(1)

Svet je z Uredbo (EGS) št. 2474/93 (2) (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) uvedel 30,6-odstotno dokončno protidampinško dajatev na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali zadevna država). Ta dajatev je bila po preiskavi proti izogibanju z Uredbo Sveta (ES) št. 71/97 (3) razširjena na uvoz nekaterih delov za kolesa s poreklom iz LRK. Z Uredbo Komisije (ES) št. 88/97 (4) je bil za nekatere dele za kolesa uveden sistem izvzetij. Od takrat je bilo izvedenih več preiskav, na podlagi katerih so bili spremenjeni prvotni ukrepi.

(2)

Trenutno veljavni ukrepi so dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo Sveta (EU) št. 502/2013 (5). Trenutno veljavne protidampinške dajatve znašajo od 0 % do 48,5 % (v nadaljnjem besedilu: veljavni ukrepi). Preiskava, zaradi katere so bili uvedeni veljavni ukrepi, se bo v nadaljnjem besedilu imenovala prejšnja preiskava v zvezi s pregledom.

(3)

Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 501/2013 (6) ukrepe za uvoz koles s poreklom iz LRK razširil tudi na uvoz koles, poslanih iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije ali ne. V okviru te preiskave je bilo dejanskim proizvajalcem izvoznikom v teh državah odobrenih več izvzetij.

(4)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/776 (7) ukrepe za uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske razširila na uvoz koles, poslanih iz Kambodže in Pakistana ter s Filipinov, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelki s poreklom iz Kambodže ali Pakistana ali s Filipinov ali ne. V okviru te preiskave je bilo dejanskim proizvajalcem izvoznikom v teh državah odobrenih več izvzetij.

(5)

Sodišče Evropske unije je 14. decembra 2017 (8) potrdilo sodbo Splošnega sodišča, ki je uredbo o uvedbi protidampinških ukrepov razglasilo za nično v delu, v katerem se nanaša na vložnika, tj. družbo Giant Co. Ltd. Zato družba Giant Co. Ltd. ne spada na področje uporabe ukrepov in je ta preiskava ne zadeva.

(6)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/49 (9) po pregledu glede novega izvoznika v skladu s členoma 11(4) in 13(4) osnovne uredbe spremenila ukrepe za uvoz koles s poreklom iz LRK.

(7)

Združenje evropskih proizvajalcev koles (v nadaljnjem besedilu: združenje EBMA ali vložnik) je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov (10) vložilo zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je vložilo 5. marca 2018. Vložnik deluje v imenu proizvajalcev koles EU, ki predstavljajo več kot 45 % celotne proizvodnje koles v Uniji. Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in škode za industrijo Unije.

(8)

Komisija je 4. junija 2018 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (11) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz koles s poreklom iz Ljudske Republike Kitajske, v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(9)

Preiskava verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga je zajemala obdobje od 1. aprila 2017 do 31. marca 2018 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala k sodelovanju v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov uradno obvestila naslednje strani: vložnika, znane proizvajalce iz Unije in njihova zadevna združenja, znane proizvajalce izvoznike iz LRK, znane nepovezane uvoznike iz Unije, dobavitelje delov in združenja uporabnikov iz Unije, za katere je znano, da jih to zadeva, ter organe LRK.

(11)

Vse zainteresirane strani so bile pozvane, naj v roku, navedenem v obvestilu o začetku, izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in podporne dokaze. Imele so tudi možnost, da pisno zahtevajo zaslišanje pred preiskovalnimi službami Komisije in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Pred začetkom postopka je več kot 70 proizvajalcev Unije predložilo informacije, ki so se zahtevale za izbor vzorca, in izrazilo pripravljenost za sodelovanje s Komisijo. Na podlagi navedenega je Komisija začasno izbrala vzorec treh proizvajalcev, za katere je bilo ugotovljeno, da so reprezentativni za industrijo Unije v smislu prodaje in proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. Vzorčeni proizvajalci Unije so v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017 predstavljali 22 % ocenjene celotne proizvodnje industrije Unije in 21 % njenega celotnega obsega prodaje nepovezanim strankam v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Pripomb ni prejela.

(14)

Po začetku postopka se je izkazalo, da je več proizvajalcev Unije proizvodni proces delno ali v celoti oddajalo v izvajanje tretjim družbam, ki so delovale na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec poslov oplemenitenja). Zato je Komisija od desetih največjih proizvajalcev Unije zahtevala dodatne informacije o njihovih poslovnih modelih in njihovem obsegu proizvodnje. Glede na nove informacije, ki jih je prejela, se je odločila, da v vzorec vključi še dva proizvajalca Unije ter tako zajame različne poslovne modele, ki se uporabljajo v EU. Končni vzorec je zajemal 27 % ocenjene celotne proizvodnje industrije Unije in 26 % ocenjenega celotnega obsega prodaje nepovezanim strankam v Uniji v letu 2017. Dodatnih pripomb ni prejela. Vzorec se je štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

(15)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, so bili k sodelovanju v tej preiskavi pozvani vsi nepovezani uvozniki. Pozvala jih je, naj se ji javijo in pri tem zagotovijo informacije o svojih družbah iz Priloge II k obvestilu o začetku.

(16)

Poleg tega je Komisija v začetni fazi stopila v stik s 75 uvozniki, opredeljenimi v zahtevku za pregled, ter jih pozvala, naj pojasnijo svojo dejavnost in izpolnijo Prilogo II k obvestilu o začetku. Nobeden od njih se ni odzval.

(17)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, iz LRK pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(18)

Po začetku postopka se je javilo šest proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev, od katerih je eden nato odstopil od sodelovanja. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom sta kolesa v Unijo izvažala le dva od preostalih petih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev.

(19)

Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala reprezentativni vzorec treh skupin proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev na podlagi največjega deklariranega obsega izvoza v EU in tretje države ter proizvodnje izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(20)

Na tej podlagi tri vzorčene skupine kitajskih proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev predstavljajo približno 89 % celotne deklarirane proizvodnje in prodaje petih sodelujočih družb/skupin družb. Na splošno tri vzorčene skupine predstavljajo 18 % prodaje koles iz LRK v EU in 1 % proizvodnje koles v LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(21)

Strani so imele možnost, da predložijo pripombe glede predlaganega vzorca. Komisija je prejela le pripombe vložnika. Prvič, vložnik je trdil, da proizvajalci, ki so se javili, niso kitajski proizvajalci koles, saj so povezani s tajvanskimi družbami. Drugič, trdil je, da vzorčene družbe in družbe, ki so se javile, niso tipični kitajski proizvajalci koles, saj niso iz treh glavnih centrov kitajske industrije koles. Tretjič, trdil je, da vzorčene družbe in družbe, ki so se javile, ne proizvajajo koles vstopnega razreda. Četrtič, trdil je, da za dve od vzorčenih družb velja protidampinška dajatev ad valorem v višini 0 %.

(22)

Komisija je ugotovila, da vložnik ni predložil nobenih dokazov o tem, da bi lokacija vplivala na vrsto proizvodnje ali stroške, in da izbrana podjetja ne proizvajajo koles vstopnega razreda. Poleg tega bi lahko preverila, ali vzorčeni proizvajalci izvozniki proizvajajo tudi kolesa vstopnega razreda.

(23)

Poleg tega je morala Komisija pri izbiri vzorca upoštevati določbe člena 17 osnovne uredbe, da bi izbrala reprezentativen vzorec družb, ki so se javile. Pojasnila je, da so od teh družb, ki so sodelovale, ne glede na njihovo lastništvo, lokacijo in obseg izdelkov, vse družbe, izbrane v vzorec, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom proizvajale kolesa v LRK.

(24)

Trditve združenja EBMA glede vzorčenja so bile zato zavrnjene.

(25)

Komisija je poslala vprašalnike petim vzorčenim proizvajalcem Unije, trem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, vložniku in kitajski vladi. Izpolnjene vprašalnike je prejela od petih vzorčenih proizvajalcev Unije in njihovih desetih izvajalcev poslov oplemenitenja, treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov in vložnika.

(26)

Komisija je preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strani:

(27)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, je Komisija menila, da je primerno začeti preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(28)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je zato v obvestilu o začetku vse proizvajalce iz zadevne države pozvala, naj predložijo informacije, ki se zahtevajo v Prilogi III k obvestilu o začetku, o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Istih šest proizvajalcev izvoznikov/proizvajalcev, ki so poslali odgovore na obrazcih za vzorčenje, je nato predložilo tudi informacije, ki se zahtevajo v Prilogi III.

(29)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile potrebne za preiskavo, je v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe vprašalnik poslala tudi kitajski vladi. Kitajska vlada vprašalnika ni izpolnila.

(30)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani tudi pozvala, naj v 37 dneh po datumu objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije predstavijo svoja stališča, predložijo informacije in zagotovijo podporne dokaze v zvezi z ustreznostjo uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe. V zvezi s tem ni prejela nobenih stališč ali dodatnih dokazov.

(31)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(32)

Komisija je 4. julija 2018 objavila prvo obvestilo k dokumentaciji (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih), v katerem je zainteresirane strani pozvala, naj navedejo svoja stališča o ustreznih virih, ki jih lahko uporabi za določitev normalne vrednosti v skladu z drugo alineo člena 2(6a)(e) osnovne uredbe. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabijo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega je na podlagi meril, ki vplivajo na izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila šest možnih reprezentativnih držav: Brazilijo, Mehiko, Rusijo, Srbijo, Tajsko in Turčijo.

(33)

Komisija je vsem zainteresiranim stranem dala možnost, da predložijo pripombe. Prejela je pripombe enega proizvajalca izvoznika, enega proizvajalca Unije in vložnika, medtem ko organi zadevne države niso predložili nobenih pripomb.

(34)

Komisija je pripombe glede prvega obvestila o proizvodnih dejavnikih obravnavala v drugem obvestilu z dne 9. avgusta 2018 (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih). Oblikovala je tudi seznam proizvodnih dejavnikov in ugotovila, da je Srbija v tej fazi najustreznejša reprezentativna država na podlagi prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. Zainteresirane strani je pozvala, naj predložijo pripombe. Pripomb ni prejela.

(35)

Komisija je 7. junija 2019 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih namerava uvesti protidampinške dajatve (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok za pošiljanje pripomb v zvezi z razkritjem.

(36)

Komisija je prejela pripombe od vložnika in Kitajske gospodarske zbornice za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov (v nadaljnjem besedilu: zbornica CCCME).

(37)

Izdelek, ki se pregleduje, so dvokolesa in druga kolesa (tudi dostavni tricikli, vendar brez enokolesnikov), brez motornega pogona, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN 8712 00 30 in ex 8712 00 70 (oznake TARIC 8712007091, 8712007092 in 8712007099) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje, ali kolesa).

(38)

Komisija je ugotovila, da se je sektor od prejšnje preiskave v zvezi s pregledom spremenil. Prišlo je do obsežnega tehnološkega razvoja, zlasti z zvezi s surovinami, ki se uporabljajo. Poleg tega se je trg bistveno spremenil, saj so nekatere kategorije koles postale bolj priljubljene in pridobile pomemben tržni delež. Da bi Komisija upoštevala ta razvoj, se je odločila, da bo prilagodila kategorije koles, uporabljene v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom. Vse zainteresirane strani je obvestila o tej odločitvi in jih pozvala, naj predložijo pripombe. Pripomb ni prejela.

(39)

Kolesa so bila zato razvrščena v naslednje glavne vrste:

(40)

Vse vrste koles, kot so opredeljene zgoraj, imajo enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti. Prav tako se na trgu Unije prodajajo prek podobnih distribucijskih kanalov, kot so trgovci na drobno, športne verige, trgovci na veliko in neodvisni trgovci s kolesi. Osnovna uporaba koles je enaka, zato so nekateri modeli različnih vrst medsebojno zamenljivi in si medsebojno konkurirajo.

(41)

Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da vse vrste koles zajemajo en sam izdelek.

(42)

Ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa je potrdila, da imajo kolesa, ki se proizvajajo in prodajajo na domačih trgih v LRK in reprezentativni državi Srbiji, ter izdelki, ki jih proizvajalci Unije proizvajajo in prodajajo v Uniji, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter končne uporabe. Ti izdelki se štejejo za identične, tj. v vseh pogledih enake izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(43)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz LRK po izteku veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(44)

Obrazec za vzorčenje je izpolnilo šest družb/skupin družb; ena od teh družb/skupin družb je pozneje odstopila od sodelovanja. Celotni deklarirani obseg izvoza koles petih sodelujočih družb v Unijo je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal [120 000 do 150 000] enot, kar je 18 % celotnega obsega uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz LRK, ki ga je za isto obdobje zabeležil Eurostat. Celotna deklarirana proizvodna zmogljivost sodelujočih družb/skupin družb je znašala približno milijon enot, kar je približno 1 % celotne ocenjene kitajske proizvodne zmogljivosti (117 milijonov enot).

(45)

Komisija je zaradi nizke stopnje sodelovanja uporabila člen 18 in svoje ugotovitve glede kitajskega trga koles, vključno s proizvodnjo, zmogljivostjo in neizkoriščeno zmogljivostjo, utemeljila na podlagi razpoložljivih dejstev.

(46)

Poleg tega skupina Ideal Group, ena od vzorčenih skupin, Komisiji ni predložila svojih prodajnih cen za prodaje prvi neodvisni stranki prek povezanega trgovca, in sicer niti za prodajo v Unijo niti za prodajo v preostale dele sveta. Zato je Komisija uporabila člen 18 osnovne uredbe in za navedeni del izvoza te skupine uporabila najboljša razpoložljiva dejstva.

(47)

Statistični podatki Eurostata za obdobje preiskave v zvezi s pregledom kažejo, da je bilo iz LRK v Unijo uvoženih 747 313 koles, ki so obsegala približno 4 % celotne potrošnje Unije. Zato je Komisija sklenila, da je bil dejanski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dovolj reprezentativen za proučitev, ali se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(48)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(49)

Vendar je v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in nepredložitve trditev s strani proizvajalcev izvoznikov primerna.

(50)

V členu 2(6a)(b) osnovne uredbe je opredeljeno, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(51)

V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe ocena obstoja znatnih izkrivljanj v smislu člena 2(6a)(a) med drugim upošteva neizčrpni seznam elementov iz prejšnje določbe. V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnih izkrivljanj upošteva morebitni učinek enega ali več teh elementov na cene in stroške izdelka, ki se pregleduje, v državi izvoznici. Ker navedeni seznam ni kumulativen, za ugotovitev znatnih izkrivljanj ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. Vendar je treba vsak sklep o znatnih izkrivljanjih v smislu člena 2(6a)(a) oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. Splošna ocena obstoja izkrivljanja lahko upošteva tudi splošne razmere v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi dajejo znatne pristojnosti za poseganje v tržne sile, kar kaže, da cene in stroški niso rezultat sil prostega trga.

(52)

V členu 2(6a)(c) osnovne uredbe je določeno, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju.“

(53)

Komisija je v skladu s to določbo izdala poročilo o posamezni državi v zvezi z LRK (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (12). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj na začetku preiskave dokaze v spisu preiskave izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. V zvezi s tem in glede na pomanjkanja sodelovanja v tem primeru se je Komisija opirala na poročilo, ki opisuje znatno poseganje države na veliko ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišče, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot so sektor aluminija, jeklarski sektor in sektor kemikalij). Poročilo je bilo na začetku preiskave vključeno v spis preiskave.

(54)

Zahtevek podpira tudi obtožbe o znatnih izkrivljanjih v smislu zgoraj navedenega člena 2(6a)(b), s čimer je dopolnil poročilo.

(55)

Prvič, vložnik navaja določbe iz 13. petletnega načrta za industrijo koles in električnih koles (v nadaljnjem besedilu: 13. načrt za kolesa). Specifične določbe navedenega načrta so navedene v oddelku 5.1 zahtevka. Poleg tega vložnik navaja obstoj družb v državni lasti v industriji koles (oddelek 5.2 zahtevka), pa tudi velik pritisk na manjše proizvajalce, da se združujejo, kot je določeno v 13. načrtu za kolesa (oddelek 5.2 zahtevka).

(56)

Komisija je proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v dokumentaciji, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih, zlasti kitajski zakonodaji, objavljenih uradnih kitajskih političnih dokumentih, poročilih, ki so jih objavile mednarodne organizacije, in študijah/člankih priznanih akademikov, posebej opredeljenih v poročilu. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom, ki se pregleduje.

(57)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 29, kitajska vlada prejetega vprašalnika ni izpolnila. Proizvajalci izvozniki, ki so izpolnili vprašalnike, niso predložili pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa zadeve, vključno s poročilom, in dodatne dokaze o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavanem primeru, ki jih je predložil vložnik.

(58)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je zagotovljen s kitajsko ustavo in določa ekonomsko upravljanje v LRK. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (13). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne omogoča zgolj znatnih poseganj države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajsko stvarno pravo, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (14).

(59)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajsko zakonodajo razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 se je še bolj poudarila vodilna vloga KKP, ki je ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske“ je vstavljen nov, drugi stavek, ki se glasi: „Glavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske.“ (15) To kaže na nadzor KKP nad gospodarskim sistemom LRK. Ta nadzor je neločljivo povezan s kitajskim sistemom in presega okvir razmer, ki so običajne v drugih državah, kjer vlade izvajajo širok makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(60)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (16). Orodja interventne ekonomske politike, ki so jih razvili kitajski organi, so raznolika in vključujejo tudi sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem ter raven zakonodajnega okolja.

(61)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti skupaj zajemajo celovito in kompleksno podlago sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljena tudi sredstva za podporo v ustreznih industrijah/sektorjih ter časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrt vsebujejo jasne cilje glede rezultatov. V načrtih so bili posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in dodeljeni so jim bili posebni razvojni cilji (nadgradnja industrije, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki jih uvaja sistem načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.3.2.5 v nadaljevanju) (17).

(62)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.3.2.9 v nadaljevanju) (18). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Čeprav so ti deli finančnega sektorja manj pomembni kot bančni sektor, so institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in komunistične partije (19).

(63)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer, pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, kar ogroža tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih oblikujejo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (20). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor in vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo pregled naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi, povezane z naložbami, kot pomembno orodje, s katerim podpirajo cilje industrijske politike, kot je ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (21).

(64)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki predvidevajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s svobodnim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (22).

(65)

V LRK so družbe, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(66)

V zvezi z državnim lastništvom kitajska vlada ohranja določeno stopnjo državnega lastništva v sektorju koles. Industrija koles v LRK je zelo razdrobljena s številnimi majhnimi proizvajalci, veliki proizvajalci koles, vključno z družbama Flying Pidgeon in Phoenix, pa so družbe v državni lasti, vendar na podlagi informacij, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, ni mogoče oceniti natančnih številk.

(67)

V zvezi z nadzorom države vlada in KKP ohranjata strukture, ki jima zagotavljajo neprekinjen vpliv v družbah. Država (in v številnih pogledih tudi KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje in nadzor izvajanja splošnih ekonomskih politik v posameznih družbah, temveč tudi uveljavlja svoje pravice do udeležbe pri operativnem odločanju v njih. Elementi, ki kažejo na obstoj državnega nadzora nad družbami v sektorju jekla in železa, so podrobneje opredeljeni v oddelku 3.3.2.4 v nadaljevanju.

(68)

Analiza nadzora politik in navodil države v tem sektorju je v oddelkih 3.3.2.4 in 3.3.2.5 v nadaljevanju. Visoka raven državnega nadzora ter poseganja države v sektor koles, kot je opisano v nadaljevanju, tudi zasebnim proizvajalcem preprečuje, da bi delovali v skladu s tržnimi razmerami.

(69)

Nadzor, nadzor politik in navodila kitajskih organov za sektor nadalje izhajajo iz ciljev vodilnega panožnega industrijskega združenja, kitajskega združenja za kolesa (v nadaljnjem besedilu: združenje CBA), ki je močno povezano s kitajsko vlado in KKP. Glede na spletišče združenja CBA ima združenje 650 članov, ki predstavljajo 80 % celotnega letnega obsega proizvodnje in izvoza industrije. Cilji združenja so: osredotočiti sile industrije, obravnavati zadeve, povezane z industrijo, služiti industriji in spodbujati razvoj industrije (23). Statut združenja CBA kaže na močno povezavo s kitajsko vlado in KKP, vključno s členom 2: „Cilji združenja so: v skladu s teorijo socializma Xi Jinpinga s kitajskimi značilnostmi za novo obdobje in duhom 19. nacionalnega kongresa KPK v celoti izvajati nacionalne ustrezne industrijske politike, podpreti državno upravo, da se okrepi upravljanje industrije […]. Združenje mora spoštovati ustavo, zakon in predpise ter nacionalne politike, ki sledijo temeljnim vrednotam socializma“ (24). Poleg tega je združenje CBA objavilo 13. kolesarski načrt in Evropska komisija je v nedavni preiskavi ugotovila, da je to storilo, medtem ko je bilo močno povezano s kitajsko vlado (25).

(70)

Na podlagi navedenega je bilo sklenjeno, da na trgu za kolesa v LRK delujejo predvsem družbe, ki so pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali ki delujejo po navodilih kitajske vlade.

(71)

Kitajski vladi prisotnost v podjetjih omogoča, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v družbah v državni lasti, kot je določeno v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (26), so celice KKP v družbah v državni lasti in zasebnih družbah še en kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s pravom gospodarskih družb Kitajske je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (27)), družba pa mora zagotoviti potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar je KKP vsaj od leta 2016 okrepila svoje zahteve po nadzoru poslovnih odločitev v družbah v državni lasti kot politično načelo. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (28). Leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer je bil vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v zadevnih družbah (29). Ta pravila se na splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, tudi v sektorju železa in jekla. Zato je bilo ugotovljeno, da se uporabljajo tudi za proizvajalce koles ter dobavitelje vložkov za te proizvajalce.

(72)

V sektorju koles obstajajo tesne povezave med postopki odločanja kitajskih družb, dejavnih v sektorju, in državo, zlasti KKP. Strukture partije se osebno prekrivajo z upravnimi organi v več kitajskih proizvajalcih koles. Predsednik družbe Shanghai Phoenix Enterprise je na primer od leta 2012 tudi sekretar partije v tej družbi (30). Podobno je bil namestnik sekretarja odbora partije v družbi Shanghai Zhonglu hkrati član njenega nadzornega odbora (31).

(73)

Prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje (glej tudi oddelek 3.3.2.8 v nadaljevanju) ter zagotavljanje surovin in vložkov imata dodatni učinek izkrivljanja na trgu (32).

(74)

Na podlagi navedenega se sklene, da prisotnost države v družbah v sektorju koles ter v finančnem sektorju in drugih sektorjih vložkov v povezavi z okvirom, opisanim v oddelku 3.3.2.3 in v naslednjih oddelkih, kitajski vladi omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(75)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morata osredotočiti centralna in lokalna država. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje, cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja v LRK na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (33).

(76)

V načrtu razvoja lahke industrije (2016–2020) (v nadaljnjem besedilu: načrt razvoja lahke industrije), ki ga je kitajska vlada pripravila za izvajanje 13. petletnega načrta in strategije Made in China 2025, je industrija koles med drugim opredeljena kot ena od ključnih industrij. V njem je priporočeno tudi: „Spodbujanje industrije koles, da se razvija v smeri izdelave lahkih, raznovrstnih, modnih in inteligentnih koles. Pospeševanje raziskav in razvoja ter uporabe visokotrdnega lahkega materiala, prenosa moči, pogonskega sistema, nove energije, inteligentne tehnologije zaznavanja in tehnologije interneta stvari. Poudarek na razvoju raznovrstnih koles, primernih za modne in prostočasne namene, vadbo in pridobivanje telesne zdržljivosti, terensko vožnjo na dolge razdalje ter zlaganje ob zagotavljanju visoke zmogljivosti […]“.

(77)

V načrtu razvoja lahke industrije so navedeni tudi nekateri konkretni ukrepi politik za spodbujanje ključnih industrij. Prvi sklop ukrepov se nanaša na povečanje reforme dostopa do trga, predvsem s poenostavitvijo upravnih korakov (tj. ukinitvijo nepotrebnih odobritev, zmanjšanjem in standardizacijo pristojbin ter postopka odobritve). Drugi sklop ukrepov se nanaša na povečanje podpore politiki obdavčenja financiranja:

(78)

Namen ukrepov v tretjem sklopu je povečati podporo finančni politiki, zlasti:

(79)

Načrti razvoja lahke industrije nastajajo tudi na lokalni ravni. Tak primer je občinski načrt razvoja lahke industrije in tekstilnih izdelkov v Tianjinu za 12. petletno obdobje (2011–2015), ki je zagovarjal vzpostavitev štirih industrijskih baz v provinci na nacionalni ravni: „Mesto Tianjin zgradi bazo za proizvodnjo in izvoz koles na nacionalni ravni. Z industrijskim parkom ‚Kitajsko kolesarsko kraljestvo‘ v okrožju Wuqing in industrijskim parkom za (električna) kolesa v okrožju Binhai kot jedrom bomo intenzivno razvijali predelovalne industrije (električnih) koles, nadomestnih delov itd.“

(80)

Podobno 13. petletni načrt Tianjina za razvoj industrijskega gospodarstva določa jasne podporne cilje za industriji koles in električnih koles, vključno z industrijami nadomestnih delov, kot so:

(81)

Poleg tega so v 13. petletnem načrtu za industrijo koles in električnih koles, ki ga je izdalo združenje CBA, kolesa uvrščena med „nastajajoče industrije“: „Nastajajoče industrije se dvigujejo na raven nacionalne strategije, kot so nova energija, nov material, internet, ohranjanje energije in varstvo okolja ter informacijska tehnologija, zato je pri tradicionalnih industrijah vstop v srednje- in visokocenovno skupnost postal neizogiben trend. Zlasti po tem, ko je bilo na peti plenarni seji predlagano ‚spodbujanje nizkoogljičnega razvoja prometa in prevoza ter zelenih potovanj s kolesi‘, se bodo industriji koles zagotovo ponudile nove zgodovinske priložnosti za razvoj.“

(82)

13. načrt za kolesa določa merljive cilje, ki naj bi jih kitajska vlada dosegla v industriji koles do leta 2020: „Prihodki iz glavnih dejavnosti nadpovprečnih podjetij v celotni industriji bodo letno povprečno rasli po 6-odstotni stopnji ter do leta 2020 presegli 200 milijard RMB. Obseg izvoza koles in nadomestnih delov bo ostal stabilen, izvoz električnih koles pa se bo močno povečal. Integracija industrije se bo še naprej krepila, prispevek vodilnih podjetij k obsegu proizvodnje pa bo presegel 50 %. Industrija bo negovala, skupaj zgradila in izboljšala 3–5 industrijskih grozdov in značilnih regij. Delež srednje- in visokocenovnih koles in električnih koles na litijevo baterijo se bo vsako leto povečal.“ Poleg tega je v 13. načrtu za kolesa predvideno, da se bo okrepil razvoj znamk, prizadevanja pa usmerila v ustvarjanje mednarodnih znamk.

(83)

Kot je navedeno zgoraj, kitajska vlada natančno spremlja in podpira industrijo koles. Za izvajanje različnih ciljev iz različnih načrtov je potrebno dejavno vključevanje kitajske vlada v industrijo koles.

(84)

Komisija je menila, da navedeni dokazi v zvezi s sektorjem koles zadostujejo za ugotovitev, da javne politike ali ukrepi vplivajo na sile prostega trga v tem sektorju.

(85)

Vendar je Komisija ugotovila tudi, da vlada močno posega v surovine, ki se uporabljajo za proizvodnjo koles. Večina sestavnih delov, ki se uporabljajo za izdelavo koles, je izdelana iz surovin, v katere kitajska vlada močno posega (34), vključno z aluminijem in jeklom (ki se lahko uporabita za izdelavo okvirjev, vilic, ročajev, koles in napere, verig, menjalnikov, prestav, kablov in nosilcev), gumo (za proizvodnjo koles) in kemikalijami (plastični elementi in barve).

(86)

Aluminij je na primer zajet v razvojnem načrtu za industrijo neželeznih kovin za obdobje 2016–2020 (13. petletni načrt za industrijo neželeznih kovin), ki za industrijo določa stroge kvantitativne in kvalitativne načrte ter obsežne podporne ukrepe, namenjene razvoju industrije. Jeklo je zajeto v načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarstva za obdobje 2016–2020 (13. petletni načrt za jeklo), ki zajema skoraj vse vidike razvoja industrije, vključno s cilji glede proizvodne zmogljivosti, nadgradnjo in zagotavljanjem učinkovite dobave, prestrukturiranjem industrije, finančno podporo, kvantitativnimi cilji in geografskim položajem jeklarskih tovarn. Podobno 13. petletni načrt za petrokemično in kemično industrijo (2016–2020) določa strogo urejanje kemijskega sektorja, zajema pa surovine, ki se uporabljajo za proizvodnjo elementov koles, kot so guma, barve in plastika.

(87)

Poleg tega je za jeklarski sektor značilna velika prisotnost družb v državni lasti. Več večjih proizvajalcev je v lasti države, in nekateri so v „Načrtu za prilagoditev in posodobitev jeklarstva za obdobje 2016–2020“ (35) posebej navedeni kot primeri dosežkov v 12. petletnem obdobju načrtovanja (kot so Baosteel, Anshan Iron and Steel, Wuhan Iron and Steel itd.). Jeklo je natančno urejeno s številnimi načrti, smernicami in drugimi dokumenti o jeklu, ki se izdajajo na nacionalni, regionalni in občinski ravni, kot je „Načrt za prilagoditev in posodobitev jeklarstva za obdobje 2016–2020“. V njem je navedeno, da je jeklarstvo „pomemben, temeljni sektor kitajskega gospodarstva in nacionalni temelj“ (36).

(88)

13. petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj (37) predvideva podporo za družbe, ki proizvajajo vrhunske vrste jeklenih izdelkov (38). Osredotočen je tudi na doseganje kakovosti, vzdržljivosti in zanesljivosti izdelkov s podporo družbam, ki uporabljajo tehnologije, povezane s proizvodnjo čistega jekla, natančnim valjanjem in izboljšanjem kakovosti (39).

(89)

V katalogu s smernicami za prestrukturiranje industrije (različica iz leta 2011) (sprememba iz leta 2013) (40) (v nadaljnjem besedilu: katalog) sta železarstvo in jeklarstvo navedena kot spodbujani industriji. Katalog zlasti spodbuja „[r]azvoj in uporabo tehnologij za visokozmogljive, visokokakovostne in izboljšane jeklene izdelke, ki med drugim vključujejo visokotrdne avtomobilske plošče s trdnostjo najmanj 600 MPa, visokozmogljivo jeklo za cevovode za prenos nafte in plina, visokotrdne široke in debele plošče za plovila, jeklo za pomorski inženiring, plošče srednje debeline s trdnostjo najmanj 420 MPa za stavbe, mostove in druge objekte, jeklo za železniška vozila za visoke hitrosti in težka vlečna železniška vozila, plošče iz silicijevega jekla z majhno izgubo železa in visoko magnetno indukcijo, jeklo, odporno proti koroziji in obrabi, legirano nerjavno jeklo, ki varčuje z viri (moderno feritno nerjavno jeklo, dupleksno nerjavno jeklo in nerjavno jeklo z vsebnostjo dušika), posebne jeklene palice in valjane žice za visokozmogljive osnovne dele (visokozmogljive zobnike, sornike razreda 12.9 ali več, visokotrdne vzmeti in ležaje z dolgo življenjsko dobo) in visokokakovostne posebne materiale iz kovanega jekla (med drugim jekla za orodja in modele, nerjavnega jekla in jekla za stroje)“. Veljavnost kataloga je bila potrjena z nedavno protisubvencijsko preiskavo nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla (v nadaljnjem besedilu: vroče valjani ploščati izdelki) s poreklom iz LRK (41).

(90)

V LRK država močno posega tudi v aluminij. Prvič, za sektor aluminija je značilna prevlada družb v državni lasti. Po ocenah družbe v državni lasti predstavljajo več kot 50 % skupne proizvodnje primarnega aluminija v LRK (42). Nedavna študija industrije neželeznih kovin v LRK prav tako kaže, da imajo družbe v državni lasti prevladujoč delež na domačem trgu (43). Medtem ko se lahko povečanje zmogljivosti v zadnjih letih delno pripiše družbam v zasebni lasti, bi tudi to povečanje zmogljivosti običajno vključevalo različne oblike posredovanja (lokalne) vlade, kot je dopuščanje nezakonitih širitev zmogljivosti (44). Poleg tega se je tudi med glavnimi družbami v državni lasti povečala proizvodna zmogljivost aluminija, čeprav v manjšem obsegu (45).

(91)

Cilj 13. petletnega načrta za industrijo neželeznih kovin je posodobitev nabora izdelkov, ki jih proizvaja kitajska industrija aluminija, med drugim s podpiranjem inovacij. Poziva k hitremu razvoju sistema mešanega lastništva in spodbuditvi vitalnosti družb v državni lasti. Nadalje določa možnost kopičenja zalog neželeznih kovin, izboljšanje zaščite virov, vključno z aluminijem, ter določa specifične količinske cilje za zmanjšanje porabe energije, povečanje deleža recikliranega aluminija v proizvodnji in povečanje izkoriščenosti zmogljivosti (46).

(92)

Načrt nadalje določa strukturne prilagoditve s strožjim nadzorom novih obratov za taljenje in odpravo zastarelih zmogljivosti. Zagotavlja geografsko razporeditev predelovalnih obratov, se osredotoča na projekte za povečanje izkoriščanja virov boksita in aluminijevega oksida ter zajema oskrbo z električno energijo in cenovno politiko (47).

(93)

Drugi dokumenti politike, ki so usmerjeni v sektor aluminija, so standardni pogoji, ki veljajo za industrijo aluminija, ki jih je izdalo ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo; vstopni pogoji za industrijo aluminija, ki jih je izdala nacionalna komisija za razvoj in reforme, in smernice za pospeševanje prestrukturiranja industrije aluminija (48), ki jih je izdala nacionalna komisija za razvoj in reforme.

(94)

Tako je iz številnih načrtov, smernic in drugih dokumentov v zvezi z aluminijem, izdanih na nacionalni, regionalni in občinski ravni, jasno razvidna visoka stopnja poseganja kitajske vlade v sektorju aluminija (49).

(95)

Zato je bilo ugotovljeno, da ima kitajska vlada vzpostavljenih več javnih politik, ki vplivajo na sile prostega trga na področju proizvodnje koles, vključno s surovinami, ki se uporabljajo v navedenem sektorju. Taki ukrepi preprečujejo običajno delovanje trga.

(96)

V skladu z informacijami v spisu se za kitajski stečajni sistem zdi, da nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajska zakonodaja o stečaju uradno temelji na podobnih načelih kot sorodna zakonodaja v drugih državah. Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na obseg gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker imajo postopki v primeru insolventnosti več pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (50).

(97)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč v LRK (51). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Njihova dodelitev je izključno odvisna od države. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in v skladu s tržnimi cenami, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po tečaju, ki je nižji od tržnega (52). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (53).

(98)

Zato se zdi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje ustrezno, kar povzroča izkrivljanja pri ohranjanju insolventnih družb ter v povezavi z zagotavljanjem in pridobivanjem zemljišč v LRK. Ta zakonodaja se uporablja tudi za kolesa, vključno s proizvajalci izvozniki izdelka, ki se pregleduje. Komisija je zlasti v prejšnji preiskavi ugotovila, da so imeli proizvajalci električnih koles, tj. sektorja, ki ga večinoma urejajo isti instrumenti politike kot kolesa (npr. 13. petletni načrt za industrijo koles in električnih koles), korist od zagotavljanja pravic uporabe zemljišča za plačilo, ki je nižje od primernega (54). V nedavnih preiskavah drugih sektorjev je bilo prav tako potrjeno zagotavljanje pravic do uporabe zemljišča za plačilo, ki je nižje od primernega (55).

(99)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba stečajnega in stvarnega prava v sektorju koles, tudi v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, diskriminatorna oziroma je bilo njuno izvrševanje neustrezno.

(100)

Sistem tržno določenih plač se v LRK ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci nimajo pravice do kolektivne organizacije. LRK ni ratificirala številnih bistvenih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (56). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna le ena sindikalna organizacija. Vendar ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (57). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi česar imajo lokalni prebivalci v določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega sklopa prejemkov za socialno varnost in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo manjši dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (58). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač v LRK.

(101)

Nič v spisu te preiskave ni pokazalo, da za sektor koles ne velja opisani kitajski sistem delovnega prava. Dejansko se zdi, da tudi na sektor koles vpliva izkrivljanje stroškov plač, in sicer tako neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje) kot tudi posredno (pri dostopu do kapitala ali proizvodnih sredstev družb, za katere velja v LRK isti delovni sistem).

(102)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da so bili v sektorju koles, tudi v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, stroški plač izkrivljeni.

(103)

Za dostop družb v LRK do kapitala so značilna različna izkrivljanja.

(104)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (59), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske upravičenosti projekta. Banke so podobno kot nefinančne družbe v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (60), pri čemer tako kot nefinančne družbe v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (61). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, ki jih vlada določi kot spodbujane ali kako drugače pomembne sektorje (62).

(105)

Čeprav se priznava, da se na potrebo po spoštovanju normalnega bančnega ravnanja in bonitetnih pravil, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, morda nanašajo različni pravni instrumenti, ustrezni dokazi kažejo, da je vloga teh določb pri uporabi različnih pravnih instrumentov zgolj sekundarna (63). Ugotovitve v prejšnjih preiskavah trgovinske zaščite so prav tako privedle do enakega sklepa (64).

(106)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen družbe za kitajsko vlado in pomen implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (65).

(107)

Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo družbam v državni lasti, velikim, dobro povezanim zasebnim družbam in družbam v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in strošek kapitala nista enaka za vse subjekte na trgu.

(108)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo prekomerno uporabo kapitalskih naložb z vse manjšo donosnostjo naložb. To ponazarja nedaven porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(109)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Dejansko delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali je manjši od nje, še vedno predstavlja 45 % vseh posojil in zdi se, da se je pospešila uporaba usmerjenih posojil, saj se je ta delež po letu 2015 kljub poslabšanju gospodarskih razmer izrazito povečal. Umetno nizke obrestne mere povzročajo prenizke cene in s tem prekomerno uporabo kapitala.

(110)

Splošna rast posojil v LRK pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečal. Kitajska vlada, ki se je znašla v razmerah naraščanja tveganih posojil, se je odločila, da se tveganjem izogne. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(111)

Kljub nedavno sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga na korporativni sistem posojil v LRK v bistvu vplivajo znatne sistemske težave in izkrivljanja, ki so rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih.

(112)

Nič v spisu te preiskave ni pokazalo, da proizvajalci koles in/ali dobavitelji surovin in drugih vložkov nimajo koristi od tega finančnega sistema. Dejansko je nedavna preiskava proizvajalcev električnih koles, ki jih zajemajo isti instrumenti politike kot proizvajalce koles (glej uvodni izjavi 80 in 81), pokazala, da so imeli korist od preferenčnih posojil (66), preferenčnega financiranja in zavarovanja (zavarovanja izvoznih kreditov) (67), oprostitve davka od dividend med rezidenčnimi podjetji, ki izpolnjujejo pogoje (68), in programov nepovratnih sredstev (69). Poleg tega dokazi iz spisa v tej preiskavi kažejo, da so nekateri sodelujoči proizvajalci v obdobju preiskave prejeli posojila. Zato sta ta podpora in splošno znatno poseganje države v zgoraj opisani finančni sistem močno prizadela tržne razmere na vseh ravneh.

(113)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da so imeli proizvajalci koles dostop do financiranja, ki ga ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države.

(114)

Komisija je ugotovila, da izkrivljanja, opisana v poročilu, niso omejena na noben določen sektor industrije. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot je opisan zgoraj v oddelkih od 3.2.2.1 do 3.2.2.5 in delu A poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj v oddelkih od 3.2.2.6 do 3.2.2.8 in delu B poročila.

(115)

Za proizvodnjo koles je potreben širok razpon vložkov. Ko proizvajalci koles kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so zabeležene kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlijo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Izposodijo si lahko denar, ki je izpostavljen izkrivljanjem v finančnem sektorju/pri dodelitvi kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(116)

Posledica tega je, da se domače prodajne cene koles ne morejo uporabljati in da to zaznamuje tudi vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK s povezovanjem številnih proizvodnih dejavnikov, izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(117)

Analiza iz oddelkov od 3.3.2.2 do 3.3.2.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju LRK v svoje gospodarstvo na splošno ter v sektor koles (vključno z izdelkom, ki se pregleduje), je pokazala, da cene ali stroški, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. Na tej podlagi in zaradi nesodelovanja kitajske vlade ter omejenih informacij o teh vprašanjih, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki v LRK, je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabljati domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(118)

Komisija je zato oblikovala normalno vrednost izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki upoštevajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih proizvodnih in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je navedeno v naslednjem oddelku. Komisija je opozorila, da ni bilo predstavljenih nobenih trditev, da nekateri domači stroški niso izkrivljeni na podlagi tretje alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(119)

Zbornica CCCME je v svojih pripombah na dokončno razkritje trdila, da je bila analiza Komisije o znatnih izkrivljanjih makroskopska in posplošena. Prvič, zbornica CCCME je menila, da je socialistično tržno gospodarstvo po svoji naravi tržno gospodarstvo z značilnostmi skupnega tržnega gospodarstva, ki podjetjem daje popolno samostojnost pri operativnem odločanju, vključno z oblikovanjem cen. Zbornica CCCME je nadalje trdila, da kitajska vlada izvaja makronadzor, da bi zagotovila stabilno nacionalno gospodarstvo, vendar tega makronadzora ne bi smeli razumeti napačno kot poseganje države v posamezna podjetja ter ne vpliva na stroške ali cene njihovih izdelkov.

(120)

Drugič, zbornica CCCME se ni strinjala, da obstaja veliko poseganje kitajske vlade na trg aluminija, jekla, gume in kemikalij. Tudi če so na navedenih trgih prisotna izkrivljanja, niso prisotna na trgu sestavnih delov za kolesa, saj ti vključujejo več stopenj predelave navedenih surovin, na njihovo ceno pa vplivajo drugi dejavniki, kot so posebne tehnične značilnosti koles in povpraševanje posameznih potrošnikov. Zato nobeno izkrivljanje na trgih aluminija, jekla, gume in kemikalij ne bi vplivalo na cene sestavnih delov za kolesa.

(121)

Tretjič, zbornica CCCME je menila, da obstoja subvencije ne bi smeli uporabiti kot dokaza o obstoju izkrivljanja trga, ker so subvencije prisotne v številnih drugih državah, ki se v celoti štejejo za države s tržnim gospodarstvom. Zbornica CCCME tudi opozarja, da so ugotovitve o subvencijah v primeru električnih koles (70) nerazumne.

(122)

V svoji predložitvi je zbornica CCCME poleg tega trdila, da sta trg koles in trg sestavnih delov za kolesa prosta trga brez poseganja države, saj je veliko proizvajalcev koles in sestavnih delov za kolesa v zasebni lasti ali pa gre za podjetja, v katera se vlaga tuji kapital. Zbornica CCCME je še dodala, da čeprav so nekatere družbe v lasti države ali država vanje vlaga, ni razlike med njimi in drugimi družbami, ki bi lahko vplivale na cene koles ali sestavnih delov za kolesa, saj morajo vsi gospodarski subjekti spoštovati ista pravila in predpise, vključno s plačili DDV, zdravstvenimi in pokojninskimi prispevki itd.

(123)

Komisija je na začetku ugotovila, da zbornica CCCME svojih trditev ni podprla z nobenim dokazom, s katerim bi ovrgla dokaze iz tega oddelka, ki dokazujejo obstoj znatnih izkrivljanj v LRK na splošno in zlasti v sektorju koles ter v sektorjih dobaviteljev. Zato bi lahko trditve zbornice CCCME dokončno v celoti zavrnili kot neutemeljene.

(124)

Komisija je vsekakor opozorila, da se v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe pri oceni obstoja znatnih izkrivljanj upošteva morebitni učinek enega ali več navedenih elementov na cene in stroške zadevnega izdelka v državi izvoznici. Vsak sklep o znatnih izkrivljanjih v smislu člena 2(6a)(a) je treba oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov, ki kažejo, da imajo navedeni elementi morebiten učinek na cene in stroške. Komisija je opozorila, da je zbornica CCCME sama priznala, da kitajska vlada izvaja nadzor, da bi zagotovila stabilno nacionalno gospodarstvo. Kot je podrobno pojasnjeno v oddelkih 3.3.2.1 do 3.3.2.9, ima interventna narava kitajske vlade neposreden in posreden učinek na strukturo stroškov podjetij in na končne cene. Iz obsega poseganja kitajske vlade v sektor koles je jasno, da lahko vsaj rečemo, da je obstajal morebiten učinek na trg koles in/ali sestavnih delov za kolesa.

(125)

V zvezi z izkrivljanji pri surovinah je Komisija navedla več primerov konkretnega poseganja države na navedene trge, ki kažejo na obstoj znatnih izkrivljanj iz oddelka 3.3.2.5. Komisija je ponovno ugotovila, da zbornica CCCME ni predložila nobenih dokazov o nasprotnem. Poleg tega je Komisija opozorila, da obstoj elementov, ki izkrivljajo cene na trgih aluminija, jekla, gume in kemikalij, povzroča vsaj morebiten prenos navedenih izkrivljanj cen na zagotavljanje predelanih sestavnih delov za kolesa, ki so narejeni iz navedenih surovin, in tako res vpliva na cene ali stroške koles. Razen trditve, da nesporna izkrivljanja pri surovinah ne vplivajo na industrijo v spodnjem delu verige, zbornica CCCME ni predložila nobenih dokazov, da navedena izkrivljanja ne vplivajo na industrijo koles.

(126)

V zvezi s trditvijo zbornice CCCME glede subvencij je Komisija poudarila, da so subvencije eden od številnih kazalnikov izkrivljanja cen in stroškov v gospodarstvu, saj imajo neposreden ali posreden, dejanski ali potencialni vpliv na take stroške in cene, ki se običajno zmanjšajo za prejemna podjetja in/ali njihove stranke. Subvencije, kot so zagotavljanje pravic do uporabe zemljišča za plačilo, ki je nižje od primernega, ali razpoložljivost preferenčnih posojil in financiranje v določenem sektorju znižujejo stroške proizvajalca in s tem vplivajo na proizvodne stroške in/ali cene njihovih proizvodov (71). Komisija je tudi ugotovila, da je dejstvo, da se ugotovitve v primeru električnih koles zbornici CCCME zdijo nesprejemljive, le obrobnega pomena, saj je bil obstoj subvencij pri dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč in preferenčnih posojil dosledno potrjen v številnih nedavnih preiskavah, ki niso bile omejene le na električna kolesa, ampak so se uporabljale v celotnem kitajskem gospodarstvu (glej uvodno izjavo 98). Argument zbornice CCCME, da imajo lahko tudi podjetja v drugih gospodarstvih koristi od subvencij, ni relevanten v okviru te preiskave, saj se obravnava konkretno stanje izdelka, ki se pregleduje, v LRK in ne abstraktno stanje subvencioniranja v drugih državah.

(127)

Nazadnje je Komisija v zvezi s trditvijo, da je veliko število proizvajalcev koles v zasebni lasti in da za vse družbe v LRK veljajo pogoji prostega trga, pri čemer veljajo enaka pravila za družbe v zasebni lasti kot tudi družbe v državni lasti, ugotovila, da je eden od elementov člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, ki kažejo na znatna izkrivljanja v gospodarstvu, dejstvo, da „zadevni trg v veliki meri oskrbujejo družbe, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice“. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 66, zaradi pomanjkanja zadostnih tržnih podatkov ni bilo mogoče določiti točnega deleža proizvajalcev koles v državni lasti in proizvajalcev koles v zasebni lasti v LRK. Čeprav v določenem sektorju ni prevladujočega položaja družb v državni lasti, je lastništvo države samo eden od kazalnikov znatnega izkrivljanja. Nadzor države, nadzor politik ali delovanje po navodilih države so drugi kazalniki, našteti v členu 2(6a)(b), in ker so večinoma prisotni v sektorju koles (glej oddelek 3.3.2.3), je Komisija ugotovila, da je celoten sektor koles v LRK podvržen znatnemu izkrivljanju. Drugič, dejstvo, da za družbe v državni in zasebni lasti veljajo ista pravila in predpisi, kot so plačila DDV, zdravstvena in pokojninska plačila itd., ni ovira za to, da vse navedene družbe delujejo v okolju, za katerega so značilna znatna izkrivljanja, ki vplivajo na stroške in cene teh družb.

(128)

Na podlagi navedenega so bile trditve zbornice CCCME v zvezi z obstojem znatnih izkrivljanj zavrnjene.

(129)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih:

(130)

Komisija je v prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih zainteresirane strani obvestila, da je opredelila šest možnih reprezentativnih držav, tj. Brazilijo, Mehiko, Rusijo, Srbijo, Tajsko in Turčijo, ter jih pozvala, naj predložijo pripombe in predlagajo druge države. V drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih pa je zainteresirane strani obvestila, da je Srbija primerna reprezentativna država.

(131)

Svetovna banka Brazilijo, Mehiko, Rusijo, Srbijo, Tajsko in Turčijo obravnava kot državo s podobno ravnjo gospodarskega razvoja, kot jo ima LRK, kar pomeni, da je na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvrščena med „države z višjim srednjim dohodkom“.

(132)

Vložnik je v pripombah glede prvega obvestila o proizvodnih dejavnikih opozoril, da lahko huda gospodarska kriza, ki jo je v bližnji preteklosti doživela Brazilija, vpliva na uvoz sestavnih delov koles in poslabša uspešnost proizvajalcev koles na njihovem domačem trgu.

(133)

Komisija je ugotovila, da vložnik ni predložil dokazov o vplivu na uvoz v Brazilijo ali sistematičnem poslabšanju domače prodaje brazilskih proizvajalcev. Čeprav je Komisija priznala, da je edina znana družba, ki proizvaja kolesa in ima javno dostopne podatke, imela negativen dobiček iz poslovanja, te ugotovitve ni mogla ekstrapolirati na državo kot celoto.

(134)

Komisija je v vseh šestih državah, opredeljenih v oddelku 3.3.3.2, opredelila več proizvajalcev s proizvodnjo, ki spada pod kodo NACE 3092 (nomenklature gospodarskih dejavnosti v Uniji), povezano s proizvodnjo koles (74).

(135)

Vložnik je v pripombah glede prvega obvestila o proizvodnih dejavnikih opozoril, da v Rusiji veljajo subvencije za energijo in da bi to lahko vplivalo na proizvodnjo energetsko intenzivnega materiala, kot je aluminij, ki se uporablja pri proizvodnji koles.

(136)

Komisija je ugotovila, da vložnik ni predložil dokazov o teh subvencijah ali njihovem znatnem vplivu na proizvodnjo koles. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(137)

Vložnik je trdil, da srbski proizvajalci dele za kolesa dobavljajo iz Unije (približno 30 %), LRK (približno 30 %), drugih azijskih držav (približno 30 %) in na domačem trgu (približno 10 %) ter da turški proizvajalci dele za kolesa dobavljajo iz Unije (približno 15 %), LRK (približno 30 %), drugih azijskih držav (približno 30 %), na domačem trgu (približno 20 %) in iz drugih držav (približno 5 %).

(138)

Komisija je te informacije preverila in potrdila v podatkovni zbirki Global Trade Atlas (75) ter menila, da je to pokazatelj odprtih trgov z raznovrstnimi viri dobave.

(139)

Vložnik je opozoril, da je Unija zvišala carine na uvoz koles iz Tajske (z umikom preferencialov v okviru splošnega sistema preferencialov leta 2015 (76)), zaradi česar se je zmanjšal tajski izvoz koles v Unijo. Trdil je, da je to močno vplivalo na uspešnost tajskih proizvajalcev, ki večinoma izvažajo v Unijo. Trdil je tudi, da imajo tajski proizvajalci izgubo. Vendar ni predložil podatkov o dobičkonosnosti tajskih proizvajalcev ali njihovem obsegu izvoza.

(140)

Komisija je ugotovila, da je bila dobičkonosnost obeh tajskih proizvajalcev, navedenih v obvestilu z dne 4. julija, leta 2016 pozitivna. Prav tako je preiskala družbe na Tajskem, ki proizvajajo kolesa kot sekundarno dejavnost (in sicer s sekundarno kodo NACE 3092), in ugotovila, da je bilo od 93 družb, za katere je bil v podatkovni zbirki Orbis na voljo izkaz poslovnega izida za leto 2017 ali 2016, 76 dobičkonosnih (77). Navedena trditev je bila zato zavrnjena.

(141)

Komisija je za vseh šest držav, opredeljenih v uvodni izjavi 130, dodatno preverila razpoložljivost javnih podatkov (in zlasti javnih finančnih podatkov proizvajalcev izdelka, ki se pregleduje).

(142)

Komisija je iskala proizvajalce koles z javno dostopnimi finančnimi podatki, ki bi se lahko uporabili za določitev neizkrivljenih in razumnih zneskov za prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter dobiček. Kot je navedeno v prvem in drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih, je Komisija kot vir podatkov uporabila podatkovno zbirko Orbis (78) in izbrala družbe s primarno kodo NACE 3092, da bi analizo omejila na proizvajalce, katerih glavna dejavnost je proizvodnja koles. Poleg tega je Komisija iskanje omejila na družbe z javno dostopnimi izkazi poslovnega izida za najnovejše obdobje (leti 2016 in 2017). S tem je iskanje omejila na eno družbo v Braziliji, devetindvajset v Rusiji in šest v Srbiji. Komisija je nato izbrala dobičkonosne družbe. Na tej podlagi je izključila eno družbo v Braziliji in deset družb v Rusiji, katerih dobičkonosnost je bila v letih 2016 in 2017 negativna.

(143)

Komisija je nazadnje ugotovila, da ima šest srbskih družb javno dostopne podatke za leto 2017, devetnajst preostalih ruskih družb pa je imelo javno dostopne podatke le do leta 2016. Ker obdobje preiskave v zvezi s pregledom zajema zadnja tri četrtletja leta 2017 in prvo četrtletje leta 2018, je Komisija menila, da je Srbija primerna reprezentativna država.

(144)

Zato je Komisija v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih vse zainteresirane strani obvestila, da bo Srbijo uporabila kot primerno reprezentativno državo, če ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za uporabo metodologije, predvidene v členu 2(6a)(a) osnovne uredbe. Komisija se je ob upoštevanju vseh navedenih elementov in pripomb zadevnih strani odločila, da za primerno reprezentativno državo izbere Srbijo, in izbrala naslednjih šest družb z javno dostopnimi finančnimi podatki, ki bi se lahko v skladu z zadnjim odstavkom člena 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabili za določitev neizkrivljenih in razumnih zneskov za PSA-stroške in dobiček:

(145)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi teh elementov Srbija primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne in okoljske zaščite v skladu z zadnjim stavkom prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(146)

Na podlagi zgornje analize je Srbija izpolnila vsa merila iz prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, zato jo je mogoče šteti za primerno reprezentativno državo. Srbija ima predvsem znatno proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, in celovit nabor dostopnih podatkov za vse proizvodne dejavnike, PSA-stroške in dobiček.

(147)

Komisija je pri določitvi normalne vrednosti upoštevala metodologijo, pojasnjeno v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih, ter v skladu s četrtim odstavkom člena 2(6a)(a) osnovne uredbe vključila PSA-stroške in dobiček šestih družb v Srbiji iz uvodne izjave 144.

(148)

Poleg tega je Komisija vključila vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. To je bilo ocenjeno z uporabo razmerja med režijskimi stroški proizvodnje in stroški proizvodnje, ki so jih sporočili sodelujoči proizvajalci izvozniki, glede na ustrezne neizkrivljene stroške proizvodnje (kar zajema porabo materialov, dela, energije in vode), določene v skladu z metodologijo, opisano v oddelku 3.3.8.

(149)

Komisija je v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih navedla, da bo za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA), da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov. Vendar je po drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih ugotovila, da so informacije o uvozu delov za kolesa v Srbijo iz podatkovne zbirke GTA za obdobje preiskave v zvezi s pregledom nepopolne. Zato je Komisija uporabila Eurostat za določitev materiala (79), električne energije in zemeljskega plina (80), izvleček podatkov družbe Bloomberg iz statističnega urada Republike Srbije za stroške vode (81) ter finančne podatke šestih srbskih družb iz uvodne izjave 144 za določitev PSA-stroškov in dobička.

(150)

Kot je bilo pojasnjeno v oddelku 3.3.5, so se režijski stroški proizvodnje prišteli PSA-stroškom in dobičku ter temeljili na razmerju med režijskimi stroški proizvodnje in stroški proizvodnje, ki so jih sporočili sodelujoči proizvajalci izvozniki, glede na ustrezne neizkrivljene stroške proizvodnje.

(151)

Komisija si je v prvem in drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih prizadevala določiti začetni seznam proizvodnih dejavnikov in virov, ki bi se uporabil za vse proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci v LRK uporabijo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje.

(152)

Komisija se je pri določitvi popolnega seznama dejavnikov proizvodnje koles oprla na podatke, ki jih je predložil vložnik, in odgovore na Prilogo III k obvestilu o začetku, ki jih je predložilo šest prvotnih sodelujočih proizvajalcev iz LRK (82).

(153)

Komisija je zaradi primerjave med kitajsko in srbsko nomenklaturo na podlagi informacij, ki so jih predložili vložnik in sodelujoči proizvajalci iz LRK, za vsak proizvodni dejavnik opredelila ustrezno šestmestno oznako harmoniziranega sistema (HS) na ravni (šestmestne) tarifne podštevilke HS. LRK, Srbija in Unija vse uporabljajo harmonizirani sistem, zato se tarifne oznake vseh treh ujemajo.

(154)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložili vložnik in sodelujoči proizvajalci iz LRK, so bili opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in oznake HS, kjer je primerno:

Preglednica 1

(155)

Da bi Komisija določila neizkrivljeno ceno materialov, kot so dostavljeni do vrat tovarne proizvajalca, kot je določeno v prvi alinei člena 2(6a)(a), je uporabila uvozne cene posameznega materiala, ki ga uporabljajo sodelujoči proizvajalci iz LRK, v reprezentativni državi.

(156)

Da bi se določila normalna vrednost, bi bilo treba v skladu z metodologijo Komisije tem uvoznim cenam prišteti uvozne dajatve za proizvodne dejavnike in material, uvožen v Srbijo, ter stroške notranjega prevoza. To bi privedlo do večje normalne vrednosti, saj bi se zaradi uvoznih dajatev dodatno zvišale uvozne cene delov koles. Posledično bi bila stopnja dampinga še višja. Komisija se je glede na ugotovitev iz uvodne izjave 178 in naravo te preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, ki je namesto na določitev natančnega obsega dampinga osredotočena na ugotavljanje, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, odločila, da prilagoditve za uvozne dajatve in notranji prevoz niso potrebne.

(157)

Statistični podatki MOD so zagotovili informacije o mesečnih plačah v proizvodnem sektorju in tedenskih delovnih urah v Srbiji za obdobje preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je za družbo Ideal, ki je za obdobje preiskave v zvezi s pregledom sporočila celotne plače osebja, ekstrapolirala povprečno mesečno plačo in jo nadomestila s povprečno mesečno plačo v skladu s podatki MOD. Za družbo Oyama, ki je sporočila plače za delovne dni na osebo, pa je Komisija najprej število delovnih ur na mesec iz podatkov MOD ekstrapolirala na število delovnih ur na teden, nato pa povprečno mesečno plačo delila s povprečnim številom delovnih ur, s čimer je dobila povprečno plačo na uro, s katero je nato nadomestila informacije, ki jih je predložila družba.

(158)

Cene električne energije in zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce in zlasti za srednje veliko industrijo so bile za Srbijo (83) za leto 2017 na voljo v Eurostatu. Cena električne energije je bila sporočena v EUR/kWh, cena plina pa v EUR/GJ. Slednji ima fiksno menjalno razmerje s kubičnimi metri, kar je ukrep, ki so ga sodelujoči proizvajalci v LRK uporabili za poročanje o svoji porabi plina.

(159)

Podatki, uporabljeni za določitev cen vode, so bili pridobljeni iz podatkovne zbirke družbe Bloomberg iz serije indeksa cen življenjskih potrebščin za oskrbo z vodo za Srbijo, v katerem je bilo za januar 2019 sporočen znesek v višini 269,1 RSD.

(160)

Komisija je pri določitvi normalne vrednosti upoštevala naslednja koraka.

(161)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene proizvodne stroške. To je storila tako, da je faktorje uporabe posameznega proizvodnega dejavnika pomnožila z njihovo neizkrivljeno ceno na enoto. Faktorje uporabe za material, delo, energijo in vodo so predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki. Neizkrivljeni stroški na enoto so stroški, ugotovljeni v reprezentativni državi.

(162)

Drugič, Komisija je določila režijske stroške proizvodnje. Ti so bili izračunani z uporabo razmerja med režijskimi stroški proizvodnje in stroški proizvodnje, ki so jih sporočili sodelujoči proizvajalci izvozniki, glede na ustrezne neizkrivljene stroške proizvodnje (kar zajema porabo materialov, dela, energije in vode), določene v skladu z metodologijo, opisano v oddelku 3.3.6.

(163)

Tretjič, Komisija je proizvodnim stroškom, opredeljenim zgoraj, prištela povprečne PSA-stroške in dobiček šestih družb v Srbiji (Capriolo, Planet bike, Venera bike, Kripton, Crossbike in Cassini Wheels). Ti so bili opredeljeni na podlagi javno dostopnih informacij iz letnih poročil teh družb za leto 2017 (84) in izraženi kot naslednji odstotki:

(164)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. Za vsakega proizvajalca izvoznika je bila določena drugačna normalna vrednost.

(165)

Zbornica CCCME je v svojih pripombah na končno razkritje trdila, da Komisija pri določanju neizkrivljene normalne vrednosti ni uporabila nobenih podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki. Zbornica CCCME je trdila, da se, ker LRK ne velja več za netržno gospodarstvo, dejavnikov, kot so stroški energije, režijski stroški proizvodnje, PSA-stroški in dobiček, ne bi smelo nadomestiti z referenčnimi vrednostmi. Zbornica CCCME je tudi trdila, da se drugih dejavnikov proizvodnje, kot so okviri iz ogljikovih vlaken, ne bi smelo nadomestiti, saj ogljikova vlakna, uporabljena v teh okvirih, niso bila navedena kot material, ki je predmet znatnega izkrivljanja v LRK.

(166)

Komisija je ugotovila, da trditev, da pri določanju neizkrivljene normalne vrednosti ni uporabila nobenih podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, ni točna. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 150 in 161, je Komisija uporabila faktorje uporabe za material, delo, energijo in vodo ter delež splošnih proizvodnih stroškov, ki so jih posredovali sodelujoči proizvajalci izvozniki in jih je preverila Komisija.

(167)

Komisija je nadalje navedla, da trditev zbornice CCCME, da LRK ne velja več za netržno gospodarstvo, prav tako ni relevantna. Komisija opozarja, da je v uvodni izjavi 2 nove protidampinške zakonodaje jasno navedeno, da „[t]a uredba ne posega v ugotavljanje, ali je posamezna članica STO država s tržnim gospodarstvom, ali v pogoje, določene v protokolih in drugih instrumentih, v skladu s katerimi so države pristopile k Marakeškemu sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije z dne 15. aprila 1994“ (87). Ker nova protidampinška zakonodaja ne razlikuje več med tržnim gospodarstvom in netržnim gospodarstvom, ta trditev zbornice CCCME nima nobene pravne podlage, ki bi se lahko uporabila v tej preiskavi. Člen 2(6a) osnovne uredbe se uporabi za vsak primer posebej, pri čemer se upoštevajo vsi razpoložljivi dokazi v zvezi z državo izvoznico.

(168)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da člen 2(6a)(a) osnovne uredbe določa, da je zaradi znatnega izkrivljanja trga uporaba domačih stroškov in cen neprimerna, zato je treba normalno vrednost konstruirati izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti. Določa tudi, da mora normalna vrednost vključevati neizkrivljen in razumen znesek za PSA-stroške in za dobiček. Uporaba domačih stroškov v tem okviru je na voljo le v obsegu, v katerem se pozitivno ugotovi, da taki stroški niso izkrivljeni, in sicer na podlagi točnih in ustreznih dokazov, zlasti na podlagi dokazov, ki so jih predložile zainteresirane strani v skladu s členom 2(6a)(c). Zbornica CCCME ni predložila nobenega dokaza v zvezi s tem.

(169)

Komisija je tudi ugotovila, da nobeden od treh sodelujočih vzorčenih proizvajalcev v LRK ni trdil, da je bil kateri koli dejavnik proizvodnje pridobljen po neizkrivljenih vrednostih.

(170)

Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(171)

Eden od dveh vzorčenih proizvajalcev/skupin proizvajalcev iz LRK, ki sta izdelek, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prodajala v Unijo, je prodajal neposredno neodvisnim strankam, drugi pa prek povezanih trgovcev.

(172)

Proizvajalci izvozniki so izdelek, ki se pregleduje, izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji ali prek trgovca. Izvozna cena je bila zato določena na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za izdelek, ki se pregleduje, ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(173)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 46, ena od vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov Komisiji ni predložila svojih prodajnih cen za prodaje prvi neodvisni stranki prek povezanega trgovca, in sicer niti za prodajo v Unijo niti za prodajo v preostale dele sveta. Ker je Komisija uporabila najboljša razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je uporabila samo transakcije, za katere je bilo mogoče opredeliti ceno za neodvisno stranko za določitev izvozne cene za navedeno skupino proizvajalcev izvoznikov.

(174)

Komisija je računsko določeno normalno vrednost v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe in izvozno ceno primerjala na podlagi franko tovarna.

(175)

Kadar je bilo to potrebno za zagotovitev poštene primerjave, je Komisija v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na primerljivost cen. Prilagoditve so bile izvedene za stroške notranjega prevoza, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in dodatne stroške, stroške kredita in bančne stroške.

(176)

Poleg tega je bila izvozna cena za enega od proizvajalcev izvoznikov prilagojena v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe z odbitkom provizij zaradi prodaje prek trgovca. Provizije so bile izračunane na podlagi PSA-stroškov in razumne stopnje dobička trgovca. Komisija je pri prilagoditvi dobička uporabila raven, določeno v preiskavi, v kateri je bila določena veljavna raven dajatev.

(177)

Komisija je primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(178)

Na podlagi tega je tehtano povprečje stopnje dampinga, izraženo kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znašalo 2,56 % za družbo Ideal in 49,82 % za družbo Oyama.

(179)

Komisija je povprečno stopnjo dampinga izračunala tudi za nesodelujoče proizvajalce izvoznike. Zaradi nizke stopnje sodelovanja iz LRK, ki je bila obravnavana v oddelku 3.2, je v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabila razpoložljiva dejstva.

(180)

Prvič, Komisija je za določitev normalne vrednosti uporabila povprečno normalno vrednost dveh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev.

(181)

Drugič, Komisija je za določitev izvozne cene uporabila podatke Eurostata, potem ko je odštela izvoz dveh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Za primerjavo je Komisija prilagodila izvozno ceno na raven franko tovarna z uporabo povprečnih preverjenih popravkov, vključno s prevoznimi stroški dveh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

(182)

Na podlagi tega je tehtano povprečje stopnje dampinga, izraženo kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znašalo 206 %. Ta stopnja dampinga bi bila višja, če bi bila normalna vrednost sodelujočih proizvajalcev izvoznikov prilagojena za stroške notranjega prevoza in uvozne dajatve v Srbijo, kot je navedeno v uvodni izjavi 156.

(183)

Namesto tega je Komisija, da bi uporabila najboljša razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe, dampinško stopnjo izračunala z uporabo povprečne računsko določene normalne vrednosti iz zahtevka. To je temeljilo na Turčiji kot reprezentativni državi. Kljub dejstvu, da je ta alternativna normalna vrednost vključevala samo glavne proizvodne dejavnike (od 15 do 20, odvisno od vrste koles), je bila dobljena stopnja dampinga 86-odstotna.

(184)

Zato ni dvoma, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(185)

Komisija je zato sklenila, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(186)

Da bi Komisija proučila verjetnost nadaljevanja dampinga, je proučila naslednja elementa: proizvodno in neizkoriščeno zmogljivost v LRK ter privlačnost trga Unije.

(187)

Po navedbah kitajskega združenja za kolesa je bilo leta 2017 skupno proizvedeno 80 milijonov koles.

(188)

Poleg tega je pet sodelujočih družb sporočilo, da je bila njihova stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v obdobju preiskave v zvezi s pregledom od 38- do 96-odstotna (tj. tehtano povprečje v višini 68 %). Komisija je z uporabo najboljših razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe zaradi nizke stopnje sodelovanja zmogljivost ocenila na skupno 117 milijonov koles (88). Na podlagi tega bi bila neizkoriščena zmogljivost kitajske industrije približno 37 milijonov koles, kar je več kot dvakrat več od celotne potrošnje v Uniji (tj. 18 milijonov enot).

(189)

Poleg tega je proizvodnja koles, kot je bilo ugotovljeno v Uredbi Sveta (EU) št. 502/2013 (89) in potrjeno med preiskavo, v bistvu dejavnost sestavljanja, ki jo je mogoče zlahka okrepiti s povečanjem števila zaposlenih. Zato bi lahko kitajski proizvajalci hitro pridobili nove zmogljivosti z najemanjem novega osebja.

(190)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki precejšnje neizkoriščene zmogljivosti, ki bi jih lahko v primeru izteka ukrepov uporabili za proizvodnjo koles za izvoz na trg Unije.

(191)

Zbornica CCCME je v svojih pripombah na končno razkritje trdila, da je Komisija na grobo ocenila neizkoriščeno zmogljivost kitajske industrije in ni predložila dokazov v podporo svoji oceni.

(192)

Komisija je opozorila, da je zaradi nizke stopnje sodelovanja LRK za oceno neizkoriščene zmogljivosti uporabila člen 18 osnovne uredbe. Poleg tega je Komisija, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 187 in 188, svojo oceno oprla na skupne proizvodne rezultate, ki jih je predložilo združenje CBA. Poleg tega zbornica CCCME, razen te trditve, ni predložila nobenih dokazov, da je Komisija napačno izračunala neizkoriščene zmogljivosti v LRK. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(193)

Prvi element, ki podpira privlačnost trga Unije, je določanje cen kitajskih proizvajalcev pri prodaji na trg Unije v primerjavi z drugimi izvoznimi trgi. Kar zadeva celotni kitajski izvoz koles v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (90), je ta znašal približno 58 milijonov kosov, od katerih je bilo 15 milijonov prodanih v ZDA (tj. 26 % celotnega kitajskega izvoza koles). Povprečna kitajska izvozna cena v ZDA je 50 USD/enoto, kar je manj od izvozne cene v EU (64 EUR/enoto) in precej manj od povprečne prodajne cene proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (tj. 129 EUR/enoto). Poleg tega bo uvedba dodatne 10-odstotne stopnje dajatve ad valorem na kitajska kolesa v ZDA s 1. januarjem 2019 v skladu s členom 301 zakona ZDA o trgovini (91) verjetno znatno vplivala na kitajski izvoz koles v to državo. Poleg tega so ZDA 10. maja 2019 dodatno uvozno dajatev ad valorem dodatno zvišale na 25 % (92). Zato naj bi bil učinek kitajskega izvoza koles v ZDA še večji. Zaradi tega bi Unija v primeru izteka veljavnih ukrepov postala privlačnejša od trenutnega največjega trga za kitajska kolesa.

(194)

Na splošno je Unija za kitajske proizvajalce koles privlačna z vidika cen. Kitajski izvozniki so prodajali v 149 državah (kar predstavlja 71 % njihove celotne vrednosti izvoza koles), kjer so bile cene v povprečju nižje kot v Uniji. Le v 24 državah (kar predstavlja 25 % celotne vrednosti izvoza koles) so prodajali po cenah, ki so bile v povprečju višje kot v Uniji.

(195)

Skratka, izvoz v Unijo bi bil za kitajske izvoznike privlačnejši kot izvoz v večino drugih držav, ki predstavljajo večino njihovega izvoza.

(196)

Drugi element, ki podpira privlačnost trga Unije, je obstoj ukrepov trgovinske zaščite in drugih omejevalnih ukrepov proti uvozu kitajskih koles na številnih izvoznih trgih. Taki ukrepi obstajajo v Mehiki in Argentini. Ti državi predstavljata 4 % celotnega obsega izvoza vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v preostalih delih sveta in 1 % celotnega kitajskega izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (93).

(197)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 193, bo uvedba dodatne 10-odstotne stopnje uvozne dajatve ad valorem na kitajska kolesa v ZDA s 1. januarjem 2019 znatno vplivala na kitajski izvoz koles. Za vzorčene proizvajalce izvoznike same ZDA predstavljajo 58 % izvoza v preostale dele sveta in 26 % glede na ves izvoz iz LRK. Že v prvem četrtletju leta 2019 je bil kitajski izvoz koles v ZDA za 54 % manjši kot v prvem četrtletju leta 2018 (ali približno 1,4 milijona enot manj). Pričakuje se, da bo ta učinek še večji po odločitvi ZDA, da z 10. majem 2019 dodatno stopnjo uvozne dajatve ad valorem dodatno zvišajo na 25 % (94).

(198)

Te dodatne dajatve na največjem izvoznem trgu za kitajska kolesa, ki jih spremlja razveljavitev veljavnih ukrepov na trgu Unije, bi verjetno povzročile preusmeritev kitajskega izvoza iz ZDA v Unijo.

(199)

Zbornica CCCME je v svojih pripombah na končno razkritje trdila, da Komisija ni predložila dokazov o tem, da je prosta zmogljivost v LRK usmerjena na trg Unije.

(200)

Komisija je opozorila, da ni trdila, da je prosta zmogljivost namenjena za na trg Unije, vendar je verjetno, da bi se to zgodilo, če bi ukrepi prenehali veljati. Komisija je v uvodnih izjavah 193 do 198 navedla številne okoliščine, ki močno kažejo na to verjetnost. Zbornica CCCME ni zanikala nobene od teh okoliščin.

(201)

Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(202)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v primeru izteka ukrepov obstaja velika verjetnost nadaljevanja dampinga.

(203)

Preiskava je pokazala, da se je kitajski izvoz na trg Unije po dampinških cenah nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(204)

Komisija je našla tudi dokaze, da se bo damping v primeru izteka ukrepov verjetno nadaljeval. V primerjavi s potrošnjo Unije je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom neizkoriščena zmogljivost v LRK velika. Poleg tega določanje cen s strani kitajskih proizvajalcev izvoznikov na trgih tretjih držav, iz katerega je razvidno, da so izvozne cene na večini navedenih trgov nižje od tistih v Uniji, kaže na verjetnost nadaljevanja dampinga v Uniji v primeru izteka ukrepov. Nazadnje sta privlačnost trga Unije glede na velikost in cene ter dejstvo, da drugi trgi ostajajo zaščiteni s trgovinskimi ukrepi, zlasti ZDA, pokazala, da bi se kitajski izvoz in neizkoriščene zmogljivosti v primeru izteka ukrepov verjetno preusmerili na trg Unije. Zato je Komisija sklenila, da bi se zaradi razveljavitve protidampinških ukrepov po vsej verjetnosti povečal izvoz koles iz LRK v Unijo po dampinških cenah.

(205)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi se damping v primeru izteka veljavnosti protidampinških ukrepov verjetno nadaljeval.

(206)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je kolesa proizvajalo več kot 400 znanih proizvajalcev v Uniji. Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, so nekateri proizvodni proces delno ali v celoti oddajali v izvajanje tretjim družbam, ki so delovale na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec poslov oplemenitenja). 400 proizvajalcev in izvajalcev poslov oplemenitenja predstavlja „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Del industrije Unije proizvaja tudi električna kolesa, pri čemer v določeni meri uporablja enako proizvodno opremo, kot se uporablja za izdelek, ki se pregleduje.

(207)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila ocenjena na 11,2 milijona kosov. Ta številka temelji na podatkih, ki jih je zbrala Konfederacija evropske industrije koles (v nadaljnjem besedilu: konfederacija CONEBI).

(208)

Komisija je potrošnjo v Uniji ocenila na podlagi informacij, ki sta jih predložila vložnik in konfederacija CONEBI.

(209)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije

(210)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 %, in sicer na 18,3 milijona kosov v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zmanjšanje potrošnje je predvsem posledica vzporedne rasti trga električnih koles, ki se je v obdobju od januarja 2014 do septembra 2017 z 1 139 000 kosov povečal na 1 982 269 kosov (95).

(211)

Komisija je obseg uvoza in cene določila na podlagi statističnih podatkov Eurostata o uvozu na ravni TARIC. Tržni delež uvoza je bil nato določen tako, da se je obseg uvoza primerjal s potrošnjo Unije, kot je prikazana v preglednici 2.

(212)

V obravnavanem obdobju se je uvoz iz LRK v Unijo gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

(213)

Obseg kitajskega uvoza je ostal majhen in blizu ravni prejšnje preiskave v zvezi s pregledom. Vendar to gibanje – 51-odstotno povečanje v obravnavanem obdobju – kaže na ponovno oživitev interesa za trg Unije.

(214)

Zaradi hkratnega zmanjšanja potrošnje in povečanja obsega uvoza se je tržni delež z 2,6 % leta 2014 povečal na 4,1 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(215)

V obravnavanem obdobju so se cene uvoza iz LRK v Unijo gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene

(216)

V obravnavanem obdobju so se cene kitajskega uvoza zvišale za 64 %. Uvozne cene, ki temeljijo na Eurostatovih podatkih, ne upoštevajo različnih vrst izdelkov in razlik v cenah med različnimi vrstami izdelka, ki se pregleduje. Vendar je morala Komisija zaradi nizke stopnje sodelovanja kitajskih izvoznikov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 45, v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabiti razpoložljiva dejstva.

(217)

Na podlagi tega so se povprečne prodajne cene sodelujočih proizvajalcev Unije nepovezanim strankam na trgu Unije primerjale s povprečnimi cenami uvoza iz LRK. Ugotovljeno je bilo, da so cene več kot 80 % uvoza (vsega uvoza razen tistega od dveh sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov) cene industrije Unije nelojalno znižale za 19,1 %. Po odbitku veljavnih protidampinških dajatev je stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen znašala 43,0 %.

(218)

Kar zadeva sodelujoča kitajska proizvajalca izvoznika, je bila primerjava izvedena na ravni cen proizvajalca originalne opreme, saj sta oba na trg EU izvažala izključno modele proizvajalca originalne opreme. Nelojalno nižanje prodajnih cen je bilo ugotovljeno tudi za enega od obeh izvoznikov in je znašalo 6,4 %.

(219)

Obseg uvoza, tržni delež in uvozne cene v zvezi z uvozom iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg uvoza, tržni delež in uvozne cene iz vseh drugih držav razen LRK

(220)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 15 %. Njegov tržni delež se je v obravnavanem obdobju z 38,3 % zmanjšal na 34,1 %.

(221)

Povprečne uvozne cene iz tretjih držav so bile v obdobju preiskave v zvezi s pregledom sistematično višje od povprečnih uvoznih cen iz LRK. Razlika je v obravnavanem obdobju znašala od 92 do 142 EUR/kos.

(222)

Povprečne uvozne cene iz tretjih držav so bile sistematično višje od cen proizvajalcev Unije, prikazanih v preglednici 12 v uvodni izjavi 250. Razlika je odvisno od leta znašala od 30 do 58 EUR/kos.

(223)

Uvoz v Unijo iz drugih držav, za katere veljajo protidampinški ukrepi, se je po preiskavah proti izogibanju iz uvodnih izjav 3 in 4 gibal na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg uvoza, tržni delež in uvozne cene iz drugih držav, za katere veljajo protidampinški ukrepi

(224)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav, za katere veljajo protidampinški ukrepi, se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 7 %.

(225)

Skupni tržni delež se je gibal podobno in se je v obravnavanem obdobju s 17,3 % zmanjšal na 16,9 %, ker so vse države razen Kambodže izgubile tržni delež.

(226)

Povprečna uvozna cena se je v obravnavanem obdobju s 105 EUR/kos zvišala na 130 EUR/kos.

(227)

Opozoriti je treba, da je bila velika večina uvoza iz drugih držav, za katere veljajo protidampinški ukrepi, od dejanskih proizvajalcev, ki so bili izvzeti iz razširitve ukrepov (96).

(228)

Uvoz v Unijo iz drugih držav, za katere ne veljajo protidampinške dajatve, se je gibal na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg uvoza, tržni delež in uvozne cene iz drugih držav, za katere ne veljajo protidampinški ukrepi

(229)

Uvoz iz drugih držav, za katere ne veljajo protidampinški ukrepi, se je zmanjšal za 22 %. Kar zadeva obseg, so bile prve tri države Tajvan, Bangladeš in Tajska.

(230)

Zato se je tržni delež teh držav v obravnavanem obdobju z 21 % zmanjšal na 17,3 %. Tržna deleža uvoza iz Tajvana in Tajske sta se zmanjšala za 3 odstotne točke oziroma 1,8 odstotne točke, tržni delež uvoza iz Bangladeša pa se je povečal za 1,1 odstotne točke.

(231)

Povprečne uvozne cene iz drugih držav, za katere ne veljajo protidampinški ukrepi, so bile v obravnavanem obdobju višje od kitajskih povprečnih uvoznih cen. Uvozne cene iz drugih držav, za katere ne veljajo protidampinški ukrepi, so znašale od 78 do 320 EUR/kos.

(232)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih dejavnikov in kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(233)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 13 in 14, se je vzorčenje uporabilo za določitev morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije. Komisija je pri ugotavljanju škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode.

(234)

Makroekonomski kazalniki (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, produktivnost, rast, višina stopenj dampinga in okrevanje zaradi učinkov preteklega dampinga) so bili ocenjeni na ravni celotne industrije Unije. Ocena je temeljila na informacijah, ki sta jih predložila vložnik in konfederacija CONEBI.

(235)

Analiza mikroekonomskih kazalnikov (zaloge, prodajne cene in stroški, stroški dela, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala) je bila izvedena na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije. Ocena temelji na njihovih informacijah, ki so bile ustrezno preverjene med preveritvenim obiskom na kraju samem.

(236)

Dodatna analiza nekaterih mikroekonomskih kazalnikov (stroški dela, naložbe in donosnost naložb) se je zdela potrebna zaradi posebnosti nekaterih proizvajalcev koles, ki določene proizvodne procese oddajajo v izvajanje izvajalcem poslov oplemenitenja, kot je navedeno v uvodni izjavi 206. Ta ocena je bila izvedena na ravni izvajalcev poslov oplemenitenja, ki so v obravnavanem obdobju delovali na podlagi sporazumov o oplemenitenju z dvema od vzorčenih proizvajalcev Unije. Ocena temelji na njihovih informacijah, ki so bile ustrezno preverjene med preveritvenim obiskom na kraju samem za pet največjih izvajalcev poslov oplemenitenja, kar zadeva obseg proizvodnje.

(237)

V obravnavanem obdobju so se proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(238)

Proizvodnja se je po povečanju leta 2015 postopno zmanjševala in je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na nekoliko nižji ravni kot leta 2014, tj. 11,2 milijona koles. Zmogljivost se je gibala podobno in se je najprej povečala, nato pa zmanjšala, vendar se je v obravnavanem obdobju skupno povečala za 2 %. Posledično se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala za 2,9 odstotne točke in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegla 74,1 %.

(239)

Izraz zmogljivost se nanaša na teoretično število koles, ki se lahko proizvedejo na razpoložljivih proizvodnih linijah. Zmogljivost se lahko poveča z uvedbo dodatnih izmen, odvisno od povpraševanja ter razpoložljivosti osebja in delov. Poleg tega se lahko enake proizvodne linije enako uporabljajo za proizvodnjo električnih koles brez kakršnih koli dodatnih stroškov. Glede na prilagodljivost takih parametrov bi bilo treba skrbno analizirati kazalnike za zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, pri analizi škode pa se jim ne bi smel pripisati prevelik pomen.

(240)

V obravnavanem obdobju sta se prodaja industrije Unije v EU in njen tržni delež glede na potrošnjo gibala na naslednji način:

Preglednica 9

Obseg prodaje in tržni delež

(241)

Prodaja industrije Unije na trgu EU je v obravnavanem obdobju ostala stabilna s približno 11,3 milijona koles.

(242)

Tržni delež industrije Unije se je zaradi zmanjševanja potrošnje, kakor je prikazana v preglednici 2 v uvodni izjavi 209, povečal za 2,6 odstotne točke in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel 61,8 %.

(243)

Zaposlenost in produktivnost industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Zaposlenost in produktivnost

(244)

Zaposlenost se je v obravnavanem obdobju povečala za 17 %, produktivnost pa se je zmanjševala. Zmanjšanje produktivnosti je deloma mogoče pojasniti z dejstvom, da so nekateri proizvajalci Unije ponovno začeli proizvodnjo nekaterih delov ali v svoje dejavnosti vključili nekatere postopke, kot je barvanje. Zato so povečali število zaposlenih, ne da bi povečali obseg proizvodnje. Produktivnost se je zato zmanjševala. V prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom je bila za zaposlenost določena nižja raven. V zgornji preglednici sporočeni podatki o zaposlenosti temeljijo na najnovejših posodobljenih podatkih, ki jih je zagotovilo združenje EBMA, in vključujejo vso neposredno ali posredno delovno silo, vključeno v proizvodnjo koles.

(245)

Ker je prodaja industrije Unije v obravnavanem obdobju ostala stabilna, potrošnja pa se je zmanjšala, je industriji Unije uspelo utrditi svoj položaj na trgu, zaradi česar je v obravnavanem obdobju povečala svoj tržni delež (+2,6 odstotne točke).

(246)

Damping se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval na visoki ravni, kot je pojasnjeno v oddelku 3 zgoraj, cene kitajskih proizvajalcev izvoznikov pa so še naprej znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije.

(247)

Skupni učinek naraščajočega obsega nizkocenovnega dampinškega uvoza iz LRK in dejanskih stopenj dampinga industriji Unije ni omogočil, da bi v celoti okrevala od preteklega dampinga.

(248)

V obravnavanem obdobju so se ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

(249)

Končne zaloge so se v obdobju 2014–2017 postopno povečale za 15 %. V primerjavi z obsegom proizvodnje v obdobju 2014–2017 ne kažejo bistvenega povečanja. Kolesa so sezonski izdelek, zato mora industrija Unije svoje ravni zaloge povečati pred prodajno sezono. To se kaže v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, kjer konec obdobja preiskave v zvezi s pregledom sovpada z začetkom prodajne sezone, zaradi česar so ravni zalog znatno večje.

(250)

V obravnavanem obdobju so se povprečna prodajna cena na enoto nepovezanim strankam v Uniji in povprečni proizvodni stroški na enoto pri vzorčenih proizvajalcih Unije gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Prodajne cene in stroški v Uniji

(251)

V obravnavanem obdobju je industriji Unije uspelo zvišati povprečne prodajne cene za 9 %. Povprečni stroški proizvodnje so se nekoliko zvišali, in sicer za 3 %.

(252)

Povprečni stroški dela petih vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 13

Povprečni stroški dela

(253)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zvišali za 33 %. Na ta kazalnik je zlasti vplivalo znatno zvišanje plač v Bolgariji, kjer je ena od vzorčenih družb. Plače so se v tej državi članici v obravnavanem obdobju zvišale za skoraj 50 % (97).

(254)

Poleg tega so bili analizirani tudi povprečni stroški dela izvajalcev poslov oplemenitenja, ki so v obravnavanem obdobju delali za pet vzorčenih proizvajalcev. Gibali so se na naslednji način:

Preglednica 14

Povprečni stroški dela izvajalcev poslov oplemenitenja

(255)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zvišali za 9 %.

(256)

Dobičkonosnost in denarni tok sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 15

Dobičkonosnost

(257)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Vzorčeni proizvajalci Unije so v obravnavanem obdobju uspeli povečati svojo dobičkonosnost. Dobičkonosnost se je najprej povečala na 5 % leta 2015, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je nato postopno zmanjšala na 2,8 %. Medtem ko je bila industrija Unije v obravnavanem obdobju dobičkonosna, je njena stopnja dobička ostala pod ciljnim dobičkom (8 %), določenim v prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom.

(258)

Neto denarni tok kaže zmožnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. V obravnavanem obdobju se je gibal na naslednji način:

Preglednica 16

Denarni tok

(259)

Gibanje denarnega toka izraža predvsem gibanje splošne dobičkonosnosti industrije Unije. Stanje denarnega toka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je zlasti posledica znatnega povečanja zalog, analiziranega v uvodni izjavi 249.

(260)

Naložbe in donosnost naložb industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 17

Naložbe in donosnost naložb

(261)

Naložbe so se v obdobju 2014–2016 znatno povečale, in sicer za 87 %. Od leta 2017 so se naložbe v skladu z gibanjem dobičkonosnosti zmanjšale. Na splošno so se naložbe v obravnavanem obdobju zmanjšale za 32 %.

(262)

Proizvajalci Unije so izvedli več naložb v zvezi s posodobitvijo in avtomatizacijo proizvodnih linij. Nekatere družbe so tudi optimizirale svoje zmogljivosti s povečanjem prostora za skladiščenje.

(263)

Donosnost naložb je dobiček, izražen v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb je v obravnavanem obdobju delno sledila gibanju dobičkonosnosti, saj se je leta 2015 znatno povečala, nato pa se je postopno zmanjšala, vendar je ostala nad ravnjo iz leta 2014.

(264)

Analizirane so bili tudi naložbe in donosnost naložb izvajalcev poslov oplemenitenja. Gibale so se na naslednji način:

Preglednica 18

Naložbe in donosnost naložb izvajalcev poslov oplemenitenja

(265)

Izvajalci poslov oplemenitenja so v obravnavanem obdobju redno izvajali naložbe. Gibanje kaže povečanje naložb za 20 % v obravnavanem obdobju.

(266)

Naložbe so obsegale nove proizvodne linije, avtomatizacijo obstoječih linij in ponovno proizvodnjo nekaterih delov.

(267)

Donosnost naložb se je v obravnavanem obdobju gibala med 23 % in 31 % ter kaže na splošno rahlo povečanje s 26 % leta 2014 na 27 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(268)

Splošno izboljšanje dobičkonosnosti in denarnega toka je pozitivno vplivalo na zmožnost proizvajalcev Unije in njihovih izvajalcev poslov oplemenitenja za zbiranje kapitala, saj je večina od njih svoje dejavnosti in naložbe financirala z lastnimi sredstvi. Nekatere družbe so izkoristile tudi evropske ali nacionalne razvojne programe, nekatere pa so se odločile za bančno financiranje.

(269)

Preiskava je pokazala, da je bil položaj industrije Unije na makro ravni v obravnavanem obdobju, v katerem zaradi vse večje rasti trga električnih koles na trgu poteka preoblikovanje industrije koles v Uniji, razmeroma stabilen. Medtem ko se je potrošnja v obravnavanem obdobju zmanjšala, sta prodaja in obseg proizvodnje ostala stabilna, kar je industriji Unije omogočilo, da poveča svoj tržni delež.

(270)

Preiskava je pokazala tudi, da se je položaj industrije na mikro ravni v obravnavanem obdobju izboljšal zaradi manjšega znižanja stroškov kot cen, kar je privedlo do večje dobičkonosnosti, in tudi zaradi naložb, ki že prinašajo prve rezultate. Vendar je doseženi dobiček v celotnem obravnavanem obdobju ostal pod ciljnim dobičkom, določenim v prvotni preiskavi. Položaj izvajalcev poslov oplemenitenja je podoben.

(271)

Glede na navedeno se sklene, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(272)

Čeprav se je položaj industrije Unije stabiliziral, je še vedno negotov, kot je razvidno iz dobička, ustvarjenega v obravnavanem obdobju.

(273)

Združenje EBMA je v svojih pripombah na končno razkritje trdilo, da Komisija pri analizi uspešnosti industrije Unije ni upoštevala celotnega stanja na trgu, zlasti glede uvoza koles za souporabo brez stojala iz LRK in njegovega vpliva na industrijo Unije v obdobju od leta 2016 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Združenje EBMA je trdilo tudi, da bi bila lahko analiza zaposlenosti in produktivnosti v uvodnih izjavah 243 in 244 dovzetna za napačno razlago.

(274)

Komisija je opozorila, da so bili makroekonomski kazalniki iz oddelka 4.5 ocenjeni na ravni celotne industrije Unije in za vse vrste izdelka kot celote. Predložen ni bil noben konkreten dokaz o povezavi med uvozom koles za souporabo brez stojala in poslabšanjem teh kazalnikov, ki bi lahko upravičila posebno analizo vrste izdelka. Poleg tega je proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, zajemala obdobje od leta 2014 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom, v katerem se je pokazalo izboljšanje nekaterih kazalnikov. Kar zadeva raven in trend gibanja kitajskega uvoza, je Komisija ugotovila, da je v uvodni izjavi 213 že analizirala in navedla oživitev interesov.

(275)

Kar zadeva zaposlenost in produktivnost, je Komisija ugotovila, da ni prostora za napačno razlago, saj je v uvodnih izjavah 243 in 244 že predložila podrobno analizo podatkov o zaposlenosti, opažen trend produktivnosti in vzroke zanj. Skupno število zaposlenih se je morda povečalo, vendar so mnogi povezani z vračanjem nekaterih dejavnosti, kot sta proizvodnja nekaterih delov ali lakiranje. Zato se obseg proizvodnje koles ni povečal enako hitro, produktivnost pa je sledila padajočemu trendu.

(276)

Obe trditvi združenja EBMA sta bili zato zavrnjeni.

(277)

Zbornica CCCME je v svojih pripombah na končno razkritje tudi trdila, da si je industrija Unije opomogla od pretekle škode, kar upravičuje ukinitev ukrepov.

(278)

Komisija je ponovila ugotovitve iz uvodnih izjav 269 do 272, v katerih je navedla, da je položaj industrije Unije še vedno negotov. To je med drugim razvidno iz dobička, ustvarjenega v obravnavanem obdobju, ki je ostal pod ciljnim dobičkom, določenim v prvotni preiskavi, in ga v sedanji preiskavi ni mogoče spremeniti.

(279)

Zato je bila trditev zbornice CCCME zavrnjena.

(280)

Ker industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode, je Komisija v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe nadalje proučila, ali bi se znatna škoda zaradi uvoza iz LRK v primeru izteka veljavnosti ukrepov proti LRK ponovila.

(281)

Za ugotovitev verjetnosti ponovitve škode v primeru razveljavitve ukrepov je Komisija analizirala naslednje elemente: (a) verjetne ravni cen uvoza iz LRK v odsotnosti protidampinških ukrepov, (b) privlačnost trga Unije, (c) proizvodne zmogljivosti in neizkoriščene zmogljivosti v LRK ter (d) obstoj omejevalnih trgovinskih ukrepov v drugih tretjih državah za izvoz koles iz LRK.

(282)

Preiskava je pokazala, da je uvoz iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom potekal po dampinških cenah (glej uvodno izjavo 185) in da v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga (glej uvodno izjavo 202).

(283)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 215–218, so bile kitajske uvozne cene v obravnavanem obdobju kljub veljavnim protidampinškim ukrepom znatno nižje od prodajnih cen industrije Unije. Povprečna prodajna cena industrije Unije na trgu EU v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila 129 EUR/kos, medtem ko je bila povprečna uvozna cena iz LRK skoraj za polovico nižja, in sicer 77 EUR/kos. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da bo kitajski izvoz koles v EU v primeru izteka ukrepov potekal po dampinških in škodljivih cenah, ki bodo nelojalno nižale prodajno ceno industrije Unije.

(284)

Zbornica CCCME je v svojih pripombah na končno razkritje trdila, da je bila razlika v cenah kitajskega uvoza in prodaje industrije Unije posledica dejstva, da so se namesto dampinških in škodljivih uvoznih cen primerjale različne vrste izdelkov, in da Komisija ni izvedla primerjave cen na podlagi vrst izdelka. Zbornica CCCME je trdila tudi, da lahko kitajski izvozniki kljub prenehanju veljavnosti ukrepov ohranijo trenutno raven cen in da ne bodo izvažali koles v Unijo po dampinških in škodljivih cenah.

(285)

Komisija je ugotovila, da zaradi nizke stopnje sodelovanja kitajskih izvoznikov primerjava cen na podlagi vrst izdelka ni bila mogoča. Škoda je bila ocenjena za vse vrste izdelka kot celoto, pri čemer ni bila dana prednost vrstam višjega cenovnega razreda. To je bilo zagotovljeno z vzorčenjem proizvajalcev Unije, glede izbire katerih ni bila prejeta nobena pripomba. Proizvajalci so bili izbrani na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje in proizvodnje, zato je njihova proizvodnja zajemala vse vrste izdelkov in ne le vrste višjega cenovnega razreda. Komisija je v zvezi z drugo trditvijo opozorila na uvodno izjavo (185) in na dejstvo, da je bil damping kitajskih izvoznikov ugotovljen že v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(286)

Obe trditvi zbornice CCCME sta bili zato zavrnjeni.

(287)

Trg Unije je privlačen zaradi velikosti in cen. Glede na razpoložljive informacije, ki jih je predložil vložnik (98), je trg Unije po povpraševanju največji svetovni trg.

(288)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 193, je bilo ugotovljeno, da je trg Unije privlačen zaradi cen, saj so bile izvozne cene v EU v povprečju višje kot v druge države.

(289)

Statistični podatki o izvozu iz Kitajske kažejo tudi, da so bile kitajske izvozne cene na njene glavne izvozne trge, tj. v ZDA, Indonezijo in na Japonsko v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v povprečju nižje (50 EUR/kos) kot v EU (64 EUR/kos).

(290)

Privlačnost trga Unije potrjuje tudi gibanje uvoza iz LRK, ki kljub veljavnim ukrepom kaže znatno povečanje v obravnavanem obdobju (+51 %).

(291)

Zbornica CCCME je v svojih pripombah na končno razkritje trdila, da je tudi v primeru razveljavitve ukrepov težko, da bi kitajski izvozniki v kratkem obdobju ponovno pridobili stranke Unije. Poleg tega bi uveljavljena mreža v drugih državah, zmanjševanje povpraševanja v Uniji in konkurenca s strani proizvajalcev Unije, ki so si opomogli od škode, delovali odvračilno na kitajske izvoznike.

(292)

Komisija je opozorila na ugotovitve iz uvodne izjave 212, zlasti da se je kitajski uvoz v obdobju 27 mesecev (od leta 2016 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom) povečal za 59 %. Poleg tega prakse izogibanja, navedene v uvodnih izjavah 3 in 4, potrjujejo, da se kitajski izvozniki še vedno zelo zanimajo za trg Unije, na katerega lahko hitro prodrejo.

(293)

Ta trditev zbornice CCCMC je bila zato zavrnjena.

(294)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 187–190, je bila kitajska proizvodna zmogljivost koles konservativno določena na 117 milijonov kosov v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Glede na obseg proizvodnje 80 milijonov kosov je bila razpoložljiva neizkoriščena zmogljivost v obdobju preiskave v zvezi s pregledom 37 milijonov koles. Taka zmogljivost bi zadostovala za kritje potrošnje, dvakrat večje od tiste v Uniji.

(295)

Poleg tega so kitajski proizvajalci izvozniki, kot je potrdilo združenje China Bicycle Association, pretežno izvozno usmerjeni, saj se letno izvozi 75 % njihove proizvodnje (99).

(296)

Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da so bili kitajski proizvajalci izvozniki izvozno usmerjeni in da bi imeli v primeru razveljavitve ukrepov na voljo dovolj neizkoriščenih zmogljivosti za znatno povečanje izvoza v EU.

(297)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 196, obstajajo številne trgovinske ovire, obstaja več trgovinskih ovir na nekaterih glavnih izvoznih trgih LRK za kolesa, kot sta Argentina in Mehika, kjer veljajo protidampinški ukrepi.

(298)

Poleg tega je, kot je navedeno v uvodni izjavi 197, zvišanje uvoznih dajatev ad valorem v ZDA (25 %) na uvoz koles s poreklom iz LRK zmanjšalo privlačnost trga ZDA.

(299)

Poleg privlačnosti trga EU, omenjene v uvodnih izjavah 287 in 290, omejitve na teh izvoznih trgih za LRK prav tako kažejo, da bo izvoz v primeru izteka ukrepov verjetno usmerjen na trg Unije.

(300)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz iz LRK še naprej izvajal po dampinških cenah in da nič ne kaže na to, da bi se taka dampinška praksa v prihodnosti ustavila.

(301)

Poleg tega se lahko v primeru razveljavitve ukrepov utemeljeno pričakuje, da bo zaradi privlačnosti trga Unije, razpoložljivih neizkoriščenih zmogljivosti v LRK in obstoja trgovinskih ovir na drugih trgih prišlo do znatnega povečanja uvoza v EU po dampinških škodljivih cenah, ki nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije.

(302)

V takem primeru bi kitajski izvoz v EU hitro pridobil tržni delež industrije Unije, kar bi pomenilo takojšen padec njenega obsega prodaje in zvišanje njenih stalnih stroškov na enoto.

(303)

Poleg tega bo industrija Unije glede na cenovno občutljivost nekaterih distribucijskih kanalov in verjetno raven cen kitajskega uvoza verjetno prisiljena znižati svoje cene, da bi zaščitila svoj tržni delež. Zvišanje stalnih stroškov skupaj z znižanjem prodajnih cen bi takoj negativno vplivalo na dobičkonosnost industrije Unije, ki je v obravnavanem obdobju ostala daleč pod ciljnim dobičkom. Industrija Unije bi zato imela izgubo, splošni gospodarski položaj industrije Unije bi bil negativno prizadet in znatna škoda bi se ponovila.

(304)

Glede na industrijske povezave izvajalcev poslov oplemenitenja bi to enako negativno vplivalo na njihov položaj z zmanjšanjem obsega proizvodnje in zvišanjem stalnih stroškov. Dolgoročno bi bila dejavnost industrije Unije kot celote ogrožena, kar bi privedlo do zaprtja več proizvodnih obratov.

(305)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v primeru razveljavitve ukrepov obstaja velika verjetnost ponovitve škode zaradi uvoza s poreklom iz LRK.

(306)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov ne bi bila v nasprotju z interesi Unije kot celote.

(307)

Najprej bi bilo treba opozoriti, da se v prejšnjih preiskavah sprejetje ukrepov ni štelo za nasprotno interesu Unije.

(308)

Vse zainteresirane strani so imele v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe možnost, da izrazijo svoja stališča.

(309)

Na podlagi tega je Komisija proučila, ali so kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in ponovitve škode obstajali utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da ohranitev obstoječih ukrepov ni bila v interesu Unije.

(310)

Preiskava je pokazala, da je industrija še vedno v negotovem položaju. Položaj industrije Unije bi se v primeru izteka ukrepov hitro poslabšal, kar bi kratkoročno ponovno povzročilo izgube, dolgoročno pa postopno odpravo celotne industrije.

(311)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, je treba opozoriti, da se znaten del proizvodnje odda v izvajanje izvajalcem poslov oplemenitenja, ki so v obravnavanem obdobju izvedli znatne naložbe v izdelek, ki se pregleduje. Glede na to, da so izvajalci poslov oplemenitenja močno odvisni od ravni dejavnosti svojih poslovnih partnerjev, bi bil v primeru razveljavitve ukrepov negativno prizadet tudi njihov položaj.

(312)

Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da je nadaljevanje ukrepov za uvoz iz LRK v interesu industrije Unije, saj bi ji omogočilo, da nadalje stabilizira svoj položaj in zagotovi svoj nadaljnji obstoj. Industriji Unije bi omogočilo tudi, da izkoristi prednosti znatnih naložb, ki jih je izvedla v obravnavanem obdobju, da bi zagotovila svoj prihodnji razvoj.

(313)

Komisija je januarja 2019 z izvedbenima uredbama (EU) 2019/72 (100) in 2019/73 (101) uvedla izravnalne in protidampinške ukrepe za uvoz električnih koles s poreklom iz LRK.

(314)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 206, je del industrije Unije vključen tudi v proizvodnjo električnih koles, za katere v veliki meri uporabljajo enake stroje, delovno silo in linije za sestavljanje kot za izdelek, ki se pregleduje. V zvezi s tem bi vsako zmanjšanje proizvodnje običajnih koles in obsega prodaje po razveljavitvi ukrepov negativno vplivalo tudi na dejavnost električnih koles v Uniji. Dejansko bi bilo treba stalne stroške absorbirati z manjšim obsegom proizvodnje, kar bi zvišalo stroške in negativno vplivalo na finančni položaj te povezane industrije.

(315)

Zbornica CCCME je v svojih pripombah na končno razkritje trdila, da kitajska kolesa ne bodo preplavila trga Unije ter da se bo celotna proizvodnja koles in električnih koles vsekakor povečala. Po mnenju zbornice CCCME v nobenem primeru ne bo prišlo do tega, da bi se domnevni fiksni stroški pokrili z manjšim obsegom proizvodnje.

(316)

Komisija je v uvodnih izjavah 301 in 302 že analizirala pričakovani razvoj kitajskega uvoza, če bi ukrepi prenehali veljati, in obsežen negativni učinek na proizvodnjo koles. Glede na to, da je proizvodnja električnih koles precej omejena (v letu 2016 je bila 10-krat nižja od proizvodnje konvencionalnih koles), je malo verjetno, da bi lahko povečanje proizvodnje električnih koles izravnalo negativne učinke na fiksne stroške, ki jih povzroča zmanjšanje proizvodnje konvencionalnih koles.

(317)

Trditev zbornice CCCME je bila zato zavrnjena.

(318)

Poleg tega bi razveljavitev ukrepov za izdelek, ki se pregleduje, zaradi podobnosti med običajnimi in električnimi kolesi spodbudila napačno deklariranje električnih koles kot običajnih koles pri uvozu v EU, kar bi privedlo do goljufij v zvezi z ukrepi, ki se uporabljajo za električna kolesa. V takih okoliščinah bi bila učinkovitost protidampinških in protisubvencijskih ukrepov za električna kolesa resno ogrožena, industrija električnih koles v Uniji pa bi bila negativno prizadeta.

(319)

Zbornica CCCME je v svojih pripombah na končno razkritje trdila, da sta konvencionalno kolo in električno kolo popolnoma različna izdelka, cena električnega kolesa pa je običajno veliko višja od cene običajnega kolesa. Na podlagi te okoliščine lahko carinski organi države članice brez težav razlikujejo med obema izdelkoma, zato skoraj ni možnosti, da bi prišlo do napačne carinske deklaracije.

(320)

Komisija ugotavlja, da so električna kolesa v veliki meri podobna običajnim kolesom v smislu sestavnih delov in cen. Glavni razliki sta motor in akumulator, ki se ju lahko vgradi naknadno. Zato se lahko šteje, da je napačna carinska deklaracija verjetna. Dejstvo, da je v okviru tega sektorja prisotna dolga zgodovina izogibanja protidampinškim ukrepom, kot je navedeno v uvodnih izjavah 1, 3 in 4, nadalje podpira to ugotovitev.

(321)

Zato je Komisija zgoraj navedeno trditev zavrnila.

(322)

Zato je bilo sklenjeno, da bi bila ohranitev veljavnih ukrepov za izdelek, ki se pregleduje, tudi v interesu proizvajalcev električnih koles.

(323)

Glede na nedavno raziskavo (102), ki sta jo skupaj opravila združenje EBMA in konfederacija CONEBI, je leta 2018 dele in sestavne dele za kolesa za običajna in električna kolesa izdelovalo več kot 400 družb v 20 različnih državah članicah. Skupno so te družbe zaposlovale več kot 22 000 ljudi.