prodala v obsegu manj kot 5 % celotnega obsega izvoza v Unijo. Za to vrsto izdelka je bila normalna vrednost konstruirana, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 33 in 34.

(29)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za zadevno vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(30)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila njegova prodaja dobičkonosna ali ne:

(31)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(32)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave:

(33)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bilo 60 % do 80 % (5) celotne domače prodaje vrste izdelka, ki je enaka vrsti izdelka, ki se prodaja za izvoz v Unijo, ali je primerljiva z njo, dobičkonosne in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od proizvodnih stroškov. V skladu s tem se je normalna vrednost izračunala le kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(34)

Za vrste izdelka, katerih podobni izdelek se na domačem trgu ni prodajal oziroma ni bil prodan v reprezentativnih količinah, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(35)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(36)

Družba Hansol Paper je v Unijo izvažala bodisi neposredno neodvisnim strankam bodisi posredno prek družbe Hansol Europe, tj. povezanega uvoznika v Uniji.

(37)

Za zadevni izdelek, ki se je prodajal neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta izvozi v Unijo.

(38)

Za prodajo zadevnega izdelka v Unijo prek družbe Hansol Europe, ki je delovala kot uvoznik, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. Prodajna cena povezane strani nepovezanim strankam je bila prilagojena nazaj na ceno franko tovarna, tako da so se po potrebi odšteli stroški PSA povezane stranke, razumen znesek za dobiček in prevozni stroški.

(39)

Kar zadeva uporabljene stopnje dobička, Komisija v skladu z ustaljeno sodno prakso sodišč Unije (6) ni uporabila stopenj dobička povezane družbe, ker se šteje za nezanesljivo. Vprašalnik za nepovezane uvoznike v Uniji je izpolnila samo ena stran, ki se je strinjala, da bo razkrila stopnjo dobička, ki jo je dosegla pri svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom. Dobiček družbe Hansol Europe je bil zato začasno nadomeščen s stopnjo dobička te stranke.

(40)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno primerjala na podlagi franko tovarna.

(41)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Normalna vrednost je bila prilagojena za prevoz, stroške pakiranja in stroške kredita. Izvozna cena za manipulativne stroške, stroške natovarjanja in dodatne stroške, stroške prevoza, zavarovanja, stroške pakiranja, kreditne stroške, bančne stroške, provizije in vračila provizij ob koncu leta, če je bilo ugotovljeno, da so razumni, natančni in podprti s preverjenimi dokazi.

(42)

Komisija je primerjala tehtano povprečno normalno vrednost zadevne vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(43)

Na tej osnovi začasna tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, za edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika znaša 22,3 %.

(44)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v Republiki Koreji, če bi obstajali, je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, ki je izražen kot delež celotnega obsega izvoza iz zadevne države v Unijo, kot je zabeležen v statističnih podatkih Eurostata o uvozu.

(45)

Stopnja sodelovanja je v tem primeru visoka, ker je izvoz družbe Hansol Paper predstavljal 100 % celotnega izvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo preostalo stopnjo dampinga določila na ravni sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(46)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(47)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo sedem znanih proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(48)

Ugotovljeno je bilo, da je celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave znašala 214 227 ton. Komisija je to izračunala na podlagi izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložil pritožnik in ki ga je navzkrižno preverila glede na posamezne izpolnjene vprašalnike vzorčenih proizvajalcev Unije. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 8 do 11, so bili v vzorec izbrani trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali 58,2 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(49)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi prodaje industrije Unije v Uniji, ocen pritožnika o uvozu težkega termičnega papirja iz drugih držav in prodaje edinega korejskega proizvajalca izvoznika v Uniji, kot je navedena v njegovem izpolnjenem vprašalniku.

(50)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

(51)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju malce povečala, in sicer za 1 %. Med letoma 2016 in 2018 se je povečala za 5 %, nato pa se je v obdobju preiskave zmanjšala za 4 %.

(52)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložil edini korejski proizvajalec izvoznik. Tržni delež uvoza je bil določen s primerjavo obsega uvoza s potrošnjo Unije.

(53)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(54)

Na splošno se je uvoz iz Koreje v obravnavanem obdobju povečal za 83 %. Po zmanjšanju za 31 % leta 2017 se je uvoz iz Republike Koreje od leta 2017 do obdobja preiskave znatno povečal, in sicer za 165 %. Na splošno se je njegov tržni delež v celotnem obdobju povečal za 80 %, do največjega povečanja pa je prišlo med letom 2017 in obdobjem preiskave (+165 %).

(55)

Komisija je uvozne cene določila na podlagi izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložil proizvajalec izvoznik.

(56)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (v EUR/tono)

(57)

Uvozne cene iz zadevne države so se v letu 2018 nenadoma povišale za 17 odstotnih točk v primerjavi z letom prej in za skupno 34 % v obravnavanem obdobju.

(58)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(59)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej po odbitku rabatov in popustov, po potrebi z ustrezno prilagoditvijo. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek hipotetičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz zadevne države je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 11,1 %. Za približno 99,4 % obsega uvoza je bilo ugotovljeno nelojalno nižanje prodajnih cen.

(60)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je pregled učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključeval oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(61)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 11, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(62)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika pritožnika. Ti podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(63)

Makroekonomski kazalniki so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga.

(64)

Mikroekonomski kazalniki so povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(65)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(66)

Proizvodnja težkega termičnega papirja je dejavnost z visokimi fiksnimi stroški. Obseg proizvodnje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 2 %, od leta 2017 pa se je zmanjšal še bolj, in sicer za 6 odstotnih točk. Proizvodna zmogljivost se je povečala za 6 %. Zmanjšanje stopnje izkoriščenosti zmogljivosti za 8 % v celotnem obdobju gre pripisati kombinaciji zmanjšanja obsega proizvodnje in povečanja proizvodne zmogljivosti.

(67)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

(68)

Čeprav se je obseg prodaje industrije Unije med letoma 2016 in 2017 povečal za 9 %, se je potem postopno zmanjševal, tako da se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 2 %, kar je v skladu z zmanjšanjem obsega proizvodnje.

(69)

Tržni delež industrije Unije v obsegu prodaje se je v obravnavanem obdobju gibal podobno. Zmanjšal se je za 3 %.

(70)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju rahlo povečala, in sicer za 1 %, medtem ko se je obseg prodaje industrije Unije rahlo zmanjšal, in sicer za 2 %. Industrija Unije je izgubila tržni delež v nasprotju z uvozom iz zadevne države, katere tržni delež se je v obravnavanem obdobju močno povečal in je zajemal celotno povečanje potrošnje.

(71)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

(72)

Stopnja zaposlenosti industrije Unije je v celotnem obravnavanem obdobju ostala razmeroma stabilna, in sicer se je povečala za 2 %. Ta trend se lahko pojasni z neprekinjenostjo postopka proizvodnje težkega termičnega papirja, ki je visoko avtomatiziran, nepretrgan in v veliki meri racionaliziran. Proizvodnja termičnega papirja vključuje visoke fiksne stroške. Strojev ni mogoče enostavno ustaviti, ne da bi to bistveno vplivalo na postopek proizvodnje. Zato proizvajalci, namesto da bi zmanjšali število zaposlenih za vsak stroj, preusmerijo proizvodnjo na drugo vrsto papirja. Stopnje zaposlenosti tako sledijo proizvodnji različnih vrst papirja in razporejanju med temi vrstami. Industrija Unije si je prizadevala za ohranitev delovnih mest kljub zmanjševanju dobičkonosnosti.

(73)

Stopnja dampinga je bila znatno nad stopnjo de minimis. Učinek višine dejanske visoke stopnje dampinga na industrijo Unije glede na vedno večji obseg uvoza iz zadevne države ni bil zanemarljiv.

(74)

Tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 7

Prodajne cene v Uniji

(75)

V obravnavanem obdobju se je povprečna prodajna cena na enoto povečala za 14 %, proizvodni stroški na enoto pa za 23 %. To povečanje proizvodnih stroškov je bilo predvsem posledica višjih stroškov kemičnega levko barvila (v nadaljnjem besedilu: ODB2), ki se med proizvodnim postopkom težkega termičnega papirja nanese s premazom. Konec leta 2017 in leta 2018 je začasno zaprtje proizvodnih obratov za ODB2 v Ljudski republiki Kitajski (v nadaljnjem besedilu: LRK) povzročilo hudo pomanjkanje te kemikalije na svetovni ravni. Zaradi tega so proizvodne cene v zadnjem četrtletju 2017 in v letu 2018 narasle, kar je vplivalo na celotno OP.

(76)

Razlika med povprečno prodajno ceno na enoto in stroški proizvodnje na enoto kaže, da industrija Unije zaradi pritiska na cene, ki je posledica dampinškega uvoza iz Koreje, ni mogla v celoti nadomestiti naraščajočih proizvodnih stroškov.

(77)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(78)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se pri vzorčenih proizvajalcih Unije v obravnavanem obdobju povečali za 4 %. Stroški dela na zaposlenega so se povečali zlasti leta 2017, ko sta se povečali proizvodnja in produktivnost.

(79)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale, kot sledi:

Preglednica 9

Zaloge

(80)

V zadevnem obdobju so se ravni končnih zalog industrije Unije znatno povečale in v OP dosegle 19-odstotno rast v primerjavi z letom 2016.

(81)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali, kot sledi:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(82)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju močno zmanjšala, in sicer za skoraj 70 %, saj industrija ni mogla nadomestiti naraščajočih proizvodnih stroškov z višjimi prodajnimi cenami. Zaradi znatnega pritiska na cene industrije Unije zaradi vedno večjega uvoza iz Koreje, zlasti v obdobju od leta 2017 do OP, industrija Unije ni mogla izkoristiti rahlo povečane potrošnje Unije.

(83)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Neto denarni tok se je zlasti zaradi zmanjševanja dobičkonosnosti zelo zmanjšal.

(84)

V obravnavanem obdobju se je raven letnih naložb povečala za 137 %, in sicer tudi za druge izdelke, ne samo za težak termični papir. Vendar večje ravni naložb niso pomenile ustreznega povečanja zmogljivosti za težak termični papir (glej preglednico 4). Naložbe v težak termični papir so bile namenjene zgolj ohranjanju obstoječih zmogljivosti in potrebnim zamenjavam proizvodnih sredstev. Proizvodnja težkega termičnega papirja je intenzivna panogam kar zadeva sredstva. Industrija Unije mora redno nadomeščati stroje, ki se iztrošijo ali postanejo neuporabni. Samo en proizvajalec Unije vlaga v novo proizvodno linijo (stroj za proizvodnjo papirja in premazovalnik) kot dodatno zmogljivost, ki se bo uporabljala predvsem za druge izdelke, ki niso težak termični papir.

(85)

Skupna raven naložb je glede na skupne stroške gradnje nove proizvodne linije zanemarljiva. V vzorčenih družbah so bile naložbe še naprej nižje od amortizacijske stopnje. Komisija je v uredbi glede lahkega termoreaktivnega papirja (7) navedla, da je absolutna raven naložb, „čeprav so se naložbe podvojile, ostala omejena, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je na primer vrednost nove proizvodne linije lahkega termoreaktivnega papirja ocenjena na 120 milijonov EUR“. Glede na to, da se težak termični papir proizvaja na istih strojih kot lahek termoreaktivni papir in da so bile splošne ravni naložb za težak termični papir celo nižje od ravni, ki jih je Komisija ugotovila med preiskavo v zvezi z lahkim termoreaktivnim papirjem (v OP so naložbe v težak termični papir znašale 6,5–7,0 milijona EUR, naložbe v lahek termoreaktivni papir pa so leta 2015 znašale 4,5–9,0 milijona EUR, tj. v OP v zvezi z lahkim termoreaktivnim papirjem), je mogoče sklepati, da je raven naložb industrije Unije na škodljivo nizki ravni.

(86)

Donosnost naložb je dobiček v odstotku neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju se je razvijala negativno, kar je odražalo gibanja dobičkonosnosti in denarnega toka. Na splošno so vzorčeni proizvajalci svoje naložbe ohranili na ravni, ki je potrebna za nadaljevanje obratovanja.

(87)

V obravnavanem obdobju je bila škoda za industrijo Unije pomembna in značilna v smislu kazalnikov škode, povezanih s ceno, kot sta dobičkonosnost ali denarni tok.

(88)

Poleg tega sta se obseg prodaje in tržni delež proizvajalcev Unije, kar zadeva kazalnike škode, povezane z obsegom, od leta 2017 zmanjšala za 10 odstotnih točk, tako da sta v primerjavi z letom 2016 v OP dosegla še manjši obseg prodaje. Nasprotno pa je v obravnavanem obdobju edinemu korejskemu izvozniku uspelo skoraj podvojiti izvoz in znatno povečati tržni delež, in sicer za skoraj 5 odstotnih točk. Povečanje v obdobju med 2017 in OP je bilo še posebej izrazito. Korejski izvoznik je skoraj potrojil izvoz in tržni delež. Položaj industrije Unije se je zaradi povečanja dampinškega uvoza znatno poslabšal.

(89)

Težave pri zbiranju kapitala zmanjšujejo zmožnost naložb v nove in inovativne proizvodne postopke za težak termični papir. Naložbe industrije Unije so v obravnavanem obdobju dosegale minimalno raven, ki je potrebna za posodabljanje in nadomeščanje zastarele opreme, izvedene pa so bile tudi tehnične posodobitve, ki jih zahteva okoljska zakonodaja. Kljub oprijemljivim ukrepom v obravnavanem obdobju za optimizacijo notranjih procesov industrije Unije za izboljšanje splošne učinkovitosti se je položaj znatno poslabšal, in sicer glede dobičkonosnosti in izgube tržnega deleža.

(90)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija na tej stopnji sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(91)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevne države, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz industrije Unije, povišanje cen surovin, domnevna nezmožnost industrije Unije, da zadovolji povpraševanje po izdelkih brez bisfenola A, in domača konkurenca med proizvajalci Unije.

(92)

Med povečanjem uvoza iz Koreje in poslabšanjem položaja industrije Unije je obstajala jasna povezava. Uvoz iz Koreje se je v celotnem obravnavanem obdobju povečal za 83 %. Znatno povečanje tržnega deleža uvoza iz Koreje je očitno škodovalo industriji Unije, katere tržni delež se je v celotnem obravnavanem obdobju zmanjšal za 3 %, od leta 2017 pa za 10 %.

(93)

Korejske cene so bile dosledno znatno pod cenami Unije. Cene uvoza iz Koreje so bile nižje od cen industrije Unije, pri čemer je bila stopnja nelojalnega nižanja v OP 11,1 %. Industrija Unije pri svojih prodajnih cenah ni mogla upoštevati povečanja proizvodnih stroškov, kar kaže na cenovni pritisk zadevnega uvoza. Takšen položaj je resno vplival na dobičkonosnost industrije Unije, ki se je v OP zmanjšala na zelo nizke ravni.

(94)

Ob upoštevanju jasnega sovpadanja vedno večje stopnje dampinškega uvoza po cenah, za katere je bilo ugotovljeno, da nelojalno nižajo prodajne cene Unije, in po drugi strani stagnacije obsega prodaje, izgube tržnega deleža in vse manjše dobičkonosnosti industrije Unije se sklene, da je bil dampinški uvoz razlog za slab položaj industrije Unije.

(95)

Količina uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Preglednica 11

Uvoz iz drugih tretjih držav

(96)

Kar zadeva leta pred obdobjem preiskave, je obseg uvoza iz tretjih držav temeljil na pritožbi. Za OP je bil obseg izračunan tako, da se je podatek iz pritožbe iz leta 2018 pomnožil z varianco med letom 2018 in OP (–0,1 %) na podlagi podatkov Eurostata o oznakah KN 4809 90 00, 4811 59 00 in 4811 90 00. Cena v celotnem obravnavanem obdobju je temeljila na podatkih Eurostata, pri čemer se je kot najbližji približek upoštevala diferenciacija korejskih cen zadevnega izdelka in drugih izdelkov, ki se uvrščajo v iste oznake KN. Zato je bila opravljena prilagoditev na podlagi razmerja med cenami iz podatkov Eurostata za Korejo in dejanskimi prodajnimi cenami korejskega proizvajalca izvoznika.

(97)

Količina uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 31 %, njegov tržni delež v Uniji pa za 32 %. Te količine so bile uvožene po nekoliko nižjih cenah od prodajnih cen industrije Unije, vendar precej nad povprečno ceno korejskega izvoznika. Tako je zaradi povečanje uvoza iz Koreje trpel tudi uvoz iz drugih tretjih držav.

(98)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da bi uvoz iz LRK prispeval k nižjim cenam in povečal pritisk na zniževanje cen, ki so ga že povzročile agresivne cenovne politike nekaterih proizvajalcev Unije. Količina uvoza iz LRK je bila zelo majhna, in sicer je leta 2018 znašala med 1 500 in 2 500 ton (8). Tržni delež tega uvoza je bil ocenjen na približno 1 % potrošnje Unije. Za primerjavo: uvoz iz Koreje, kot je bil preverjen, je v tem letu znašal med 15 500 in 17 500 ton. Kitajski uvoz s tako nizko ravnjo v zadevnem obdobju ni imel opaznega učinka na položaj industrije Unije. Poleg tega so bile cene tega uvoza v Unijo, izračunane po metodi, opisani v uvodni izjavi 96, veliko višje od uvoznih cen iz Koreje in na podobni ravni kot cene industrije Unije.

(99)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da je malo verjetno, da bi uvoz iz tretjih držav povzročil škodo proizvajalcem Unije, ter da ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(100)

Obseg izvoza (nepovezana prodaja) industrije Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Izvoz industrije Unije

(101)

V obravnavanem obdobju se je obseg izvoza industrije Unije nepovezanim strankam zmanjšal za 14 %. Cene so se zvišale za 16 %. Delež izvoza industrije Unije v celotni prodaji se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za približno 10 % in je v OP dosegel 17,7 %. Učinek izvoza industrije Unije je bil zato omejen.

(102)

Začasno je bilo sklenjeno, da izvoz industrije Unije ni mogel znatno vplivati na škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in da ne zmanjšuje vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(103)

Zaradi začasnega zaprtja proizvodnih obratov v LRK v letih 2017 in 2018 je konec leta 2017 in med letom 2018 primanjkovalo kemične surovine ODB2. Cene ODB2 so se od septembra 2017, ko so se zaprle prve kitajske tovarne, do začetka leta 2018 zvišale za približno 500 %. Ta kemikalija je glede na razred zadevnega izdelka (9) predstavljala 7 do 15 % skupnih stroškov proizvodnje težkega termičnega papirja v obdobju preiskave (10). To pomanjkanje je vplivalo na strukturo stroškov industrije termičnega papirja na svetovni ravni, saj je v enaki meri prizadela vse proizvajalce težkega termičnega papirja po svetu, tudi v Koreji.

(104)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da se je zaradi povišanje cen surovin, zlasti zaradi pomanjkanja ODB2, skupaj z dolgoročnimi pogodbami, zmanjšala donosnost in povzročila škoda industriji Unije. Industrija Unije naj ne bi mogla upoštevati povečanja proizvodnih stroškov v prodajni ceni zaradi dolgoročne narave dobavnih pogodb za težak termični papir. Zato naj bi se osredotočila na segment lahkega termoreaktivnega papirja, ker je njegov dobavni trg prožen, saj se cene ne dogovarjajo na dolgoročni osnovi.

(105)

Zaradi tega in v nasprotju s trditvami proizvajalca izvoznika bi lahko industrija Unije skoraj takoj zvišala svoje cene, ker ni imela dolgoročnih pogodb s svojimi strankami, ampak bolj prožne „prijateljske dogovore“. Velika večina strank, vključno z velikimi laminatorji, je po krizi z ODB2 sprejela takojšnje zvišanje cen.

(106)

Ker pa so naraščajoči proizvodni stroški sovpadali z nenadnim povečanjem dampinškega uvoza iz Koreje, evropski proizvajalci niso mogli prenesti na svoje stranke celotnega povečanja proizvodnih stroškov. Svoje prodajne cene so lahko zvišali le delno, da bi nadomestili zvišanje cen surovin (11). Dampinški uvoz jih je prisilil, da so absorbirali velik del povečanja stroškov. Korejski proizvajalec izvoznik je povečanje stroškov lahko prenesel na svoje stranke, saj je v obravnavanem obdobju zvišal prodajne cene za 34 %. Ker so bile korejske cene stalno nižje od cen Unije in dampinške, so preprečevale, da bi industrija Unije povečanje stroškov v celoti prenesla. Glede na agresivno določanje cen s strani korejskega proizvajalca izvoznika bi lahko industrija Unije upoštevala povečanje proizvodnih stroškov pri svojih prodajnih cenah v Uniji le v višini približno 50 %.

(107)

Za dodatne dokaze o vzročni zvezi med vedno večjim dampinškim uvozom iz Koreje in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, je bila izvedena primerjava z rezultati lahkega termoreaktivnega papirja na trgu. Pri proizvodnji težkega termičnega papirja in lahkega termoreaktivnega papirja so se dejansko uporabljali ista tehnologija, stroji in surovine, značilnosti trga pa so bile podobne. Na lahek termoreaktivni papir so vplivali enaki stroški surovin v podobnem obsegu kot pri zadevnem izdelku. V OP so za uvoz lahkega termoreaktivnega papirja iz Koreje veljale protidampinške dajatve.

(108)

Dva od treh vzorčenih proizvajalcev sta v obravnavanem obdobju proizvajala in prodajala tudi znatne količine lahkega termoreaktivnega papirja. V OP je bila stopnja dobičkonosnosti vzorčenih proizvajalcev Unije pri težkem termičnem papirju med 2 in 5 %. Ta številka je precej nižja od preverjene stopnje dobičkonosnosti za druge izdelke, ki se proizvajajo in v katerih ima lahek termoreaktivni papir velik delež, ki so jo proizvajalci Unije dosegli leta 2018 in v OP, čeprav so cene ODB2 dosegle najvišjo raven. Proizvajalci Unije so lahko ohranili povečanje cen surovin na trgu, ki ni bil izkrivljen zaradi nepoštenih cen uvoza (12). To kaže, da cenovni pritisk zaradi dampinškega uvoza zmanjšuje dobičkonosnost industrije Unije pri težkem termičnem papirju.

(109)

Proizvajalec izvoznik je tudi trdil, da industrija Unije zaradi pomanjkanja ODB2 ni mogla zadostiti povpraševanju na trgu Unije in da se je proizvodna zmogljivost industrije Unije leta 2018 in v OP zmanjšala zaradi pomanjkanja ODB2. Vendar je imela industrija Unije več kot dovolj prostih zmogljivosti za zadovoljitev povpraševanja (glej uvodno izjavo 65), preiskava Komisije pa je pokazala, da nobeden od vzorčenih proizvajalcev Unije nikoli ni zavrnil naročila, ker bi mu primanjkovalo ODB2.

(110)

Začasno je bilo sklenjeno, da zvišanje cene ODB2 torej ni zmanjšalo vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(111)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da je počasen prehod industrije Unije na izdelke brez BPA razlog za domnevno šibko rast prodaje.

(112)

Prvič, preiskava je pokazala, da večina evropskih proizvajalcev že več kot 20 let proizvaja izdelke brez BPA (13).

(113)

Poleg tega je industrija Unije trdila in pri prodaji v OP pokazala, da je še naprej prodajala papir, ki vsebuje BPA, ker je bilo povpraševanje po njem stalno, saj so izdelki z BPA cenejši (14). Uporabniki težkega termičnega papirja, na primer laminatorji in predelovalci, so še naprej naročali težak termični papir z BPA, čeprav so bili na voljo izdelki brez BPA. To je podprlo trditev industrije Unije, da so se stranke odločile, da bodo za čim dlje odložile (v praksi do sredine leta 2019) prehod zaradi višje cene izdelkov brez BPA.

(114)

Predloženi niso bili nobeni dokazi, da bi proizvajalcem Unije kadar koli primanjkovalo BPA ali bisfenola S (v nadaljnjem besedilu: BPS) (razvijalec, ki od leta 2020 večinoma nadomešča BPA in je v splošni uporabi vsaj od leta 2018). Korejski izvoznik in proizvajalci Unije so v OP prodajali znatne količine tako težkega termičnega papirja z BPA kot tudi z BPS.

(115)

Zato je bila industrija Unije v obravnavanem obdobju sposobna dobavljati izdelke brez BPA. Njena prodaja izdelkov brez BPA ni prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, in ni zmanjšala vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(116)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da so se cene Unije zaradi domače konkurence še bolj znižale; nekateri od proizvajalcev Unije naj bi povečanje proizvodnih stroškov v celoti upoštevali pri svojih cenah težkega termičnega papirja, drugi pa naj bi se odločili ohraniti nizke cene, da bi pridobili tržne deleže. Te različne strategije naj bi še poslabšale nizko donosnost industrije Unije.

(117)

Proizvajalec izvoznik za to trditev ni predložil nobenega dokaza o protikonkurenčnem ravnanju. V dokumentaciji ni ničesar, kar bi kazalo na to, da je bila med proizvajalci Unije nepoštena konkurenca. Poleg tega konkurenca med proizvajalci Unije ne pomeni, da dampinške uvozne cene teh proizvajalcev niso prisilile, da so še bolj nižali cene, kot bi jih ob pošteni konkurenci, in so tako prodajali po nevzdržnih cenah.

(118)

Kar zadeva evropske proizvajalce, se tržni deleži družb, ki so cene relativno pozno relativno malo zvišale, niso povečali. Nasprotno so se njihovi tržni deleži v zadevnem obdobju tako kot pri drugih proizvajalcih Unije še naprej zmanjševali (15).

(119)

Domača konkurenca na evropskem trgu tako ni prispevala k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, in ni zmanjšala vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(120)

Komisija je na podlagi navedenega na tej stopnji sklenila, da je dampinški uvoz iz Koreje močno vplival na znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Za druge dejavnike, obravnavane posamično ali skupaj, na primer uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz industrije Unije, povečanje cen surovin, domnevno nezmožnost industrije Unije, da zadovolji povpraševanje po izdelkih brez BPA, in domnevno domačo konkurenco med evropskimi proizvajalci, se je štelo, da so samo povečali škodo, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz Koreje, vendar začasno ni bilo ugotovljeno, da bi zmanjševali vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(121)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu jasno sklenila, da v tem primeru sprejetje ukrepov za uvoz iz zadevne države ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(122)

Komisija je znanim zainteresiranim stranem poslala vprašalnike. Vendar je prejela samo odgovore dveh uvoznikov in petih uporabnikov, od katerih sta vprašalnik izpolnila samo en uvoznik in dva uporabnika.

(123)

Pritožbo so podprle vse članice ETPA. Od družb, ki niso članice ETPA, je bila glede na obseg prodaje (pritožnik ga je ocenil na približno 20 % celotne prodaje industrije Unije) najpomembnejša Ricoh Industrie France S.A.S. (v nadaljnjem besedilu: Ricoh). Družba Ricoh je navedla, da bo podprla pritožbo.

(124)

Konfederacija evropske papirne industrije (v nadaljnjem besedilu: CEPI) je dala pripombe v zvezi s preiskavo in jo v celoti podprla na osnovi, da naj bi protidampinški ukrepi proti uvozu iz Koreje pomagali ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje za težak termični papir in bi izvoznikom poslali močan signal, da je Evropska unija zavezana prosti trgovini na svetovni ravni pod konkurenčnimi in poštenimi pogoji.

(125)

Proizvajalci Unije so trdili, da bi uvedba ukrepov lahko ohranila zaposlovanje, spodbujala večje naložbe in prispevala k spremembi trenda zmanjševanja dobičkonosnosti, ki je opazen, odkar je korejski izvoznik vstopil na trg EU. Uvedba ukrepov bi ponovno vzpostavila enake konkurenčne pogoje in pošteno raven cen na trgu Unije ter izboljšala dobičkonosnost industrije Unije do ravni, ki se štejejo za običajne za to kapitalsko intenzivno panogo.

(126)

Zato je Komisija na tej stopnji začasno sklenila, da je uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije.

(127)

Na vprašalnik za uvoznike je odgovorila samo ena stran. Ta stran ni izrazila stališča glede tega, ali se bo z uvedbo ukrepov strinjala ali ne. Od vseh nakupov težkega termičnega papirja, ki jih je opravila ta družba v OP, je bil iz Koreje razmeroma majhen odstotek papirja (med 10 in 20 %), pri čemer je bil glede nabave močno odvisen od proizvajalcev Unije. Prikazane stopnje dobička, na splošno in pri nadaljnji prodaji uvoženega težkega termičnega papirja, so znašale več kot 20 % prometa. Glede na občutno stopnjo dobička in relativno skromen del nakupov iz Koreje dajatev ne bi smela nesorazmerno vplivati na položaj tega uvoznika.

(128)

Zato je Komisija na začasni stopnji menila, da interesi tega nepovezanega uvoznika ne bi bili prizadeti zaradi protidampinških dajatev za težak termični papir.

(129)

Komisiji se je javilo pet uporabnikov, samo dva od njih pa sta predložila nekatere podrobne informacije. Prvi od teh dveh je vrnil prazen vprašalnik, pri čemer se je skliceval na zaupnost. Zato Komisija ni mogla količinsko opredeliti možnih učinkov protidampinških dajatev na njegov položaj.

(130)

Drugi uporabnik je trdil, da so v času krize glede ODB2 proizvajalci Unije zvišali cene in niso mogli dobavljati zadostnih količin, zaradi česar se je obrnil na korejskega izvoznika. Vendar ta uporabnik ni predložil nobenih dokazov, da industrija Unije ni mogla zagotoviti zahtevanih količin, in zdi se, da ni sprejel povišanja cen, povezanega s krizo glede ODB2, pač pa se je obrnil na korejskega izvoznika zaradi nižjih cen. Komisija je nadalje ugotovila, da izredni dogodki začasne narave, do katerih je prišlo v preteklosti, kot je kriza glede ODB2, in za katere ni dokazov, da bi se ponovili v prihodnosti v obdobju uporabe ukrepov, ne morejo odtehtati potrebe po odpravi učinkov škodljivega dampinga, ki izkrivljajo trgovino. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(131)

Nobeden od teh dveh uporabnikov ni predložil dovolj preverljivih informacij, ki bi Komisiji omogočili objektivno analizo vpliva ukrepov na njihov položaj. Obe strani sta zavrnili zahtevo Komisije, naj navedeta stopnjo dobička, da bi lahko Komisija količinsko opredelila možne učinke protidampinških dajatev na njuno uspešnost.

(132)

Trije uporabniki so trdili, da je korejski izvoznik v nasprotju z evropskimi proizvajalci lahko zagotovil cenovno dostopen termični papir. Preiskava Komisije je pokazala, da ta trditev ni utemeljena, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 111 do 115. Predložen ni bil noben dokaz, da bi proizvajalcem Unije primanjkovalo izdelkov brez BPA ali da jih ne bi mogli dobaviti. Preiskava Komisije je pokazala, da večina evropskih proizvajalcev že več kot 20 let proizvaja izdelke brez BPA.

(133)

Trije uporabniki so nasprotovali morebitni uvedbi ukrepov, ker je proizvajalec izvoznik zagotavljal stabilno oskrbo in bil pomemben dobavitelj na trgu Unije. Nobena od teh treh družb ni predložila nobenih dokazov v podporo svojim trditvam. Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 6 % in industrija Unije ima znatno neizkoriščeno zmogljivost. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 111 do 115, je imela industrija Unije v obravnavanem obdobju kljub težkim tržnim razmeram vedno možnost, da dobavlja termični papir z in brez BPA.

(134)

Komisija je zato na začasni stopnji sklenila, da učinki morebitne uvedbe dajatev na uporabnike ne odtehtajo pozitivnih učinkov ukrepov za industrijo Unije. Dejansko nobeden od uporabnikov ni predložil zanesljivih informacij, na podlagi katerih bi lahko Komisija ocenila, ali bi uvedba dajatev nanje pomembno vplivala, če sploh.

(135)

Korejski izvoznik in vlada Koreje sta trdila, da bi uvedba protidampinških dajatev strankam v Uniji preprečila dostop do cenovno ugodnega težkega termičnega papirja brez BPA. Preiskava Komisije je pokazala, da ta trditev ni utemeljena.

(136)

Prvič, industrija Unije je imela zadostno zmogljivost za zadovoljitev povpraševanja po izdelkih brez BPA in za popoln prehod proizvodnje težkega termičnega papirja z BPA na takega brez BPA. Drugič, zaloge industrije Unije so se v zadevnem obdobju znatno povečale, kar pomeni, da so zadostovale za takojšnjo dobavo industriji Unije. Tretjič, protidampinške dajatve strankam ne preprečujejo nabave težkega termičnega papirja zunaj Unije. Na voljo so tudi drugi viri dobave, kot je prikazano v preglednici 11 (Uvoz iz drugih tretjih držav). Stranke bi torej lahko našle druge vire po konkurenčnih in pravičnih cenah.

(137)

Korejski izvoznik in vlada Koreje sta trdila, da bi protidampinške dajatve na uvoz iz Koreje resno ogrozile evropske uporabnike težkega termičnega papirja, če bi spet prišlo do pomanjkanja surovin. Komisija je ponovno opozorila, da je učinek protidampinških ukrepov ponovna vzpostavitev poštene in učinkovite konkurence med vsemi akterji, da ima industrija Unije dovolj zmogljivosti, kot je navedeno v uvodnih izjavah 65 in 66, in da nobeden od uporabnikov, ki so se javili, ni predložil informacij, ki bi Komisiji omogočile, da prouči navedeno trditev.

(138)

Korejski izvoznik in vlada Koreje sta ponovno opozorila na sporazum o prosti trgovini med EU in Korejo, ki je začel veljati leta 2015, in trdila, da bi uvedba protidampinških dajatev škodila trgovinskim odnosom med Unijo in Korejo. Komisija je navedla, da to ni vprašanje, ki bi ga bilo mogoče obravnavati v okviru analize interesa Unije v skladu s členom 21 osnovne uredbe. Komisija je v vsakem primeru opozorila, da sta se v okviru sporazuma o prosti trgovini med Korejo in EU obe strani strinjali, da se instrumenti trgovinske zaščite še naprej v celoti uporabljajo in da je izvor tega postopka ravnanje korejskih proizvajalcev izvoznikov. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(139)

Komisija je na podlagi navedenega začasno sklenila, da na tej stopnji preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz težkega termičnega papirja s poreklom iz zadevne države ne bi bila v interesu Unije.

(140)

Glede na ugotovitve Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(141)

Za določitev stopnje ukrepov je Komisija najprej določila višino dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(142)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko pokrila proizvodne stroške, vključno s tistimi stroški, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia k osnovni uredbi, in bi lahko ustvarila razumen dobiček (v nadaljnjem besedilu: ciljni dobiček).

(143)

Člen 7(2c) osnovne uredbe določa minimalni ciljni dobiček v višini 6 %. Komisija mora v skladu z navedenim členom pri določitvi ciljnega dobička upoštevati dejavnike, kot so raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz Koreje, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje celotnih stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje pod običajnimi konkurenčnimi pogoji.

(144)

Preiskava je pokazala, da je dejanska dobičkonosnost industrije Unije v letu 2016, tj. pred povečanjem uvoza iz Koreje, znašala 8 do 11 %.

(145)

Dva vzorčena proizvajalca sta se sklicevala na izpad naložb. Komisija je to trditev proučila v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe. Vendar pa zadevne družbe niso mogle predložiti dokumentarnih dokazil v podporo tej trditvi, ki je bila zato začasno zavrnjena.

(146)

Glede na navedeno se je Komisija odločila, da bo kot ciljni dobiček uporabila stopnjo dobička, ki jo je industrija dosegla v letu 2016. Ta ciljni dobiček je bil prištet dejanskim proizvodnim stroškom industrije Unije, da bi se določila neškodljiva cena.

(147)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ki jih bo imela industrija Unije v obdobju uporabe ukrepa v skladu s členom 11(2). Na podlagi razpoložljivih dokazov je Komisija določila dodatne stroške v razponu med 6 EUR in 10 EUR na tono, ki so bili dodani neškodljivi ceni.

(148)

Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočega proizvajalca izvoznika iz zadevne države, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije, določila stopnjo odprave škode. Kakršna koli razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF. Dobljena stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen je bila začasno določena na 22,5 %.

(149)

Iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 45, se enaka stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen uporablja za vse druge proizvajalce izvoznike, če obstajajo.

(150)

Glede na ugotovitve Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(151)

Za uvoz nekaterih vrst težkega termičnega papirja s poreklom iz Republike Koreje bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnjo škode in stopnjo dampinga. Višino dajatev bi bilo treba določiti na nižji od obeh stopenj (dampinga in škode), tj. na ravni stopnje dampinga.

(152)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(153)

Kot je pojasnjeno tudi v uvodni izjavi 45, je raven sodelovanja v tem primeru visoka, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal celotni izvoz v Unijo v obdobju preiskave. Zato preostala protidampinška dajatev temelji na ravni sodelujoče družbe.

(154)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Te stopnje so zato odražale položaj teh družb, ugotovljen med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v Koreji in ki so ga proizvedle navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(155)

Družba lahko zahteva uporabo individualne stopnje protidampinške dajatve, če ime subjekta pozneje spremeni. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (16). Vsebovati mora vse relevantne informacije, ki dokazujejo, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se nanaša nanjo. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(156)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(157)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(158)

Pripombe so poslali skupina Hansol in vzorčeni proizvajalci Unije. Komisija je upoštevala pripombe, ki so bile redaktorske narave, in ustrezno popravila stopnje.

(159)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v 15 dneh predložijo pisne pripombe in/ali v petih dneh zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(160)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in jih bo morda treba v sklepni fazi preiskave spremeniti –