(1)

Evropsko javno tožilstvo (EJT) je bilo ustanovljeno z Uredbo (EU) 2017/1939. Komisija je odgovorna za ustanovitev in začetno upravno delovanje EJT, dokler EJT ni sposobno izvrševati lastnega proračuna.

(2)

Evropski tožilci morajo nadzirati preiskave in pregon v skladu s členom 12 Uredbe (EU) 2017/1939.

(3)

EJT v skladu z drugim pododstavkom člena 120(2) Uredbe (EU) 2017/1939 prevzame naloge preiskave in pregona, ki so mu dodeljene z navedeno uredbo, z dnem, ki se določi s sklepom Komisije na predlog evropskega glavnega tožilca po ustanovitvi EJT.

(4)

Evropski glavni tožilec je bil imenovan s Sklepom (EU) 2019/1798 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Da bi sestavili kolegij EJT, ki ga sestavljajo evropski glavni tožilec in po en evropski tožilec iz vsake države članice, mora Svet imenovati evropske tožilce.

(5)

Izvedbeni sklep (EU) 2018/1696 določa operativna pravila izbirne komisije iz člena 14(3) Uredbe (EU) 2017/1939 (v nadaljnjem besedilu: operativna pravila izbirne komisije).

(6)

Na podlagi člena 16(1) Uredbe (EU) 2017/1939 vsaka sodelujoča država članica predlaga tri kandidate za mesto evropskega tožilca izmed kandidatov, ki so aktivni člani državnega tožilstva ali sodstva v zadevni državi članici, katerih neodvisnost je nedvomna, in ki imajo potrebne kvalifikacije za imenovanje na visoko tožilsko ali sodniško funkcijo v svojih državah članicah ter imajo ustrezne praktične izkušnje z nacionalnimi pravnimi sistemi, finančnimi preiskavami in mednarodnim pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah.

(7)

Izbirna komisija je pripravila obrazložena mnenja in vrstni red vseh predlaganih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 16(1) Uredbe (EU) 2017/1939, in jih predložila Svetu, ki jih je prejel 29. maja, 20. junija, 11. oktobra, 18. novembra in 10. decembra 2019 ter 16. julija 2020.

(8)

Izbirna komisija je na podlagi četrtega odstavka pravila VII.2 operativnih pravil izbirne komisije razvrstila kandidate glede na njihove kvalifikacije in izkušnje. V tej razvrstitvi je podan prednostni vrsti red kandidatov izbirne komisije in za Svet ni zavezujoč.

(9)

V skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) 2017/1939 mora Svet po prejemu obrazloženih mnenj izbirne komisije izbrati in imenovati enega izmed kandidatov za evropskega tožilca zadevne sodelujoče države članice.

(10)

V skladu s členom 16(3) Uredbe (EU) 2017/1939 Svet z navadno večino izbere in imenuje evropske tožilce za neobnovljiv šestletni mandat. Svet se lahko ob koncu šestletnega obdobja odloči, da mandat podaljša za največ tri leta.

(11)

Izvedbeni sklep (EU) 2019/598 določa prehodna pravila za imenovanje evropskih tožilcev, ki veljajo za prvo mandatno obdobje po začetku veljavnosti Uredbe (EU) 2017/1939 in med njim. V skladu s členom 2(1) Izvedbenega sklepa (EU) 2019/598 je treba pred imenovanjem evropskih tožilcev skupino, sestavljeno iz ene tretjine števila sodelujočih držav članic v času uporabe teh prehodnih pravil, določiti z žrebom. Žrebanje je potekalo 20. maja 2019, države članice iz te skupine pa so Grčija, Španija, Italija, Ciper, Litva, Nizozemska, Avstrija in Portugalska . Člen 3 navedenega izvedbenega sklepa določa, da mandat evropskih tožilcev iz držav članic, vključenih v to skupino, traja tri leta in ga ni mogoče obnoviti.

(12)

Svet je ocenil dosežke posameznih kandidatov ob upoštevanju obrazloženih mnenj, ki jih je predložila izbirna komisija. Glede na obrazloženo mnenje v zvezi s kandidati, ki jih je imenovala Malta, razlogi, ki jih je podala izbirna komisija zadovoljivo dokazujejo, da zaradi izjemnih okoliščin v tej državi članici, v razumnem času ta država članica objektivno ne more najti drugih ustreznih kandidatov, kljub dejstvu, da je ta država članica storila vse, kar je bilo potrebno. S tem so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka pravila VII.2 operativnih pravil izbirne komisije. V luči zgoraj navedenih izjemnih okoliščin, je Svet menil, da obrazloženo mnenje, predloženo za kandidate, ki jih je imenovala Malta, predstavlja zadostno izbiro ustreznih kandidatov, in ker bi vsaka nadaljnja zamuda pri imenovanju evropskih tožilcev povzročila negativni vpliv na učinkovitost prava Evropske unije, sklenil, da bo ukrepal na podlagi navedenega mnenja.

(13)

Svet je na podlagi te ocene za kandidate, imenovane s strani Češke, Nemčije, Estonije, Grčije, Španije, Francije, Hrvaške, Italije, Cipra, Latvije, Litve, Luksemburga, Malte , Nizozemske, Avstrije, Romunije, Slovenije, Slovaške in Finske upošteval nezavezujoči prednostni vrstni red, ki ga je podala izbirna komisija. Kar zadeva kandidate, imenovane s strani Belgije, Bolgarije in Portugalske, Svet na podlagi drugačne ocene dosežkov navedenih kandidatov, ki so jo pripravila ustrezna pripravljalna telesa Sveta, ni upošteval nezavezujočega prednostnega vrstnega reda, ki ga je podala izbirna komisija –

Yves VAN DEN BERGE (6)

Teodora GEORGIEVA (7)

Petr KLEMENT (8)

Andrés RITTER (9)

Kristel SIITAM-NYIRI (10)

Frédéric BAAB (11)

Tamara LAPTOŠ (12)

Gatis DONIKS (13)

Gabriel SEIXAS (14)

Yvonne FARRUGIA (15)

Cătălin-Laurențiu BORCOMAN (16)

Jaka BREZIGAR (17)

Juraj NOVOCKÝ (18)

Harri TIESMAA (19)

Dimitrios ZIMIANITIS (20)

María Concepción SABADELL CARNICERO (21)

Danilo CECCARELLI (22)

Katerina LOIZOU (23)

Tomas KRUŠNA (24)

Daniëlle GOUDRIAAN (25)

Ingrid MASCHL-CLAUSEN (26)

José Eduardo MOREIRA ALVES D'OLIVEIRA GUERRA (27)