(1)

Komisija je 17. decembra 2019 sprejela letno strategijo za trajnostno rast, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2020. Pri tem je ustrezno upoštevala evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Komisija je 17. decembra 2019 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Madžarska ni opredeljena kot ena od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled.

(2)

Poročilo o državi za Madžarsko za leto 2020 je bilo objavljeno 26. februarja 2020. V njem so bili ocenjeni napredek Madžarske pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 9. julija 2019 (3) (v nadaljnjem besedilu: priporočila za posamezne države iz leta 2019), nadaljnje ukrepanje glede priporočil za posamezne države, sprejetih v preteklih letih, in napredek Madžarske pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(3)

Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 izbruh COVID-19 uradno razglasila za svetovno pandemijo. To pomeni, da so na področju javnega zdravja nastale hude izredne razmere za državljane, družbe in gospodarstva. Nacionalni zdravstveni sistemi so zaradi tega pod hudim pritiskom, prihaja pa tudi do motenj v svetovnih dobavnih verigah, volatilnosti na finančnih trgih, šokov v povpraševanju potrošnikov ter negativnih učinkov v različnih sektorjih. Ogrožena so delovna mesta in dohodki ljudi ter poslovanje podjetij. Povzročen je bil velik gospodarski šok, ki že ima resne posledice v Uniji. Komisija je 13. marca 2020 sprejela sporočilo, v katerem je pozvala k usklajenemu gospodarskemu odzivu na krizo, ki naj vključuje vse akterje na nacionalni ravni in na ravni Unije.

(4)

Več držav članic je razglasilo izredne razmere ali uvedlo izredne ukrepe. Vsi izredni ukrepi bi morali biti strogo sorazmerni, potrebni, časovno omejeni ter skladni z evropskimi in mednarodnimi standardi. Zanje bi morala veljati demokratični nadzor in neodvisni sodni nadzor.

(5)

Komisija je 20. marca 2020 sprejela sporočilo o uporabi splošne odstopne klavzule v okviru Pakta za stabilnost in rast. Splošna odstopna klavzula, kot je določena v členih 5(1), 6(3), 9(1) in 10(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 ter členih 3(5) in 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 (4), olajšuje usklajevanje proračunskih politik v času resnega upada gospodarske aktivnosti. Komisija je v svojem sporočilu z dne 20. marca 2020 menila, da so glede na pričakovani resni upad gospodarske aktivnosti zaradi pandemije COVID-19 izpolnjeni pogoji za uporabo splošne odstopne klavzule, in pozvala Svet, naj potrdi to ugotovitev. Ministri za finance držav članic so 23. marca 2020 potrdili oceno Komisije. Strinjali so se, da se je treba na resen upad gospodarske aktivnosti odzvati odločno, ambiciozno in usklajeno. Uporaba splošne odstopne klavzule omogoča začasni odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, če to srednjeročno ne ogroža vzdržnosti javnih financ. Poleg tega se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči, da za korektivni del sprejme revidirano fiskalno usmeritev. Splošna odstopna klavzula ne pomeni začasne prekinitve postopkov Pakta za stabilnost in rast. Državam članicam omogoča, da odstopajo od proračunskih zahtev, ki bi se sicer uporabljale, Komisiji in Svetu pa, da sprejmeta potrebne ukrepe za usklajevanje politik v okviru Pakta.

(6)

Potrebno je nadaljnje ukrepanje, da se omeji in nadzira širjenje pandemije COVID-19, okrepi odpornost nacionalnih zdravstvenih sistemov, s podpornimi ukrepi za podjetja in gospodinjstva ublažijo socialno-ekonomske posledice pandemije ter zagotovijo ustrezni zdravstveni in varnostni pogoji na delovnem mestu, da bi se ponovno vzpostavila gospodarska aktivnost. Unija bi morala v celoti izkoristiti različna orodja, ki so ji na voljo za podporo prizadevanjem držav članic na teh področjih. Hkrati bi morale države članice in Unija sodelovati pri pripravi ukrepov, potrebnih za ponovno vzpostavitev normalnega delovanja naših družb in gospodarstev ter za vnovično doseganje trajnostne rasti, med drugim z vključitvijo zelenega prehoda in digitalne preobrazbe ter ob upoštevanju spoznanj, pridobljenih med krizo.

(7)

Kriza zaradi COVID-19 je izpostavila prožnost, ki jo v smislu prilagajanja na izredne okoliščine omogoča notranji trg. Da pa bi zagotovili hiter in neoviran prehod v fazo okrevanja ter prosti pretok blaga, storitev in delavcev, bi bilo treba izredne ukrepe, ki ovirajo normalno delovanje notranjega trga, odpraviti takoj, ko niso več nujno potrebni. Trenutna kriza je pokazala, da so v zdravstvenem sektorju potrebni načrti za pripravljenost na krize. Med ključnimi elementi za oblikovanje širših načrtov za pripravljenost na krize so tudi boljše nabavne strategije, diverzificirane dobavne verige in strateške zaloge osnovnih dobrin.

(8)

Zakonodajalec Unije je že spremenil ustrezne zakonodajne okvire, in sicer z uredbama (EU) 2020/460 (5) in (EU) 2020/558 (6) Evropskega parlamenta in Sveta, da bi lahko države članice za ublažitev izrednih učinkov pandemije COVID-19 uporabile vsa neporabljena sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Te spremembe bodo zagotovile dodatno prožnost ter poenostavljene in racionalizirane postopke. Za zmanjšanje pritiskov na denarni tok lahko države članice v obračunskem letu 2020–2021 uporabijo tudi 100-odstotno stopnjo sofinanciranja iz proračuna Unije. Madžarska se spodbuja, da v celoti izkoristi navedene možnosti za pomoč najbolj prizadetim posameznikom in sektorjem.

(9)

Socialno-ekonomske posledice pandemije COVID-19 bodo zaradi različnih vzorcev specializacije po vsej verjetnosti neenakomerno porazdeljene po območjih, zlasti v regijah, ki nimajo dovolj ključnih sredstev ali se izrazito opirajo na sektorje, ki so odvisni od osebnega poslovanja s potrošniki. To pomeni znatno tveganje za nadaljnje povečanje teritorialnih neenakosti na Madžarskem, zaradi česar bo že opaženi trend poglabljanja razlik med mestnimi in podeželskimi območji postal še bolj izrazit. V povezavi s tveganjem začasne prekinitve procesa konvergence med državami članicami sedanje razmere zahtevajo ciljno usmerjene odzive politike.

(10)

Madžarska je 5. maja 2020 predložila nacionalni reformni program za leto 2020, 4. maja 2020 pa konvergenčni program za leto 2020. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(11)

Za Madžarsko trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter pravilo glede dolga.

(12)

Svet je 14. junija 2019 Madžarski priporočil, naj zagotovi, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (7) v letu 2019 ne bo presegla 3,3 %, kar je ustrezalo letni strukturni prilagoditvi v višini 1,0 % bruto domačega proizvoda (BDP). Celovita ocena Komisije za leto 2019 ter za leti 2018 in 2019 skupaj potrjuje znaten odklon od priporočene prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Vendar glede na uporabo splošne odstopne klavzule nadaljnji ukrepi v okviru postopka zaradi znatnega odklona za Madžarsko niso upravičeni.

(13)

V konvergenčnem programu za leto 2020 vlada načrtuje, da se bo nominalni saldo poslabšal s primanjkljaja v višini 2,0 % BDP v letu 2019 na primanjkljaj v višini 3,8 % BDP v letu 2020. Primanjkljaj naj bi se v letu 2021 zmanjšal na 2,7 % BDP in do leta 2024 postopoma dosegel 1,0 % BDP. Glede na konvergenčni program za leto 2020 naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP po zmanjšanju na 66,3 % BDP v letu 2019 povečal na 72,6 % BDP v letu 2020. Na makroekonomske in fiskalne obete vpliva velika negotovost zaradi pandemije COVID-19. Proračunske projekcije temeljijo na tveganjih, povezanih z odhodki, ki so višji od napovedanih (v skladu s preteklimi trendi višjih odhodkov ob koncu leta), ter potencialno nižjimi prihodki od napovedanih, saj se zdi, da projekcija temelji na določenem naraščanju prihodkov.

(14)

Madžarska je v odziv na pandemijo COVID-19 in v okviru usklajenega pristopa Unije sprejela pravočasne proračunske ukrepe za povečanje zmogljivosti za intenzivno nego v svojem zdravstvenem sistemu, zajezitev pandemije ter zagotovitev pomoči posameznikom in sektorjem, ki so bili še posebej prizadeti. Glede na konvergenčni program za leto 2020 ti proračunski ukrepi znašajo 2,8 % BDP v letu 2020 in se v celoti financirajo s prerazporeditvijo odhodkov v okviru proračuna, rezervami in novimi davki. Vključujejo ukrepe za podporo trgu dela, davčne olajšave za podjetja in kritje stroškov, povezanih z izrednimi razmerami na področju zdravja. Napovedani so bili dodatni ukrepi v podporo okrevanju (1,4 % BDP) in trgu dela (0,4 % BDP), ki pa še niso bili podrobneje opredeljeni. Poleg tega je Madžarska sprejela ukrepe, ki sicer ne bodo imeli neposrednega proračunskega učinka, a bodo prispevali k zagotavljanju likvidnostne podpore podjetjem ter so v konvergenčnem programu za leto 2020 ocenjeni na 1,5 % BDP. Nacionalni organi si prizadevajo za dodatne ukrepe v višini 0,3 % BDP. Ti ukrepi vključujejo programe kreditnih jamstev in posojila z državnim poroštvom. Skupni proračunski učinek fiskalnih ukrepov iz konvergenčnega programa za leto 2020 se razlikuje od učinka, predvidenega v spomladanski napovedi Komisije 2020, saj je Komisija upoštevala in ocenila samo tiste ukrepe, ki so bili dovolj podrobno opredeljeni. Na splošno so ukrepi, ki jih je sprejela Madžarska, v skladu s smernicami iz sporočila Komisije z dne 13. marca 2020. Celovita opredelitev in sprejetje vseh napovedanih izrednih ukrepov in podpornih fiskalnih ukrepov ter nato preusmeritev fiskalnih politik v doseganje preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev, kadar gospodarske razmere to dopuščajo, bodo srednjeročno prispevali k ohranitvi vzdržnosti javnih financ.

(15)

Glede na spomladansko napoved Komisije 2020 in ob predpostavki nespremenjenih politik naj bi saldo sektorja država Madžarske v letu 2020 znašal –5,2 % BDP, v letu 2021 pa –4,0 % BDP. Delež dolga sektorja država naj bi v letu 2020 dosegel 75,0 % BDP.

(16)

Svet je 14. junija 2019 v skladu s členom 121(4) Pogodbe ugotovil, da je na Madžarskem v letu 2018 prišlo tudi do znatnega ugotovljenega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Zaradi ugotovljenega znatnega odklona je Svet 14. junija 2019 izdal priporočilo (8), v katerem je priporočil, naj Madžarska sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov ne bo presegla 3,3 % v letu 2019 in 4,7 % v letu 2020, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 1,0 % in 0,75 % BDP. Svet je 5. decembra 2019 sprejel Sklep (EU) 2019/2172 (9), v katerem je ugotovil, da Madžarska ni sprejela učinkovitih ukrepov v odgovor na njegovo priporočilo z dne 14. junija 2019, 5. decembra 2019 pa je izdal revidirano priporočilo (10). Svet je v priporočilu z dne 5. decembra 2019 Madžarsko pozval, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2020 ne bo presegla 4,7 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0,75 % BDP v letu 2020. Na podlagi celovite ocene Komisije in glede na uporabo splošne odstopne klavzule za leto 2020, ki omogoča začasni odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, se šteje, da je Madžarska sprejela učinkovite ukrepe v odgovor na priporočilo z dne 5. decembra 2019.

(17)

Komisija je 20. maja 2020 izdala poročilo, pripravljeno v skladu s členom 126(3) Pogodbe, ker naj bi Madžarska v letu 2020 presegla prag primanjkljaja v višini 3 % BDP. V celoti gledano analiza Komisije kaže, da merilo glede primanjkljaja, kakor je opredeljeno v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/97, ni izpolnjeno.

(18)

Vlada je 11. marca 2020 razglasila „stanje nevarnosti“. 12. marca so se meje za potnike zaprle, razen za vračajoče se madžarske državljane in osebe s prebivališčem v Evropskem gospodarskem prostoru ter redne čezmejne delavce. Tranzit blaga je ostal dovoljen. 16. marca 2020 so se zaprli vrtci, šole in univerze, poučevanje pa je začelo potekati prek spleta. Od 17. marca 2020 so se trgovine z nenujnimi potrebščinami morale zapreti ob 15. uri, restavracije pa so lahko ponujale samo prevzem obrokov ali dostavo na dom. 28. marca 2020 je bila uvedena delna policijska ura, kar pomeni, da so lahko prebivalci območje svojega prebivališča zapustili le z ustrezno utemeljenim razlogom in ob upoštevanju ustrezne medosebne razdalje. Madžarsko gospodarstvo se je pred izbruhom COVID-19 po več letih izjemne rasti začelo postopoma upočasnjevati. Realni BDP se je leta 2019 povečal za 4,9 %. Po izbruhu virusa so bili razmeroma hitro sprejeti zajezitveni ukrepi, uradno število primerov pa je doslej ostalo majhno. Vendar se pričakuje, da bo svetovna recesija posebej močno prizadela izvoz zaradi prevladujoče vloge sektorjev z izrazito ciklično naravo, kot je avtomobilska industrija. Prav tako naj bi prizadela turistične storitve in storitve prevoza, na katere vplivajo omejitve potovanj. Na splošno se pričakuje globoka recesija, ki naj bi se začela marca, od druge polovice leta naprej, ko naj bi se zajezitveni ukrepi po korakih odpravljali, pa se pričakuje postopno okrevanje gospodarstva. Zaradi fleksibilnosti trga dela bi se lahko brezposelnost hitro povečala. Gospodarska uspešnost v letu 2020 bo odvisna od časa trajanja ukrepov omejitve gibanja in odziva ekonomske politike. V spomladanski napovedi Komisije 2020 je predvideno 7-odstotno zmanjšanje realnega BDP v letu 2020, ki naj bi mu leta 2021 sledilo 6-odstotno povečanje.

(19)

Vlada je od sredine marca napovedala več valov ukrepov za ublažitev ekonomskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19. Centralna banka je sprejela ukrepe za zagotavljanje likvidnosti finančnemu sektorju. Drugi ukrepi za povečanje likvidnosti gospodinjstev in podjetij vključujejo: (a) moratorij na odplačevanje posojil in finančnih lizingov za podjetja in gospodinjstva do 31. decembra 2020 ter (b) omejitev obrestne mere za potrošniške kredite. Pri oblikovanju in izvajanju teh ukrepov je treba upoštevati odpornost bančnega sektorja. Nadaljnji ukrepi, ki so usmerjeni predvsem v sektorje, ki jih je kriza najbolj prizadela, kot so turizem in storitve, vključujejo začasna znižanja in oprostitve davkov, subvencije za naložbe, razvoj infrastrukture, subvencionirana posojila in posojila z jamstvom ter programe za kapital. Vlada je za ohranitev delovnih mest uvedla dve vrsti ukrepov trga dela. Ureditev skrajšanega delovnega časa zajema do 70 % izgubljene plače za tri mesece pod določenimi pogoji, posebna subvencija za plačo pa je namenjena zaposlenim na področju raziskav in razvoja. Vlada je četrtletje prej, kot je bilo načrtovano, uvedla zmanjšanje prispevkov za socialno varnost in napovedala enkraten dodatek k plači za zaposlene v zdravstvu. Medtem ko so fiskalni ukrepi namenjeni podpori podjetjem in ohranjanju delovnih mest, sta njihov obseg in kritje še vedno omejena v primerjavi s tistimi, ki jih je sprejela večina drugih držav članic. Poleg tega naj bi se financirali s prerazporeditvami med proračunskimi poglavji in novo pobranimi davki, zato se pričakuje, da bo njihov učinek z vidika makroekonomske stabilizacije omejen.

(20)

Različni vidiki rezultatov na področju zdravja so bili še vedno slabši kot v večini držav članic, kar zlasti odraža veliko razširjenost dejavnikov tveganja med prebivalstvom in omejeno učinkovitost zagotavljanja zdravstvenega varstva. Delež javnofinančnih odhodkov za zdravstvo na Madžarskem je bil precej nižji od povprečja Unije. Medtem ko so neizpolnjene zdravstvene potrebe nizke, je število Madžarov, ki se zanašajo na samoplačniške izdatke, nad povprečjem Unije, te osebe pa so vse bolj prisiljene, da se zatekajo k zasebnim zdravstvenim storitvam. To povečuje tveganje za finančne težave madžarskih gospodinjstev s posledicami za socialno enakost in rezultate na področju zdravja. Potrebne so dodatne naložbe in celovite reforme za racionalizacijo uporabe virov v zdravstvenem sistemu, zmanjšanje neenakosti pri dostopu do njega in izboljšanje kakovosti oskrbe. Preventivne storitve in storitve primarnega zdravstvenega varstva so premalo financirane, njihov potencial za izboljšanje kakovosti, dostopnosti in stroškovne učinkovitosti zdravstvenega sistema pa je še vedno premalo izkoriščen. Čeprav so si organi začeli prizadevati za odpravo velikega pomanjkanja zdravstvenih delavcev na Madžarskem, regionalne razlike v razporeditvi zdravstvenega osebja še naprej ovirajo dostop do oskrbe na nekaterih območjih in za nekatere ranljive skupine, kot so marginalizirani Romi, s posebnimi ovirami pa se srečujejo tudi invalidi. Zaradi šoka povpraševanja v zdravstvenih sistemih, do katerega je prišlo zaradi pandemije COVID-19, je potrebno hitro ukrepanje, da se začnejo obravnavati ti strukturni izzivi in poveča odpornost madžarskega zdravstvenega sistema.

(21)

Socialno-ekonomske posledice izbruha bolezni bi lahko bile znatne, učinek vladnega odloka z dne 18. marca 2020, ki dovoljuje dvostransko dogovorjena odstopanja od delovnopravne zakonodaje, pa je treba še oceniti. Glede na napoved Komisije naj bi se brezposelnost v letu 2020 povišala na 7,0 %, leta 2021 pa ponovno znižala na 6,1 %. Sektorji, ki jih je kriza prekomerno prizadela, predstavljajo velik delež madžarskega gospodarstva in zaposlujejo nizko do srednje usposobljene delavce na podlagi izjemno prožnih delovnih pogodb. Do začetka leta 2020 se je skupna stopnja zaposlenosti še naprej izboljševala v razmerah močne gospodarske rasti, vendar od tega niso imele enakih koristi vse skupine. Razlike v zaposlenosti med različno usposobljenimi skupinami ter med moškimi in ženskami so ostale velike v primerjavi s povprečjem Unije, pri čemer so razlike med moškimi in ženskami delno posledica omejene ponudbe kakovostnega otroškega varstva. Shema javnih del, ki ni bila učinkovita pri usmerjanju udeležencev k delovnim mestom na primarnem trgu dela, je bila kljub zmanjšanju še vedno obsežna. Druge politike bi bilo mogoče okrepiti, da bi brezposelnim ali neaktivnim osebam učinkovito pomagale pri iskanju dela ali dostopu do usposabljanja, s čimer bi se izboljšala njihova ciljna usmerjenost. Obdobje prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost je najkrajše v Uniji, in sicer največ tri mesece, kar je tudi v ugodnih gospodarskih razmerah precej manj od povprečnega časa, ki je potreben, da brezposelni najdejo zaposlitev. V skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic morajo sheme in ukrepi socialne zaščite zaščititi tiste, ki jim grozi izguba zaposlitve, samozaposlene in brezposelne. Ureditve skrajšanega delovnega časa, pri katerih zaposleni prejemajo dohodkovno podporo od države za ure, ki niso bile opravljene, so dober način za ohranjanje delovnih mest. Te ureditve so med pandemijo najučinkovitejše, če je njihovo upravljanje preprosto in hitro, upravičenost do njih pa ni omejena na nekatere sektorje ali vrste podjetij.

(22)

Medtem ko so se splošne razmere v zvezi z revščino na Madžarskem pred krizo izboljšale, se lahko to v času upada gospodarske rasti hitro ponovno spremeni. Dohodkovne neenakosti so se v zadnjem desetletju povečale, deloma zaradi sprememb v davčnem sistemu in sistemu socialnih prejemkov. Celo pred izbruhom COVID-19 sta bili resna materialna prikrajšanost ter materialna in socialna prikrajšanost veliki, zlasti v gospodinjstvih z več otroki in med romskim prebivalstvom. Pomanjkanje občinskih socialnih stanovanj za najem in finančne podpore za najemnike ovirata mobilnost. Znesek socialne pomoči za osebe pod pragom minimalnega dohodka je od leta 2012 ostal nominalno enak in je med najnižjimi v Uniji. Pričakuje se, da bo pandemija najbolj prizadela ranljive skupine, ki nimajo dostopa do oskrbe in bistvenih storitev ter živijo v prenatrpanih gospodinjstvih. Ko bodo gospodarstva okrevala, bodo potrebni ukrepi za spodbujanje aktivacije in vključitve takšnih skupin na trg dela. Že pred krizo so bili rezultati izobraževanja na Madžarskem pod povprečjem Unije, na njih pa močno vpliva socialno-ekonomsko ozadje učencev. Stopnje zgodnjega opuščanja šolanja so bile visoke, zlasti med romskimi učenci. Nizka udeležba ranljivih skupin v kakovostnem izobraževanju je zamujena priložnost za okrepitev človeškega kapitala in socialne kohezije. Plače učiteljev so med najnižjimi v Uniji. Majhno število študentov, ki so vključeni v visokošolsko izobraževanje, ni v skladu z velikim povpraševanjem po visoko usposobljenih delavcih. Nepričakovan prehod na učenje na daljavo bo verjetno še povečal neenakosti. Letna nacionalna preverjanja znanja kažejo, da je veliko učencev težko doseči prek digitalnega izobraževanja zaradi pomanjkanja digitalnih orodij. Učenci iz prikrajšanih okolij se z negativnimi posledicami učenja na daljavo srečujejo tudi zaradi prenatrpanih gospodinjstev in nizke izobrazbe staršev. Nedavne in tekoče naložbe v digitalizacijo izobraževanja so pomembne in jih je treba nadaljevati.

(23)

V okviru krize zaradi COVID-19 je posebej pomembno zagotoviti delovanje kritične infrastrukture in prosti pretok blaga na celotnem notranjem trgu ter spremljati in zagotoviti pravilno delovanje dobavnih verig v sodelovanju s sosednjimi državami. Madžarska je majhno odprto gospodarstvo z intenzivnim čezmejnim prevozom blaga. Poleg tega številni Madžari delajo v tujini in se tedensko vozijo na delo. Madžarska bo morda potrebovala tudi sezonske obmejne delavce v kmetijstvu. Trenutne omejitve potovanj lahko upočasnijo pretok blaga in delavcev, vendar bi jih bilo mogoče ublažiti z zagotavljanjem zelenih voznih pasov na mejnih prehodih.

(24)

Med storitvami je trgovina na drobno eden od najbolj prizadetih sektorjev zaradi ukrepov, ki so številnim podjetjem povsem preprečili ali močno omejili poslovanje. Regulativna prožnost bi sektorju trgovine na drobno pomagala pri okrevanju v obdobju po krizi zaradi COVID-19. Madžarska ima največje število reguliranih poklicev v Uniji. Poklicne storitve bodo imele pomembno vlogo pri omogočanju izhoda iz krize in okrevanju po njej. Zato je ključnega pomena zagotavljanje nemotenega dostopa do poklicev in njihovega opravljanja z racionalizacijo njihovih regulativnih okvirov in povezanih upravnih postopkov, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP) ter mikropodjetja, vključno s samostojnimi podjetniki, ki jih je kriza posebej močno prizadela. Likvidnostna podpora v obliki posojil in jamstev za podjetja, zlasti MSP, je izredno pomembna, vendar jo morajo posredniki podjetjem dodeliti učinkovito in hitro. Pri oblikovanju in izvajanju teh ukrepov je treba upoštevati odpornost bančnega sektorja. K izboljšanju denarnega toka MSP lahko dodatno prispevajo tudi odlogi plačil davkov in prispevkov za socialno varnost ter pospešitev pogodbenih plačil s strani javnih organov. Nova zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi bodo morda potrebovala posebno podporo, na primer v obliki spodbud za sklad tveganega kapitala, da poveča naložbe v ta podjetja. Ti podporni ukrepi bi tudi pomagali preprečiti hitro razprodajo strateško pomembnih evropskih podjetij.

(25)

Raziskave in inovacije so ključno gonilo dolgoročne rasti in konkurenčnosti. Madžarska je zmerna inovatorka. Ključna ovira za inovacije je pomanjkanje visoko usposobljenih delavcev. Odhodki za raziskave in razvoj se počasi povečujejo, k njim pa večinoma prispeva poslovni sektor, ki je deležen največje javne podpore v Uniji. Vendar so se odhodki za raziskave in inovacije v javnem sektorju v zadnjih desetih letih zmanjšali. Naložbe v inovativna MSP ter krepitev sodelovanja med podjetji, raziskovalno in akademsko skupnostjo ter javnim sektorjem povečujejo raziskovalne in inovacijske zmogljivosti države, ki jih zahteva kriza zaradi COVID-19. Za okrevanje so potrebne naložbe v javne raziskave in inovacije ter podporno raziskovalno okolje.

(26)

Za pospešitev gospodarskega okrevanja bo pomembno dati prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbujati zasebne naložbe, med drugim z ustreznimi reformami. Madžarska v svojem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu opredeljuje naložbe, ki so potrebne za uspešen podnebni in energijski prehod. S temi naložbami in naložbami v digitalizacijo in zeleni prehod bo madžarsko gospodarstvo postalo bolj trajnostno in odporno, ko si bo država opomogla od krize. Trenutno je energijska učinkovitost v stanovanjskem sektorju nizka, kar prispeva tudi k onesnaževanju zraka. Vztrajne kršitve standardov kakovosti zraka imajo hude posledice za zdravje in okolje. Glavni viri onesnaževanja zraka so med drugim sežiganje trdnih goriv v gospodinjstvih, kmetijstvo in emisije iz prometa. Le 1 % bruto nacionalne porabe energije prihaja iz nizkoogljičnih obnovljivih virov, iz zelo onesnažujoče biomase pa približno 10 %. Medtem ko je bilo v preteklosti število solarnih naprav zelo nizko, se zdaj hitro povečuje. Madžarska namerava v skladu s svojim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom ter dolgoročnim ciljem podnebne nevtralnosti bolj izkoriščati obnovljive vire energije, predvsem sončno energijo. V trenutnih gospodarskih razmerah lahko energetska politika ustvari zeleno rast in prispeva k okrevanju gospodarstva. Prometni zastoji so bili do izbruha pandemije COVID-19 vse večji izziv, ki povzroča negativne ekonomske posledice ter povečuje emisije toplogrednih plinov in onesnaženost zraka. Bolj razširjene možnosti dela na daljavo in privlačnejši sistemi javnega prevoza bi prav tako pomagali ublažiti vpliv prometa na okolje. Krožno gospodarstvo je še vedno v začetni fazi, recikliranje komunalnih odpadkov je premalo razvito in ekonomski instrumenti ne ponujajo zadostnih spodbud. Odlaganje odpadkov na odlagališčih je še vedno prevladujoč način ravnanja z odpadki. Kakovost vode in oskrba z njo sta še vedno razlog za zaskrbljenost. Digitalne spretnosti in znanja Madžarov ter uporaba digitalnih tehnologij v podjetjih in javnih storitvah ostajajo pod povprečjem Unije. Ohraniti bi bilo treba prizadevanja za zagotavljanje učinkovitih digitalnih javnih storitev za državljane in podjetja. Načrtovanje programov Sklada za pravični prehod, ki je obravnavan v predlogu Komisije, za obdobje 2021–2027 bi Madžarski lahko pomagalo nasloviti nekatere izzive, ki jih prinaša prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, zlasti na območjih iz Priloge D k poročilu o državi za leto 2020. To bi Madžarski omogočilo, da navedeni sklad čim bolje izkoristi.

(27)

Trajanje „stanja nevarnosti“, razglašenega 11. marca 2020, ni vnaprej določeno, vlada pa ima diskrecijsko pravico, da ga ohrani ali prekine. Konkretni vladni ukrepi bodo veljali do prekinitve „stanja nevarnosti“. Madžarski parlament je 30. marca 2020 sprejel nov zakon, ki vladi omogoča, da z odloki prekine uporabo katere koli zakonodaje. Podeljena izredna pooblastila se zdijo obsežnejša kot v drugih državah članicah glede na skupni učinek široko opredeljenih pooblastil in odsotnost jasnega roka. Nekateri izredni ukrepi, ki temeljijo na teh pooblastilih, zastavljajo vprašanja v zvezi z njihovo nujnostjo in sorazmernostjo ter posegajo v poslovne aktivnosti in stabilnost regulativnega okolja. Taki ukrepi vključujejo omogočanje odstopanja od delovnopravne zakonodaje, napotitev vojaških uradnikov za zvezo v strateška podjetja in uvedbo državnega nadzora nad podjetji, ki kotirajo na borzi. Vlada je 26. maja 2020 v madžarskem parlamentu predložila osnutek zakona, ki bi vlado pozval k odpravi „stanja nevarnosti“ in razveljavil zakon z dne 30. marca 2020 ob koncu „stanja nevarnosti“. V skladu s temeljnim zakonom odločitev o prenehanju „stanja nevarnosti“ ostaja v pristojnosti vlade. Za učinkovit nadzor nad zadevnimi izrednimi ukrepi bi bila ključnega pomena tudi okrepitev neodvisnosti sodstva.

(28)

Vključenost socialnih partnerjev v pobude in izvajanje politike v zadnjih letih nista bila zadostna, kar je oslabilo kakovost in predvidljivost oblikovanja politike ter povečalo možnosti za napake politike. Posvetovanja in ocene učinka so bili pogosto zaobideni z uporabo posebnih zakonodajnih postopkov, kot so predlogi zakonov posameznega člana in nujni postopki. Sodelovanje deležnikov se je v sedanjem sistemu odločanja z vladnimi odloki še zmanjšalo, zlasti ob upoštevanju vladnega odloka z dne 18. marca 2020, ki dovoljuje dvostranska odstopanja od delovnopravne zakonodaje.

(29)

Pomanjkanje konkurence v javnem naročanju je še vedno zelo zaskrbljujoče, saj je širša odprtost za konkurenco ključna rešitev za reševanje krize, oživitev sektorja malih podjetij in pomoč gospodarstvu pri ponovnem zagonu. Kljub novim zakonodajnim spremembam in digitalizaciji javnega naročanja se skoraj polovica vseh postopkov za oddajo javnega naročila zaključi z eno samo ponudbo. Veliko število postopkov z eno samo ponudbo ogroža učinkovitost sistema javnih naročil. S profesionalizacijo javnega naročanja bi se lahko izboljšala skladnost s pravili Unije in omogočilo strateško javno naročanje. Komisijine revizije javnih naročil v zvezi s projekti, ki jih je sofinancirala Unija in so bili izvedeni v zadnjih letih, so pokazale sistemske pomanjkljivosti in slabosti sistema nadzora javnih naročil. Komisija je zaradi teh pomanjkljivosti leta 2019 Madžarski naložila finančne popravke v višini okrog 1 milijarde EUR.

(30)

Boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju je ključnega pomena za izboljšanje učinkovitosti in pravičnosti davčnih sistemov. Učinki prelivanja strategij davkoplačevalcev za agresivno davčno načrtovanje med državami članicami zahtevajo usklajeno delovanje nacionalnih politik, ki dopolnjujejo zakonodajo Unije. Madžarska je sprejela ukrepe proti agresivnemu davčnemu načrtovanju z izvajanjem predhodno dogovorjenih mednarodnih in evropskih pobud, vendar bi odsotnost davčnih odtegljajev na Madžarskem za odlive dohodka v off-shore finančne centre lahko bila pot za preusmerjanje dobička iz Unije brez plačila pravičnega deleža davkov. Medtem ko so bili tokovi dohodkov, kot so licenčnine, obresti in dividende, v off-shore finančne centre v obdobju 2013–2017 razmeroma majhni, je Madžarska beležila nestanovitne in razmeroma velike kapitalske prilive in odlive prek subjektov za posebne namene, ki kažejo na morebitno ranljivost za prakse agresivnega davčnega načrtovanja.

(31)

Medtem ko se priporočila za posamezne države iz tega priporočila (v nadaljnjem besedilu: priporočila za posamezne države iz leta 2020) osredotočajo na blažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije COVID-19 in spodbujanje gospodarskega okrevanja, so priporočila za posamezne države iz leta 2019 zajemala tudi reforme, ki so bistvene za reševanje srednje- do dolgoročnih strukturnih izzivov. Priporočila za posamezne države iz leta 2019 še vedno veljajo in se bodo še naprej spremljala skozi celoten evropski semester v prihodnjem letu. To vključuje priporočila za posamezne države iz leta 2019 glede gospodarskih politik v zvezi z naložbami. Vsa priporočila za posamezne države iz leta 2019 bi bilo treba upoštevati pri strateškem načrtovanju financiranja v sklopu kohezijske politike po letu 2020, vključno z ukrepi za ublažitev posledic trenutne krize in izhodnimi strategijami v zvezi z njo.

(32)

Korupcija, dostop do javnih informacij in svoboda medijev so bili razlog za zaskrbljenost že pred krizo. Ta področja so še bolj dovzetna za nadaljnje poslabšanje v „stanju nevarnosti“, saj so nadzorni mehanizmi postali šibkejši. Preiskava in pregon se na Madžarskem zdita manj učinkovita kot v drugih državah članicah, saj ni odločnih sistematičnih ukrepov za pregon korupcije na visoki ravni. Odgovornost za odločitve o zaključku preiskav je še vedno zaskrbljujoča, saj ni učinkovitih pravnih sredstev zoper odločitve tožilstva, da ne bo preganjalo domnevne kriminalne dejavnosti. Omejitve dostopa do informacij še naprej ovirajo boj proti korupciji. Odvračilne prakse za dostop do javnih informacij lahko državljane in nevladne organizacije odvrnejo od uveljavljanja njihovih ustavnih pravic.

(33)

Evropski semester določa okvir za nadaljnje usklajevanje ekonomskih politik in politike zaposlovanja v Uniji, ki lahko prispeva k trajnostnemu gospodarstvu. Države članice so v svojih nacionalnih reformnih programih za leto 2020 ocenile napredek pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, sprejetih na ravni OZN. Z zagotavljanjem polnega izvajanja priporočil za posamezne države iz leta 2020 bo Madžarska prispevala k napredku pri doseganju navedenih ciljev trajnostnega razvoja in k skupnim prizadevanjem za zagotovitev konkurenčne trajnostnosti v Uniji.

(34)

V okviru evropskega semestra za leto 2020 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Madžarske in jo objavila v poročilu o državi za leto 2020. Prav tako je ocenila konvergenčni program za leto 2020, nacionalni reformni program za leto 2020 in ukrepanje glede priporočil za posamezne države, naslovljenih na Madžarsko v preteklih letih. Komisija pri tem ni upoštevala le njihovega pomena z vidika vzdržne fiskalne in socialno-ekonomske politike na Madžarskem, temveč – spričo potrebe, da se splošno ekonomsko upravljanje Unije okrepi z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve – tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(35)

Svet je ob upoštevanju navedene ocene preučil konvergenčni program za leto 2020, njegovo mnenje (11) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj –

1.

2.

3.

4.

5.