(1)

S pogodbo med Francijo ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska o gradnji in upravljanju stalne povezave pod Rokavskim prelivom s strani zasebnih koncesionarjev, podpisano v Canterburyju 12. februarja 1986 (v nadaljnjem besedilu: Pogodba iz Canterburyja), je bila ustanovljena medvladna komisija za nadzor vseh zadev v zvezi z gradnjo in upravljanjem stalne povezave pod Rokavskim prelivom (v nadaljnjem besedilu: medvladna komisija).

(2)

Do konca prehodnega obdobja, določenega v Sporazumu o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (3) (v nadaljnjem besedilu: prehodno obdobje), je medvladna komisija organ, ki ga je več držav članic zadolžilo za naloge, povezane z varnostjo na železnici v zvezi s stalno povezavo pod Rokavskim prelivom. V ta namen se medvladna komisija šteje za nacionalni varnostni organ v smislu Direktive (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta (4). V navedeni vlogi medvladna komisija uporablja določbe prava Unije, ki se nanašajo na varnost na železnici in, na podlagi Direktive (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta (5), interoperabilnost železniškega sistema.

(3)

Ob koncu prehodnega obdobja bo medvladna komisija postala organ, ki je bil ustanovljen z mednarodnim sporazumom med državo članico, tj. Francijo, in tretjo državo, tj. Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (v nadaljnjem besedilu: Združeno kraljestvo). Poleg tega, in če v mednarodnem sporazumu, ki bo zavezujoč za Združeno kraljestvo, ne bo drugače določeno, se pravo Unije ne bo več uporabljalo za del stalne povezave pod Rokavskim prelivom pod pristojnostjo Združenega kraljestva.

(4)

Mednarodni sporazum s tretjo državo o uporabi pravil o varnosti na železnici in pravil o interoperabilnosti železniškega sistema v čezmejnih situacijah lahko vpliva na področje, ki je v veliki meri zajeto s pravom Unije, zlasti z Uredbo (EU) 2016/796 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter direktivama (EU) 2016/797 in (EU) 2016/798. Zato vsak tak sporazum spada v izključno zunanjo pristojnost Unije. Države članice se o takem sporazumu lahko pogajajo ali ga sklenejo le, če jih Unija za to pooblasti v skladu s členom 2(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Poleg tega mora zaradi interakcije z obstoječo zakonodajo Unije tako pooblastilo izdati zakonodajalec Unije v skladu z zakonodajnim postopkom iz člena 91 PDEU.

(5)

Francija je z dopisom z dne 16. julija 2020 od Unije zahtevala pooblastilo za pogajanja o mednarodnem sporazumu z Združenim kraljestvom, ki bi dopolnil pogodbo iz Canterburyja, in njegovo sklenitev.

(6)

Za zagotovitev varnega in učinkovitega upravljanja stalne povezave pod Rokavskim prelivom je primerno ohraniti medvladno komisijo kot enoten varnostni organ, ki bi bil odgovoren za celotno navedeno infrastrukturo. Glede na posebni položaj stalne povezave pod Rokavskim prelivom kot železniške povezave, ki vključuje enoten kompleksen gradbeni inženirski objekt delno na ozemlju Francije in delno na ozemlju tretje države, je primerno pooblastiti Francijo, da izpogaja, podpiše in sklene mednarodni sporazum z Združenim kraljestvom o uporabi pravil Unije o varnosti na železnici za stalno povezavo pod Rokavskim prelivom, da se pod določenimi pogoji ohrani enoten varnostni režim.

(7)

Medvladna komisija lahko izpolnjuje vlogo nacionalnega varnostnega organa, odgovornega za del stalne povezave pod Rokavskim prelivom pod francosko pristojnostjo če se spremeni Direktiva (EU) 2016/798 in so izpolnjeni določeni pogoji.

(8)

Medvladna komisija bi morala uporabljati ista pravila na celotni stalni povezavi pod Rokavskim prelivom. Ta pravila bi morale biti ustrezne določbe prava Unije, zlasti Uredba (EU) 2016/796 ter direktivi (EU) 2016/797 in (EU) 2016/798, kakor so bile spremenjene ali nadomeščene, ter akti, sprejeti na podlagi navedenih pravnih aktov.

(9)

V skladu s Pogodbo iz Canterburyja spore med Francijo in Združenim kraljestvom v zvezi z razlaganjem ali uporabo navedene pogodbe rešuje arbitražno sodišče. Kadar se pri takih sporih pojavijo vprašanja v zvezi z razlago prava Unije, bi moralo arbitražno sodišče, da se zagotovi pravilna uporaba prava Unije, to vprašanje v predhodno odločanje predložiti Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče), odločitev slednjega pa bi morala arbitražno sodišče zavezovati.

(10)

Prav tako je treba določiti posebna pravila v zvezi z izvajanjem prava Unije na delu stalne povezave pod Rokavskim prelivom pod pristojnostjo Francije, da se zagotovi pravilno in dosledno izvajanje prava Unije in da lahko Komisija nadzoruje njegovo uporabo pod nadzorom Sodišča, tudi v nujnih razmerah ali če medvladna komisija ne bi upoštevala odločitve arbitražnega sodišča. Zato bi morala Francija ohraniti pravico, da po potrebi ukrepa enostransko za zagotovitev popolne, pravilne in hitre uporabe prava Unije na delu stalne povezave pod Rokavskim prelivom pod svojo pristojnostjo.

(11)

Da bi se zagotovilo učinkovito pravno varstvo na področjih, ki jih zajema pravo Unije, bi morala imeti sodišča ali arbitražna sodišča, za katera se uporablja člen 19(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), izključno pristojnost za pritožbe koncesionarjev in uporabnikov stalne povezave pod Rokavskim prelivom zoper odločitve medvladne komisije.

(12)

Mednarodni sporazumi med Francijo in Združenim kraljestvom o stalni povezavi pod Rokavskim prelivom bi morali odražati elemente iz uvodnih izjav 8 do 11. Navedeni mednarodni sporazumi bi morali biti v vseh pogledih združljivi s pravom Unije –

(a)

da se ohrani enoten varnostni režim na celi stalni povezavi pod Rokavskim prelivom, medvladna komisija glede stalne povezave pod Rokavskim prelivom zagotavlja uporabo določb prava Unije, kot jih razlaga Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v zvezi z nalogami nacionalnih varnostnih organov v smislu točke 7 člena 3 Direktive (EU) 2016/798 in zlasti Uredbe (EU) 2016/796 in direktiv (EU) 2016/797 in (EU) 2016/798, kakor so bili spremenjeni ali nadomeščeni, ter aktov, sprejetih na podlagi navedenih pravnih aktov;

(b)

kadar se v sporu pred arbitražnim sodiščem v skladu s členom 19 Pogodbe iz Canterburyja pojavi vprašanje v zvezi z razlago prava Unije, arbitražno sodišče nima pristojnosti za sprejetje odločitve o takem vprašanju. V takem primeru arbitražno sodišče to vprašanje predloži Sodišču v predhodno odločanje. Predhodna odločitev Sodišča je za arbitražno sodišče zavezujoča;

(c)

Francija po potrebi, zlasti v nujnih razmerah ali če medvladna komisija ne upošteva odločitve arbitražnega sodišča, ohrani pravico, da ukrepa enostransko, da se zagotovi popolna, pravilna in hitra uporaba prava Unije na delu stalne povezave pod Rokavskim prelivom pod njeno pristojnostjo;

(d)

sodišča ali arbitražna sodišča, za katera se uporablja člen 19(1) PEU, imajo izključno pristojnost za odločitve o pravnih sredstvih, ki jih uveljavljajo koncesionarji in uporabniki stalne povezave pod Rokavskim prelivom zoper odločitve medvladne komisije v njeni vlogi nacionalnega varnostnega organa v smislu točke 7 člena 3 Direktive (EU) 2016/798;

(e)

navedeni sporazum mora biti v vseh pogledih združljiv s pravom Unije.