(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 20. oktobra 2017 na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom koles, s pedali, s pomožnim električnim motorjem (v nadaljnjem besedilu: električna kolesa), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK), v Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija).

(2)

Komisija je v Uradnem listu Evropske unije (2) objavila obvestilo o začetku (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(3)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 8. septembra 2017 vložilo Združenje evropskih proizvajalcev koles (v nadaljnjem besedilu: pritožnik ali združenje EBMA). Pritožnik predstavlja več kot 25 % celotne proizvodnje električnih koles v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zato nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(4)

Komisija je 21. decembra 2017 začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom električnih koles s poreklom iz LRK v Unijo in začela ločeno preiskavo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (3).

(5)

Pritožnik je 31. januarja 2018 vložil zahtevek za registracijo uvoza električnih koles iz LRK v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe. Komisija je 3. maja 2018 objavila Izvedbeno uredbo (EU) 2018/671 (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) (4), s katero je za uvoz električnih koles iz LRK s 4. majem 2018 postala obvezna registracija.

(6)

Komisija je 18. julija 2018 z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1012 (5) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz električnih koles s poreklom iz LRK v Unijo.

(7)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 7 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. oktobra 2016 do 30. septembra 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP), proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, pa je zajemala obdobje od 1. januarja 2014 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(8)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), so pritožniki, Kitajska gospodarska zbornica za uvoz in izvoz strojev in elektronskih izdelkov (v nadaljnjem besedilu: zbornica CCCME), Združenje evropskih uvoznikov električnih koles (v nadaljnjem besedilu: združenje CEIEB), posamezni nepovezani uvozniki in posamezni kitajski proizvajalci izvozniki predložili pisna stališča o začasnih ugotovitvah.

(9)

Zaslišanje je bilo odobreno vsem strankam, ki so to zahtevale. Zaslišani so bili pritožniki, združenje CEIEB, nepovezani uvozniki in en kitajski proizvajalec izvoznik. Zaslišanje s tem kitajskim proizvajalcem izvoznikom je potekalo pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(10)

Komisija je proučila pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in jih obravnavala, kakor je podrobno opisano v tej uredbi.

(11)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene dokončne ugotovitve. Da bi se preverili izpolnjeni vprašalniki nepovezanih uvoznikov, so bili opravljeni preveritveni obiski v prostorih naslednjih strank:

(12)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o ključnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz električnih koles s poreklom iz LRK v Unijo (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje).

(13)

Pripombe zainteresiranih strani so se proučile in upoštevale, kot je bilo primerno.

(14)

Seznam kitajskih proizvajalcev izvoznikov, vključen v Prilogo 1 k tej uredbi, je bil spremenjen, da bi se upoštevala sprememba imena enega kitajskega proizvajalca izvoznika v Easy Electricity Technology Co., Ltd., poleg tega pa je bil v Prilogo 1 dodan proizvajalec izvoznik Wuxi Shengda Vehicle Technology Co., Ltd.

(15)

Šest nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov je uradno zahtevalo individualno preiskavo na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe. Tri od teh družb so bile skupine družb s skupno šestimi povezanimi trgovci. Poleg tega sta dve družbi, ki sta uradno zahtevali individualno preiskavo, zahtevali tudi tržnogospodarsko obravnavo. Po začasnem razkritju so štiri od teh družb znova zahtevale individualno preiskavo.

(16)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 47 začasne uredbe, bi preiskava tako velikega števila zahtevkov predstavljala preveliko obremenitev in bi onemogočila končanje preiskave v roku, določenem v osnovni uredbi. Poleg tega je bil dodaten čas med začasnimi in dokončnimi fazami prekratek, da bi lahko Komisija obravnavala to veliko število zahtevkov. Zato je potrdila svojo odločitev, da ne ugodi zahtevkom za individualno preiskavo.

(17)

Zbornica CCCME, Bodo Vehicle, Suzhou Rununion in Jinhua Vision so ponovili trditev, da je pododstavek (a)(ii) oddelka 15 Protokola o pristopu LRK k Svetovni trgovinski organizaciji (v nadaljnjem besedilu: STO) po 11. decembru 2016 prenehal veljati, zato bi bilo obstoj dampinga treba ugotoviti na podlagi domačih cen in stroškov kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Komisija je to trditev obravnavala, kakor je opisano v oddelku 3.1.1 začasne uredbe.

(18)

Komisija je uporabila veljavno zakonodajo, ki se lahko uporabi v tej preiskavi, in sicer člen 2(7)(a) in (b) osnovne uredbe.

(19)

Družba Giant Electric Vehicle (v nadaljnjem besedilu: družba Giant) je v odgovoru na začasno razkritje ponovila svoje trditve, da bi ji Komisija morala odobriti TGO, saj po njenem mnenju izpolnjuje merila za TGO iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, zlasti merili št. 1 in 3. Družba Giant je zlasti ugovarjala razlagi Komisije glede vmešavanja države, pri čemer je navedla, da možnost vmešavanja države ni zadosten razlog za zavrnitev zahtevka za TGO. Poleg tega je ponovila svoje argumente, da vpliv izkrivljanj na ceno aluminija ni bil pomemben.

(20)

Kar zadeva merilo št. 1, je Komisija ugotovila znatno vmešavanje države v zvezi s trgom aluminija, kakor je podrobno opisano v dokumentu o razkritju za TGO z dne 3. maja 2018, dopisu z dne 29. maja, s katerim je odgovorila na pripombe družbe Giant glede razkritja za TGO, in začasni uredbi, zlasti uvodnih izjavah 88 in 89. Komisija je ugotovila, da lahko kitajska vlada popolnoma nadzoruje trg aluminija in ga regulira, da prepreči arbitražo v gospodarskem smislu. Po ugotovitvah Komisije to stanje povzroča izkrivljen trg aluminija v LRK in pomeni znatno vmešavanje države prek kitajske vlade. Trg aluminija je tako močno izkrivljen, da na njem ni nobene arbitraže, kar samo po sebi pomeni znatno izkrivljanje.

(21)

Družba Giant ni nikoli ugovarjala ugotovitvam Komisije o znatnem vmešavanju države na trgu aluminija v LRK in o tem, da ga kitajska vlada popolnoma nadzoruje. Trdila je le, da učinek tega vmešavanja države v obdobju preiskave ni bil pomemben v smislu vrednosti. Komisija ne more sprejeti predlagane razlage, ki je sodna praksa, ki jo navaja družba Giant, ne podpira (6). Pravzaprav glede na sodno prakso merilo št. 1 preprečuje odobritev TGO, če se je država znatno vmešala v delovanje tržnih sil. Znatno vmešavanje države v zvezi s tem ne more podpreti sklepa, da pri proizvajalcu, ki deluje na takem trgu, prevladujejo pogoji tržnega gospodarstva (7).

(22)

Zato je bila ugotovitev Komisije glede merila št. 1 v začasni uredbi potrjena.

(23)

Kar zadeva merilo št. 3, je družba Giant trdila, da Komisija ni obravnavala njenih trditev, da so bile finančne spodbude zanemarljive in da niso bile prenesene iz prejšnjega sistema netržnega gospodarstva, temveč so izražale legitimno industrijsko politiko. Poleg tega je družba Giant znova navedla, da bi Komisija morala upoštevati pomen pravic uporabe zemljišč, danih praktično brezplačno za obdobje 50 let.

(24)

Komisija ugotavlja, da sta bili trditev glede finančnih spodbud in metodologija, uporabljena v zvezi s pravicami uporabe zemljišč, obsežno obravnavani v dokumentu o razkritju za TGO, poleg tega pa tudi v dopisu z dne 29. maja 2018, s katerim je družbi Giant odgovorila na pripombe. Razlogovanje Komisije je prav tako opisano v začasni uredbi, zlasti uvodnih izjavah 91 in 92.

(25)

Komisija je na podlagi razlogovanja v navedenih dokumentih sklepala, da je bila preferenčna davčna stopnja finančna spodbuda, ki je navidezno trajna in odprta, kar bi se tudi lahko uporabilo za privabljanje kapitala po diskontnih stopnjah, s čimer bi se konkurenca na dolgi rok znatno izkrivila. Komisija je tudi sklepala, da je bila davčna olajšava za stroške razvoja in raziskav periodična in časovno neomejena, zato bi imela podoben učinek. Nazadnje, Komisija opozarja, da družba Giant efektivno ni plačala pravic uporabe zemljišč (glej uvodno izjavo 21). Družba Giant ni podala nobenega novega argumenta.

(26)

Zato merilo št. 3, tj. zahteva po neobstoju znatnih izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva, ostaja neizpolnjeno.

(27)

Združenje CEIEB je trdilo, da je bila zavrnitev TGO za kitajskega proizvajalca izvoznika diskriminatorna, saj industrija Unije aluminijaste okvire kupuje od LRK in ima torej tudi koristi od izkrivljanj na trgu aluminija v LRK. Združenje CEIEB je opozorilo tudi, da industrija Unije uvaža aluminijaste okvire iz LRK v okviru sheme opustitve dajatev. Navedene trditve so bile zavrnjene. Nakupi industrije Unije niso pomembni za analizo v skladu s členom 2(7)(c) osnovne uredbe, katere namen je preveriti, ali je proizvajalec izvoznik upravičen do TGO pri določanju normalne vrednosti. Posledično Komisija tega ni štela za pomembno za rezultate ocene za TGO.

(28)

Ker pripomb glede obdobja preiskave in obravnavanega obdobja ni bilo, se uvodna izjava 7 začasne uredbe potrdi.

(29)

Po objavi začasne uredbe so trije kitajski proizvajalci izvozniki, en uvoznik in zbornica CCCME ponovili svojo trditev iz uvodnih izjav 57 do 63 začasne uredbe, da je treba iz obsega izdelka izključiti električna kolesa s pedali s pomožnim motorjem s hitrostjo do 45 km/h (v nadaljnjem besedilu: hitra električna kolesa).

(30)

Navedene stranke so trdile, da imajo hitra električna kolesa bistveno drugačne lastnosti in predvidene uporabe, da zanje ne veljajo iste regulativne zahteve, da so njihove cene in stroški bistveno drugačni ter da z vidika potrošnikov niso zamenljiva z drugimi električnimi kolesi s pedali s pomožnim motorjem s hitrostjo do 25 km/h, zajetimi v tej preiskavi.

(31)

Zbornica CCCME je trdila, da je Komisija prezrla, da potrošniško spreminjanje programske opreme glede končne hitrosti, na katero je opozoril pritožnik, ni bilo zakonito, in dodala, da te možnosti ni mogoče šteti za verjetno.

(32)

Pritožnik se je strinjal, da je bilo potrošniško povečanje končne hitrosti pomoči pri poganjanju s pedali s pomožnim motorjem s spreminjanjem programske opreme nezakonito. Kljub temu je spomnil, da njegova trditev ni bila povezana s tako možnostjo, temveč s spremembami, ki so jih izvajali gospodarski subjekti (uvozniki, trgovci), preden so bila električna kolesa prodana na trgu Unije. Pravzaprav bi bile navedene spremembe programiranja programske opreme, če bi vključevale zmanjšanje končne hitrosti pomoči pri poganjanju s pedali s pomožnim motorjem, z vidika homologacije izdelka zakonite. Pritožnik je dodal, da so take spremembe programiranja programske opreme ustvarile očitno tveganje za izogibanje protidampinškim in protisubvencijskim ukrepom.

(33)

Komisija poudarja, da se uvodna izjava 65 začasne uredbe ne nanaša le na potrošniško spreminjanje programske opreme, temveč na programiranje programske opreme v splošnem. Poleg tega se jasno nanaša na možnost spremembe končne hitrosti navzgor in navzdol. Čeprav zbornica CCCME ugotavlja, da bi bilo potrošniško povečanje končne hitrosti pomoči pri poganjanju s pedali s pomožnim motorjem nezakonito, ne dvomi o drugih spremembah programiranja programske opreme, kakršno je zmanjšanje končne hitrosti pomožnega motorja za pomoč pri poganjanju s pedali, ki ga opravijo gospodarski subjekti, navedeni v uvodni izjavi 32 te uredbe. Argument je bil zato zavrnjen.

(34)

Po dokončnem razkritju je zbornica CCCME trdila, da je Komisija šele v dokončnem razkritju prvič predstavila argument o tem, da gospodarski subjekti, ne pa potrošniki, spreminjajo programiranje programske opreme, da povečajo ali zmanjšajo hitrost pomoči pri poganjanju s pedali s pomožnim motorjem. Navedena trditev ni pravilna. Kakor je ugotovljeno v prejšnji uvodni izjavi, se je uvodna izjava 65 začasne uredbe nanašala na vse vrste programiranja programske opreme ne glede na to, kdo ga izvede. Nič ne kaže na to, da se je uvodna izjava 65 začasne uredbe nanašala le na programiranje programske opreme, ki so ga opravili potrošniki, in da ni zajemala programiranja programske opreme, ki so ga opravili gospodarski subjekti. Vsekakor Komisija ugotavlja, da je vključitev v dokončno razkritje dovolj, da se vsem zainteresiranim stranem dovoli, da podajo pripombe.

(35)

Zbornica CCCME je trdila, da navedba pritožnika, da so se za vsa električna kolesa izvedli isti preskusi na podlagi standarda EN 15194, ni točna. Navedla je, da po standardu EN 15194 za vsa električna kolesa veljajo isti preskusni postopki. Kljub temu ta standard ne vpliva na razliko v hitrosti, ki narekuje različne zahteve in zaradi katere hitra električna kolesa niso zamenljiva z drugimi električnimi kolesi. Zbornica CCCME je prav tako trdila, da hitra električna kolesa v primerjavi z običajnimi električnimi kolesi ne spadajo na področje uporabe standarda EN 15194.

(36)

Zbornica CCCME je navedla, da so hitra električna kolesa kot mopedi za uporabo na javnih cestah zajeta z Uredbo (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Navedena uredba s področja uporabe izključuje električna kolesa s pedali z dodatnim pogonom s pomožnim motorjem s hitrostjo do 25 km/h. Dodatna pravila, ki se uporabljajo za hitra električna kolesa, zajemajo davke, izdajanje dovoljenj in zavarovanje, registrske tablice ter preverjanje skladnosti čelad za mopede in skladnosti z varnostnimi predpisi.

(37)

Zbornica CCCME je navedla, da razlogovanje iz uvodne izjave 70 začasne uredbe, da imajo vsa električna kolesa enake fizikalne lastnosti, ne prevlada nad argumentom, da so s hitrimi električnimi kolesi povezane različne zahteve glede opreme in regulativne zahteve. Trdila je, da zaradi teh različnih zahtev hitra električna kolesa niso zamenljiva z drugimi električnimi kolesi in da potrošniki podpirajo to stališče. V podkrepitev navedenega argumenta je navedla nasprotovanje Evropske kolesarske zveze predlogu Komisije, da zahteva zavarovanje odgovornosti do tretjih oseb za vsa električna kolesa, ne le hitra električna kolesa.

(38)

Pritožnik je ponovil svojo trditev, da imajo vsa električna kolesa enake fizikalne lastnosti. Zlasti je navedel, da so vsa električna kolesa izdelana iz enakih delov in sestavnih delov koles in da ni takih delov koles, ki bi se uporabljali izključno za hitra električna kolesa. To zajema motorje, ki jih izdelujejo glavni proizvajalci motorjev in ki se lahko z ustreznim programiranjem programske opreme uporabljajo za pogon vseh vrst električnih koles. Zato razlike med hitrimi električnimi kolesi in drugimi električnimi kolesi ni mogoče zanesljivo ugotoviti na podlagi njihovega videza.

(39)

Pritožnik je navedel, da dojemanje potrošnikov ni odločilen dejavnik pri določanju obsega izdelka v postopkih trgovinske zaščite in da so električna kolesa z vsemi ravnmi pomoči pri poganjanju s pedali s pomožnim motorjem na voljo v različnih kategorijah uporabe (na primer za uporabo pri prevozu na delo in domov, na izletih, tekmah in v gorah) ter se tržijo za vse potrošniške skupine ne glede na starost in spol. Zato dojemanje potrošnikov in uporaba ne upravičujeta izključitve hitrih električnih koles iz obsega izdelka.

(40)

Pritožnik je navedel, da merilo homologacije in splošneje razvrstitev po Uredbi (EU) št. 168/2013 nista primerna za opredelitev obsega izdelka v tem primeru. Trdil je, da homologacija ne velja za vsa hitra električna kolesa, temveč le za tista, ki so namenjena uporabi na javnih cestah. To bi na primer izključilo električno gorsko kolo, ki se uporablja izključno za tekmovanja ali gorska brezpotja, za katero prav tako ne bi veljale dodatne zahteve glede homologacije (registrska tablica, čelada in zavarovanje).

(41)

Poleg tega je pritožnik trdil, da za električna kolesa, za katera ne velja homologacija po Uredbi (EU) št. 168/2013, kljub temu veljajo enake zahteve glede varnosti izdelkov po direktivi Unije o strojih. Dodal je še, da je veljavni standard, ki določa posebne zahteve, enak za vsa električna kolesa, in sicer je to harmonizirani standard EN 15194, zato je ponovil trditev, navedeno v uvodni izjavi 64 začasne uredbe.

(42)

Komisija je ocenila, da so zgornje trditve zbornice CCCME glede medsebojne zamenljivosti, regulativnih zahtev in dojemanja potrošnikov ponovitev tistih, ki so že bile obravnavane v uvodnih izjavah 67 do 73 začasne uredbe.

(43)

Komisija je ugotovila, da je njen predlog za razširitev zavarovanja odgovornosti do tretjih oseb na vsa električna kolesa, ki ga je zbornica CCCME uporabila za podkrepitev zatrjevane razlike pri dojemanju potrošnikov, enako pokazal, da se razlike pri regulativnih zahtevah razvijajo, ter da ni zagotovil primerne in trdne podlage za izključitev hitrih električnih koles iz obsega izdelka.

(44)

Komisija je sklepala, da dodatne predložene informacije niso bile takšne, da bi spremenile njene ugotovitve glede obsega izdelka, namreč, da imajo električna kolesa enake osnovne fizikalne lastnosti ter da se dojemanje potrošnikov in uporabe precej prekrivajo. Argumenti zbornice CCCME so bili zato zavrnjeni.

(45)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi bilo treba obseg izdelka v preiskavi omejiti na nizkocenovna električna kolesa. Srednje- in visokocenovna električna kolesa naj bi bilo treba odstraniti iz obsega izdelka, saj v segmentu srednje- in visokocenovnih električnih koles domnevno ni dampinga. Trdila je, da bi se lahko kakovost in zmogljivost, cena, stroški ter profitna marža električnih koles uporabili za razlikovanje med navedenimi tržnimi segmenti.

(46)

Komisija je spomnila, da sta bila zadevni izdelek in podobni izdelek opredeljena na podlagi fizikalnih lastnosti. Meril, kot so cena, stroški in profitna marža, ni mogoče uporabiti za opredelitev zadevnega izdelka (9). Kar zadeva kakovost in zmogljivost, poleg dejstva, da zainteresirana stran ni razložila, kako sistematično meriti in kvantificirati te elemente, Komisija opozarja, da se kakovost in zmogljivost lahko upoštevata prek prilagoditev za fizikalne lastnosti. Tudi če bi bili pomembni za opredelitev obsega izdelka, kar pa nista, Komisija vsekakor ugotavlja, da čeprav je več zainteresiranih strani v preiskavi podalo podobne trditve, nobena ni predložila ustreznih informacij, ki bi upravičile ali omogočile morebitno segmentacijo trga. Ker dokazov ni bilo, je Komisija navedeni argument vsekakor morala zavrniti in je potrdila ugotovitve iz uvodne izjave 122 začasne uredbe.

(47)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede obsega izdelka, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 67 do 74 začasne uredbe.

(48)

Glede izbire industrije Unije kot primerljive države niso bile prejete nobene pripombe niti niso bile predlagane alternativne primerljive države. Uvodna izjava 103 začasne uredbe se zato potrdi.

(49)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 103 začasne uredbe, je normalna vrednost temeljila na cenah, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji za podobni izdelek. Glede tega ni bila prejeta nobena pripomba.

(50)

Dva kitajska proizvajalca izvoznika sta ugovarjala vrednostim, uporabljenim za normalno vrednost, pri čemer sta za primer vzela pare vrst izdelkov (kontrolne številke izdelkov), pri katerih bi morala biti ena vrsta glede na splošno razumevanje v industriji električnih koles dražja od druge, v resnici pa je bila cenejša. Trdila sta, da bi Komisija morala prilagoditi normalno vrednost glede na kontrolno številko izdelka, da bi bila bolj „v skladu“ s predvidenimi stroški uporabljenih materialov in delov.

(51)

Navedena trditev je bila zavrnjena, saj normalna vrednost temelji na dejanskih cenah, plačanih v Uniji za podobni izdelek. Vsako električno kolo je sestavljeno iz več sestavnih delov, ki skupaj z drugimi dejavniki določajo prodajno ceno. Skupni učinek navedenih sestavnih delov in dejavnikov lahko prevlada nad učinkom cenovnih razlik posameznega sestavnega dela, kakor sta trdila oba proizvajalca izvoznika. Navedena proizvajalca izvoznika nista zahtevala prilagoditve za fizikalne razlike po členu 2(10)(a) uredbe.

(52)

Uvodne izjave 104 do 106 začasne uredbe se zato potrdijo.

(53)

Po dokončnem razkritju sta dva proizvajalca izvoznika trdila, da pojasnilo iz uvodne izjave 51 ni zadostno. Za primer sta navedla dve kontrolni številki izdelkov, ki sta se razlikovali le po ravni moči motorne pomoči. V navedenem primeru je bila kontrolna številka izdelka z manjšo motorno pomočjo uvrščena v dražji razpon normalne vrednosti kot kontrolna številka izdelka z večjo motorno pomočjo.

(54)

Komisija je ugotovila, da to ni običajno pri normalni vrednosti, uporabljeni v tej preiskavi, saj so bile v večini primerov dražje lastnosti kontrolnih številk izdelkov uvrščene v dražje razpone normalne vrednosti. Pravzaprav je povprečna normalna vrednost kontrolnih številk izdelkov z višjo ravnjo pomoči za 60,8 % višja od povprečne normalne vrednosti kontrolne številke izdelka z nižjo ravnjo pomoči. Primer iz uvodne izjave 53 se lahko zgodi brez ogrožanja zanesljivosti te normalne vrednosti za pošteno primerjavo, saj normalna vrednost temelji na prodaji več proizvajalcev Unije v Uniji. Ta prodaja neločljivo zajema cenovne razlike glede na posamezne modele, ki vplivajo na ceno na kontrolno številko izdelka v prodajnem naboru. Prav tako se zdi, da normalna vrednost zadevnega izdelka, predstavljena v razponih, krepi cenovne razlike v nekaterih primerih. Dve kontrolni številki izdelkov z zelo majhno cenovno razliko bi namreč lahko bili prikazani v dveh različnih razponih, če bi bili njuni ceni blizu mej razpona.

(55)

Ker drugih trditev glede normalne vrednosti ni bilo, se uvodne izjave 104 do 106 začasne uredbe potrdijo.

(56)

Ker ni bilo pripomb glede izvozne cene, se uvodne izjave 107 do 109 začasne uredbe potrdijo.

(57)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da Komisija ne bi smela odšteti stroškov kredita, nastalih med proizvajalcem in njegovimi povezanimi prodajnimi družbami v Evropi. Navedena trditev je bila sprejeta. Zato je bila izvozna cena prilagojena, in sicer za manj kot 1 %.

(58)

Isti proizvajalec izvoznik je vprašal, ali so v normalno vrednost vključeni stroški pakiranja, in če so, ali je bila primerjava z izvozno ceno opravljena z vključenimi stroški pakiranja. To je bilo sprejeto za vse proizvajalce izvoznike, saj je bila normalno vrednost določena na podlagi pakiranih podobnih izdelkov. Zato je bila izvozna cena prilagojena, in sicer za manj kot 1 %.

(59)

Komisija je v uvodni izjavi 116 začasne uredbe pozvala zainteresirane strani, naj predložijo zanesljivo in preverljivo količinsko opredelitev stroškov za prilagoditev na podlagi člena 2(10)(k) osnovne uredbe, da se upoštevajo stroški oblikovanja, trženja ter raziskav in razvoja, ki jih imajo uvozniki blagovnih znamk.

(60)

Dva vzorčena kitajska proizvajalca izvoznika sta podala zahtevek za prilagoditev na podlagi člena 2(10)(k) osnovne uredbe in v zvezi s tem predložila dokaze svojih uvoznikov blagovnih znamk v Uniji. Predloženi dokazi so zajemali podatke zadevnih uvoznikov glede stroškov raziskav in razvoja ter oblikovanja. Navedeni uvozniki so bili pregledani v okviru te preiskave.

(61)

Komisija je štela, da predloženi podatki upravičujejo podana zahtevka, in sprejela, da so bili pri poslovanju uvoznikov blagovnih znamk nekateri stroški raziskav in razvoja ter oblikovanja res nujni. Kljub temu ni mogla sprejeti podatkov uvoznikov, ki sta jih izbrala proizvajalca izvoznika, saj so se nanašali na zadeve, ki presegajo stroške raziskav in razvoja ter oblikovanja, ki jih imajo uvozniki blagovnih znamk. Znatne razlike v sporočenih kategorijah stroškov, izraženih v odstotkih prihodkov teh dveh uvoznikov blagovnih znamk, niso zagotovile reprezentativne podlage za ugotavljanje stroškov, potrebnih za zatrjevano prilagoditev.

(62)

Komisiji je kljub temu uspelo najti navedene stroške v evidencah vzorčenih in preverjenih proizvajalcev Unije, ki so zagotovili vir podatkov za normalno vrednost v tej preiskavi. Zato so bili vzorčeni in preverjeni proizvajalci Unije upoštevani kot zanesljiv vir podatkov za prilagoditev normalne vrednosti za raziskave in razvoj ter oblikovanje v skladu s členom 2(10)(k).

(63)

Komisija je na podlagi tega pri treh kitajskih proizvajalcih izvoznikih, ki so prodajali le neoznamčena električna kolesa, tj. ki so v LRK proizvajali električna kolesa za imetnike blagovnih znamk v Uniji, normalno vrednost prilagodila za 2,3 %.

(64)

Industrija Unije je opozorila na prvotna zahtevka dveh kitajskih proizvajalcev izvoznikov glede raziskav in razvoja, oblikovanja in drugih prilagoditev ter trdila, da taki zahtevki ne bi smeli biti sprejeti. Poleg tega je trdila, da se 2,3-odstotna prilagoditev Komisije ne bi smela uporabiti pri drugem kitajskem proizvajalcu izvozniku, ki je ni zahteval.

(65)

Vendar se je Komisija glede 2,3-odstotne prilagoditve oprla na finančne podatke industrije Unije. Poleg tega je bila za zagotovitev poštene in razumne primerjave med izvozno ceno in normalno vrednostjo prilagoditev potrebna pri treh zadevnih kitajskih proizvajalcih izvoznikih. Trditve industrije Unije so bile zato zavrnjene.

(66)

Trije kitajski proizvajalci izvozniki so v pripombah po dokončnem razkritju trdili, da prilagoditev za raziskave in razvoj ter oblikovanje ne bi smela temeljiti na preverjenih podatkih industrije Unije, ampak na podatkih dveh nepovezanih uvoznikov, ki so jih proizvajalci izvozniki zagotovili po začasnem razkritju. Navedena uvoznika sta tudi trdila, da Komisija ni upoštevala vseh pomembnih stroškovnih razlik, potrebnih za primerjavo cen. En proizvajalec izvoznik je trdil, da je 2,3-odstotna prilagoditev normalne vrednosti prenizka v primerjavi z lastnimi stroški, povezanimi z dejavnostmi znamčenja.

(67)

Komisija je zadostno pojasnila vir navedene prilagoditve v uvodni izjavi 61 in ugotavlja, da bi se za navedeno prilagoditev lahko upoštevali le stroški, povezani z dejavnostmi uvoznika imetnika blagovne znamke, ki jih je izvajal poleg dejavnosti standardnega uvoznika.

(68)

Komisija glede trditve, da bi morala uporabiti podatke dveh nepovezanih uvoznikov, navaja naslednje točke. Ugotavlja, da so bili podatki industrije Unije kot vir za tako prilagoditev uporabljeni že prej, in sicer v postopku glede nekaterih izdelkov iz litega železa s poreklom iz LRK (10), vendar pa je Komisija uporabljala tudi podatke nepovezanih uvoznikov, kakor v postopku glede določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz LRK in Vietnama (11). Komisija je v tem primeru menila, da bi bilo primerno uporabiti podatke proizvajalcev Unije, ki so imeli stroške, povezane z znamčenjem.

(69)

Prvič, Komisiji je uporaba podatkov proizvajalcev Unije omogočila, da pridobi celoten nabor podatkov od vseh proizvajalcev. Zato so uporabljeni podatki bolj reprezentativni kot podatki dveh nepovezanih uvoznikov.

(70)

Drugič, Komisija ni preverila naborov podatkov, ki sta jih zagotovila nepovezana uvoznika, in sicer zato, ker so bili podatki predloženi po preveritvenih obiskih. Po drugi strani so bili podatki proizvajalcev Unije posebej preverjeni.

(71)

Komisija tudi ugotavlja, da je bila uporaba podatkov istih družb skladnejša, saj so bili podatki industrije Unije uporabljeni za izračun normalne vrednosti in neškodljive cene.

(72)

Po dokončnem razkritju je družba Giant zahtevala, da se 2,3-odstotna prilagoditev za raziskave in razvoj ter oblikovanje uporabi pri delu njene prodaje, kjer je navedene dejavnosti opravila njihova stranka, namreč uvoznik imetnik blagovne znamke. Prilagoditev je bila odobrena, zato je bila stopnja dampinga znižana za 1,2-odstotne točke. Rezultat je bil razkrit, k njemu pa niso bile podane nadaljnje pripombe.

(73)

Trije kitajski proizvajalci izvozniki so ponovili trditev iz uvodnih izjav 118 do 122 začasne uredbe, podano pred začasnim razkritjem, da je treba kontrolno številko izdelka, ki jo je Komisija uporabljala v celotni preiskavi, razširiti tako, da zajame druge elemente.

(74)

Navedeni trije kitajski proizvajalci izvozniki niso predložili nobenih novih informacij, ki bi omogočile ponovno preverjanje navedene trditve. Ugotovitve iz uvodnih izjav 121 in 122 začasne uredbe so bile v skladu s tem potrjene.

(75)

Navedeni trije kitajski proizvajalci izvozniki so po dokončnem razkritju ponovili isto trditev, ne da bi priskrbeli kakršne koli nove informacije. Komisija je v nasprotju z argumenti, podanimi v njihovih zadnjih pripombah, skrbno obravnavala dokaze, ki so jih predložili vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki, in vse druge razpoložljive informacije tej svoje sklepe pojasnila v uvodnih izjavah 118 do 122 začasne uredbe.

(76)

En kitajski proizvajalec izvoznik je zahteval dokaze glede ravni trgovanja pri prodaji industriji Unije na domačem trgu, uporabljene za izračun normalne vrednosti, da se ugotovi, ali je bil zahtevek za prilagoditev ravni trgovanja na podlagi člena 2(10)(d)(i) osnovne uredbe upravičen. Navedene informacije, ki so jih vse zainteresirane strani, vključno s kitajskimi proizvajalci izvozniki, štele za zaupne, so zainteresirane strani dale na voljo v razponih v javno dostopni dokumentaciji. Pokazale so, da je običajno več kot 85 % prodaje vzorčenega proizvajalca Unije odpadlo na trgovce na drobno.

(77)

Na podlagi teh novih dokazov, vključenih v javno dostopno dokumentacijo, je kitajski proizvajalec izvoznik predložil zahtevek za prilagoditev ravni trgovanja. Ker je imel povezane prodajne družbe v Uniji, je tudi menil, da se zaradi prilagoditev njegove izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe raven trgovanja pri njegovi prodaji iz prodaje trgovcem na drobno spremeni v prodajo distributerjem. Isti argument je bil naveden po dokončnem razkritju. Komisija je ugotovila, da so prilagoditve na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe namenjene odpravi učinka povezanih uvoznikov v Uniji, ne pa spreminjanju ravni trgovanja pri prodaji, ki je bila v bistvu (običajno več kot 85 %) še naprej prodaja trgovcem na drobno. Po pregledu podanih argumentov je Komisija navedeni zahtevek zavrnila.

(78)

Kot je podrobno opisano v oddelku 3, je Komisija upoštevala pripombe zainteresiranih strani in na novo izračunala stopnjo dampinga vseh kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(79)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotni delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

Preglednica 1

Dokončne stopnje dampinga

(80)

Komisija je po objavi začasne uredbe in prejemu pripomb dodatno proučila položaj nekaterih proizvajalcev podobnega izdelka v Uniji, ki so poročali o uvozu zadevnega izdelka, kakor je navedeno v uvodnih izjavah 130 do 132 začasne uredbe.

(81)

Komisija je v skladu s členom 4(1)(a) osnovne uredbe ugotovila, da bi bilo treba šest družb, ki so se prvotno štele za del industrije Unije, izključiti iz opredelitve pojma industrija Unije. Po pripombah je Komisija znova ocenila položaj navedenih šestih družb in zaključila, da interes, ki ga predstavlja njihova uvozna dejavnost, presega interes, ki ga predstavlja njihova proizvodna dejavnost. Posledično je navedenih šest družb izključila iz opredelitve pojma industrija Unije.

(82)

Ker je bilo iz opredelitve pojma industrija Unije izključenih šest proizvajalcev Unije, preostalih 31 proizvajalcev predstavlja „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(83)

Kazalniki škode za tržni delež, proizvodnjo, proizvodno zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, zaposlenost in produktivnost so bili ustrezno popravljeni, kakor je opisano v uvodnih izjavah 106, 113 in 121.

(84)

Ker pripomb glede potrošnje Unije ni bilo, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 133 do 135 začasne uredbe.

(85)

Po objavi začasne uredbe je zbornica CCCME ponovila svojo zahtevo, naj se razkrijejo vir in podrobni statistični podatki o izvozu, ki jih je predložil pritožnik, ter ponovila trditev, da opis metodologije, ki jo je pritožnik uporabil za opredelitev zadevnega izdelka, ni bil dovolj podroben. Zbornica CCCME ni predložila novih ali dodatnih argumentov v podporo navedenim trditvam, ki so že bile obravnavane v uvodnih izjavah 143 do 148 začasne uredbe. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(86)

Zbornica CCCME je po dokončnem razkritju spraševala, zakaj je tržni delež kitajskega uvoza in uvoza iz drugih tretjih držav ostal nespremenjen kljub odstranitvi šestih proizvajalcev iz opredelitve industrije Unije iz uvodne izjave 82. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se tržni delež izračuna kot odstotek celotne potrošnje Unije. Kakor je navedeno v uvodni izjavi 84, potrošnja Unije od objave začasne uredbe ni bila revidirana. Zato so tržni deleži kitajskega uvoza in uvoza iz drugih tretjih držav tudi ostali nespremenjeni.

(87)

En nepovezan uvoznik je trdil, da do znižanja pri cenah uvoza iz LRK ni prišlo zaradi nepoštenih trgovinskih praks, temveč zaradi znižanja stroškov litija in hudega boja za pridobitev tržnega deleža v Uniji. Kljub temu ni pojasnil, kako bi ti dogodki ovrgli katero koli ugotovitev iz začasne uredbe, zlasti ugotovitev dampinga. Trditev je zato treba zavrniti, razlogovanje iz uvodnih izjav 151 do 158 začasne uredbe pa potrditi.

(88)

Zbornica CCCME in nekateri proizvajalci izvozniki so trdili, da je Komisija napačno ocenila razvoj povprečne cene kitajskega uvoza, ko je ugotovila, da je bistveno nižja od povprečne cene proizvajalcev Unije in tretjih držav. Navedene stranke so trdile, da povprečna cena kitajskega uvoza ni razkrila ničesar o morebitnem nelojalnem nižanju prodajnih cen, saj ni bila opravljena „analiza na enaki osnovi“, in sicer analiza na podlagi vrste izdelka. Trdile so, da bi Komisija morala priznati, da lahko padajoča povprečna cena kitajskega uvoza odraža le spremembo nabora izdelkov.

(89)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 154 začasne uredbe, se Komisija strinja, da lahko sprememba nabora izdelkov vpliva na razvoj povprečne cene uvoza iz LRK. Vseeno je dejstvo, da so povprečne cene uvoza iz LRK nenehno in precej nižje od povprečnih cen iz katerega koli drugega vira oskrbe, kljub okoliščinam, v katerih zbornica CCCME sama trdi, da se je kakovost zadevnega izdelka izboljšala in da se je zadevni izdelek razširil v višje cenovne segmente. Poleg tega je ta padajoči trend treba upoštevati v zvezi z analizami na enaki osnovi, ki so pripeljale do ugotovitev znatnega nelojalnega nižanja prodajnih cen in dampinga.

(90)

Kar zadeva izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, je en kitajski proizvajalec izvoznik s povezanimi uvozniki v Uniji trdil, da bi Komisija morala uporabiti sporočene CIF-vrednosti uvoza namesto računsko določene CIF-vrednosti. Trdil je, da bi bilo treba razkriti metodologijo, uporabljeno za določitev CIF-vrednosti, uporabljene za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen. Poleg tega je trdil, da je Komisija z uporabo take metodologije njegove cene umetno spravila na raven meje Unije, kjer pa ne konkurira proizvajalcem Unije. Navedel je še, da je taka metodologija vpeljala razliko na ravni trgovanja, zaradi česar je primerjava cen postala nepoštena.

(91)

Prvič, Komisija ugotavlja, da je vsem zadevnim strankam, vključno z zadevnim kitajskim proizvajalcem izvoznikom, ustrezno razkrila metodologijo, uporabljeno za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen (cena enote industrije Unije je bila primerjana s ceno enote posameznega proizvajalca izvoznika za posamezno vrsto izdelka, razlika pa je bila pomnožena z izvoženo količino proizvajalca izvoznika). Drugič, enaka trditev glede računske določitve izvozne cene navedenega kitajskega proizvajalca izvoznika za izračun dampinga je bila zavrnjena, kakor je navedeno v uvodni izjavi 75. Komisija mora pravzaprav iz enakih razlogov, in sicer zato, ker računska določitev CIF-cene ne spreminja ravni trgovanja pri prodaji, ki ostaja večinoma (običajno več kot 85 %) prodaja trgovcem na drobno, zavrniti tudi trditev o izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen. Nazadnje, Komisija ne more uporabiti sporočenih CIF-cen za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, ker je prodaja, na kateri temeljijo te cene, potekala med povezanimi osebami. Zadevni kitajski proizvajalec izvoznik poleg tega ni opredelil, kako bi bile lahko navedene cene zanesljive kljub temu razmerju.

(92)

Po dokončnem razkritju je ista zainteresirana stran ponovila trditev, opisano v uvodni izjavi 90.

(93)

Komisija spominja, da osnovna uredba ne predpisuje določne metodologije, kar zadeva določitev stopnje nelojalno znižanih prodajnih cen. Komisija ima zato pri ocenjevanju navedenega dejavnika široko polje proste presoje. To diskrecijsko pravico omejuje potreba po utemeljitvi sklepov na pozitivnih dokazih in objektivnem preverjanju, kot zahteva člen 3(2) osnovne uredbe. Treba je tudi opozoriti, da člen 3(3) osnovne uredbe posebej določa, da je treba obstoj znatnega nelojalnega nižanja prodajnih cen preveriti na ravni dampinškega uvoza, ne pa na ravni kakršne koli naknadne cene pri nadaljnji prodaji na trgu Unije.

(94)

Na podlagi tega mora Komisija, kar zadeva elemente, upoštevane pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen (zlasti izvozno ceno), opredeliti točko, na kateri se prvič pojavi (ali bi se lahko pojavilo) konkuriranje proizvajalcem Unije na trgu Unije. Navedena točka je dejansko nakupna cena prvega nepovezanega uvoznika, ker se lahko družba načeloma odloči, ali bo dobavljala pri industriji Unije ali pri čezmorskih dobaviteljih. Navedena presoja bi morala temeljiti na izvozni ceni na ravni meja Unije, ki se šteje za primerljivo s ceno franko tovarna industrije Unije. Pri izvozni prodaji prek povezanih uvoznikov bi točka primerjave morala biti takoj za tem, ko blago prečka mejo Unije, ne pa v poznejši fazi v okviru distribucijske verige, na primer ob prodaji blaga končnemu uporabniku. Tako se analogno pristopu, uporabljenemu pri izračunih stopnje dampinga, izvozna cena računsko določi na podlagi cene pri nadaljnji prodaji prvi neodvisni stranki, ki je ustrezno prilagojena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Ker je navedeni člen edini člen osnovne uredbe, ki daje navodila za računsko določitev izvozne cene, je njena analogna uporaba upravičena.

(95)

Navedeni pristop tudi zagotavlja skladnost, ko proizvajalec izvoznik blago neposredno proda nepovezani stranki (uvozniku ali končnemu uporabniku), ker se po tem scenariju cene pri nadaljnji prodaji že po definiciji ne bi uporabile. Drugačen pristop bi vodil do diskriminacije med proizvajalci izvozniki, ki bi temeljila le na prodajnem kanalu, ki ga uporabljajo. Komisija meni, da na določitev ustrezne uvozne cene za izračun stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen ne bi smelo vplivati to, ali je izvoz namenjen povezanim ali neodvisnim gospodarskim subjektom v Uniji. Metodologija, ki jo je uporabila Komisija, zagotavlja enako obravnavo v obeh primerih.

(96)

Da bi se omogočila poštena primerjava, je zato treba od cene pri nadaljnji prodaji nepovezanim strankam, ki jo je opravil povezani uvoznik, odbiti PSA-stroške in dobiček, da bi se dobila zanesljiva CIF-cena. Komisija je zato navedeno trditev zavrnila.

(97)

Zbornica CCCME in štirje kitajski proizvajalci izvozniki so trdili, da pri zavrnitvi njihovega zahtevka za prilagoditev ravni trgovanja iz uvodne izjave 157 začasne uredbe ni bila obravnavana razlika v cenah, nastala na ravni kupcev, ki so proizvajalci originalne opreme. Navedene zainteresirane strani so navedle, da je za pošteno primerjavo cen potrebna prilagoditev navzgor, ki bi odražala pribitek kupcev, ki so proizvajalci originalne opreme, in pribitek lastnikov blagovnih znamk po uvozu. Isti argument je bilo znova podan po razkritju.

(98)

Komisija je, kakor je že pojasnjeno v uvodni izjavi 157 začasne uredbe, obravnavala zahtevek za prilagoditev ravni trgovanja in sklepala, da ni doslednih in izrazitih razlik v cenah pri prodaji proizvajalcev originalne opreme in lastnikov blagovnih znamk v Uniji. Prilagoditev kitajske uvozne cene navzgor s pribitkom uvoznikov blagovnih znamk, kar bi domnevno odražalo razliko na ravni trgovanja, bi izpodbila ugotovitev preiskave, da ni doslednih in izrazitih razlik v cenah pri prodaji proizvajalcev originalne opreme in lastnikov blagovnih znamk v Uniji. Zahtevek je bil zato zavrnjen.

(99)

Po začasnem razkritju je družba Giant podala trditev glede izračuna konvencionalne carinske dajatve pri uvozu povezanih družb, ki nastopajo kot uvoznik. Trdila je, da bi znesek konvencionalne carinske dajatve moral temeljiti na dejanski CIF-vrednosti, ne pa na računsko določeni CIF-vrednosti. Navedena trditev je bila sprejeta. Popravljene stopnje nelojalno znižanih prodajnih cen so znašale od 16,2 do 43,2 %, kakor je navedeno v preglednici 2.

Preglednica 2

Stopnje nelojalno znižanih prodajnih cen

(100)

Ker drugih pripomb glede uvoza iz LRK ni bilo, je po reviziji izračunov nelojalnega nižanja prodajnih cen iz uvodne izjave 99 Komisija potrdila vse druge sklepe iz uvodnih izjav 136 do 157 začasne uredbe.

(101)

Po objavi začasne uredbe je en uvoznik trdil, da bi Komisija morala razložiti, kako je pridobila in ocenila kazalnike uspešnosti, saj se tisti, ki so navedeni v začasni uredbi, ne ujemajo s podatki, ki so jih navedli vzorčeni proizvajalci Unije. Zlasti je poudaril, da noben vzorčen proizvajalec Unije ni poročal o zmanjšanju proizvodnje in prodaje.

(102)

Komisija napotuje na uvodno izjavo 162 začasne uredbe, v kateri je razložila, da makrokazalniki niso temeljili le na informacijah, pridobljenih od vzorčenih proizvajalcih Unije, temveč tudi na tržnih informacijah, ki jih je predložila Konfederacija evropskih industrij koles (v nadaljnjem besedilu: konfederacija CONEBI), in statističnih podatkih o uvozu.

(103)

Kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 163 začasne uredbe, je Komisija za potrošnjo uporabila podatek, ki ga je predložila konfederacija CONEBI, Komisija pa ga je preverila. Obseg prodaje industrije Unije je bil pridobljen z odštetjem uvoza od celotne potrošnje. Proizvodnja je bila ocenjena na podlagi ustreznih razmerij prodaje in proizvodnje, preverjenih pri vzorčenih proizvajalcev Unije.

(104)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 164 začasne uredbe, je Komisija uporabila metodologijo, ki je opisana v pritožbi in h kateri med to preiskavo niso bile podane pripombe.

(105)

Ker drugih pripomb ni bilo, je Komisija potrdila uvodne izjave 159 do 166 začasne uredbe.

(106)

Po izključitvi nekaterih družb iz opredelitve industrije Unije, kakor je pojasnjeno v uvodnih izjavah 80 do 83, so bili popravljeni podatki za proizvodnjo, proizvodno zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti v Uniji, kakor je navedeno v preglednici 3.

Preglednica 3

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(107)

Obseg proizvodnje industrije Unije se je kljub 3-odstotnemu zmanjšanju med letom 2016 in obdobjem preiskave v obravnavanem obdobju tako povečal za 28 %. Proizvodna zmogljivost se je med letom 2014 in obdobjem preiskave povečala za 34 %. Od leta 2014 do leta 2016 se je povečala za 50 %, nato pa se je med letom 2016 in obdobjem preiskave zmanjšala za 9 %. Izkoriščenost zmogljivosti se je s 75 % leta 2014 zmanjšala na 72 % v obdobju preiskave, pri čemer se je med letoma 2014 in 2016 zmanjšala s 75 na 66 %, nato pa se je med letom 2016 in obdobjem preiskave povečala s 66 na 72 %. Po popravku družb, ki sestavljajo industrijo Unije, so trendi, opisani v začasni uredbi, pri proizvodnji, proizvodni zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti tako ostali enaki.

(108)

Zbornica CCCME in štirje proizvajalci izvozniki so trdili, da rast proizvodnje ni kazala na škodo. Poleg tega so navedli, da so proizvajalci Unije od leta 2014 do leta 2016 povečali svojo zmogljivost. Te zainteresirane strani so trdile, da je to bilo mogoče le zato, ker industrija Unije do leta 2016 ni imela konkurence, kakor je bilo potrjeno v njihovi pritožbi. Navajajo, da je industrija Unije med letoma 2014 in 2016 ustvarila veliko presežno zmogljivost, nato pa je spoznala, da ta presežna zmogljivost vpliva na njeno dobičkonosnost, ter jo zmanjšala, zato da izboljša dobičkonosnost, ko je bila prodaja še naprej dobra. Kljub temu so ugotovile, da je bila izkoriščenost zmogljivosti še naprej dobra in da se je njeno zmanjšanje, opaženo v letih 2015 in 2016, ujemalo z znatnim povečanjem zmogljivosti.

(109)

Komisija je ugotovila, da v pritožbi ni bilo nikoli navedeno, da industrija Unije od leta 2014 do leta 2016 ni imela konkurence. Kakor je navedeno v uvodni izjavi 169 začasne uredbe, je na povečanje proizvodnje vplivalo povečanje potrošnje. Vendar sta se po letu 2015 proizvodnja in potrošnja začeli močno razlikovati in bolj oddaljevati, kar je pripeljalo do pritiska na prodajo in stalne izgube tržnega deleža. Ker se je do leta 2016 zmogljivost prav tako povečevala z enako hitrostjo kot potrošnja, je bilo zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti povezano z enakim vzorcem. Poleg tega imajo kazalniki za zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti, kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 172 začasne uredbe, omejen pomen, kar zadeva dobičkonosnost.

(110)

Združenje CEIEB je po razkritju trdilo, da med poslabšanjem zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti ter dampinškim uvozom iz LRK ni bilo zveze, ker je težko določiti, kateri del zmogljivosti je bil uporabljen za običajna kolesa, kateri pa za električna kolesa, in ker se je po podatkih, ki jih je objavila konfederacija CONEBI, proizvodnja običajnih koles leta 2016 zmanjšala za 3,7 %.

(111)

Komisija je spomnila, da sta bili zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti preverjeni v zvezi z izdelkom v preiskavi in da so bila običajna kolesa izključena. Trditev je bila zato zavrnjena.

(112)

Ker drugih pripomb glede proizvodnje, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti ni bilo, je Komisija ob upoštevanju popravka uvodne izjave 106 potrdila sklepe iz uvodnih izjav 167 do 172 začasne uredbe.

(113)

Po izključitvi nekaterih družb iz opredelitve industrije Unije, kakor je opisano v uvodnih izjavah 80 do 83, so bili popravljeni podatki za obseg prodaje in tržni delež industrije Unije.

Preglednica 4

Obseg prodaje in tržni delež

(114)

Obseg prodaje industrije Unije se je tako v obravnavanem obdobju povečal za 20 %. Med letoma 2014 in 2016 se je povečal za 25 %, nato pa se je med letom 2016 in obdobjem preiskave zmanjšal za 4 %. Tržni delež industrije Unije se je bistveno zmanjšal, in sicer s 75 % leta 2014 na 51 % v obdobju preiskave. Po popravku družb, ki sestavljajo industrijo Unije, so trendi, opisani v začasni uredbi, pri obsegu prodaje in tržnem deležu ostali enaki.

(115)

Zbornica CCCME je po dokončnem razkritju trdila, da je splošno povečanje prodaje za 20 % v obravnavanem obdobju treba šteti za zelo uspešno in da to ne more kazati na znatno škodo.

(116)

Vendar je treba 20-odstotno povečanje prodaje industrije Unije obravnavati glede na 74-odstotno povečanje potrošnje Unije v istem obdobju, kakor je navedeno v preglednici 2 začasne uredbe. Komisija ni ugotovila znakov, da bi bilo povečanje prodaje, ki je bilo toliko manjše od povečanja potrošnje, mogoče šteti za zelo uspešno in da pravzaprav ne kaže na znatno škodo.

(117)

Zbornica CCCME je tudi trdila, da so po informacijah pritožnika proizvajalci Unije, ki so podprli pritožbo, v obravnavanem obdobju utrpeli le manjše zmanjšanje tržnega deleža za 2 odstotni točki. Navedeno majhno zmanjšanje naj bi domnevno potrjevalo, da pritožniki zaradi uvoza zadevnega izdelka niso utrpeli znatne škode.

(118)

V skladu s členom 3(1) osnovne uredbe je izraz škoda opredeljen kot „znatna škoda za industrijo Unije“. Komisija je tako dolžna oceniti škodo za industrijo Unije kot celoto, ne le za pritožnike. Ugotovila je, da je industrija Unije utrpela znatno izgubo tržnega deleža v višini 24 odstotnih točk. Dejstvo, da so nekateri proizvajalci Unije izgubili manj (ali več) tržnega deleža kot drugi, ne nasprotuje navedeni ugotovitvi.

(119)

Ker drugih pripomb glede obsega prodaje in tržnega deleža ni bilo, Komisija po popravku uvodne izjave 113 potrjuje vse druge sklepe iz uvodnih izjav 173 do 176 začasne uredbe.

(120)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 177 začasne uredbe.

(121)

Po izključitvi nekaterih družb iz opredelitve industrije Unije, kakor je opisano v uvodnih izjavah 80 do 83, so bili popravljeni podatki za zaposlenost in produktivnost industrije Unije.

Preglednica 5

Zaposlenost in produktivnost

(122)

Industrija Unije je tako v obravnavanem obdobju stopnjo zaposlenosti povečala za 40 %. To povečanje se je v glavnem zgodilo med letoma 2014 in 2016. Zaposlenost se je med letom 2016 in obdobjem preiskave povečala za 1 odstotno točko. Ker se je zaposlenost povečevala hitreje od proizvodnje, se je produktivnost zmanjšala za 9 %. Po popravku trendi, opisani v začasni uredbi, pri zaposlenosti in produktivnosti ostajajo enaki.

(123)

Ker drugih pripomb glede zaposlenosti in produktivnosti ni bilo, je Komisija po popravku uvodne izjave 121 potrdila vse druge sklepe iz uvodnih izjav 178 do 180 začasne uredbe.

(124)

Ker drugih pripomb glede višine stopnje dampinga in okrevanja od preteklega dampinga ni bilo, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 181 in 182 začasne uredbe.

(125)

Po uvedbi začasnih ukrepov so združenje CEIEB, zbornica CCCME in štirje drugi proizvajalci izvozniki navedli, da 15-odstotno zvišanje povprečnih cen industrije Unije nasprotuje ugotovitvam Komisije, da je kitajski uvoz oviral dvig cen ali zmanjšal zmožnost industrije Unije, da zviša svoje cene.

(126)

Prvič, Komisija ugotavlja, da je bilo referenčno leto za merjenje tega povečanja leto 2014, ko je bila dobičkonosnost industrije Unije na zelo nizki ravni, njena stopnja dobička pa je bila najnižja v obravnavanem obdobju. Drugič, v tem okviru je zvišanje povprečnih cen odražalo razvoj povprečnih stroškov proizvodnje in ga ni preseglo. Tretjič, kakor je navedeno v uvodni izjavi 185 začasne uredbe, tak razvoj ne pomeni nujno, da so se stroški in cena primerljivega izdelka zvišali enako kot povprečni stroški in cena, saj se asortiment izdelkov spremeni vsako sezono. Ob upoštevanju teh elementov in ugotovitev glede nelojalnega nižanja prodajnih cen se Komisija ne strinja s trditvijo, da dvig povprečne cene izdelkov, ki jih je prodala industrija Unije, zanika obstoj oviranja dviga cen ali njihovega znižanja.

(127)

Po uvedbi začasnih ukrepov niso bile predložene nobene pripombe glede stroškov dela vzorčenih proizvajalcev Unije. Zato je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 186 in 187 začasne uredbe.

(128)

Po uvedbi začasnih ukrepov je združenje CEIEB trdilo, da Komisija ni mogla hkrati opredeliti konca prodajne sezone sredi julija, ko je ocenjevala pogoje za registracijo, in ob koncu septembra, ko je v svoji analizi škode ocenjevala pomen zalog. Poleg tega je navedlo, da je bilo povečanje zaloge med letom 2016 in obdobjem preiskave zanemarljivo.

(129)

Komisija je menila, da prodajna sezona traja od marca do septembra. V uredbi o registraciji se ji je zdelo razumno domnevati, da bi nadaljnja znatna rast uvoza verjetno ogrozila popravljalni učinek dajatve, saj je bil rok za uvedbo začasnih ukrepov 20. julij. V takih okoliščinah bi povečanje zalog uvoznikom pravzaprav omogočilo dobavo zadevnega izdelka do konca prodajne sezone. Komisija je v začasni uredbi na podlagi enakih sezonskih vzorcev ugotovila, da dejstvo, da so bile zaloge septembra v obdobju preiskave večje kot decembra leto prej, odraža stalno in znatno povečevanje zalog, saj bi ravni zalog ob koncu prodajne sezone navadno morale biti nizke. Komisija je ocenila, da si ti analizi ne nasprotujeta, in potrdila ugotovitve, opisane v uvodnih izjavah 188 do 191 začasne uredbe.

(130)

Po uvedbi začasnih ukrepov je združenje CEIEB navedlo, da se je stopnja dobička industrije Unije znižala le za 0,4 % med letom 2016 in OP, ko se je hitrost rasti kitajskega uvoza povečala, kar bi kazalo, da ni bilo škode. Podobno so zbornica CCCME in štirje proizvajalci izvozniki trdili, da raven stopnje dobička industrije Unije v OP in njen razvoj v obravnavanem obdobju nista značilna za stanje znatne škode.

(131)

V preiskavi je bila poleg obstoja precejšnjega obsega uvoza po dampinških in nelojalno znižanih prodajnih cenah sicer ugotovljeno tudi močno povpraševanje na trgu električnih koles, kar je nekoliko omejilo negativne učinke na stopnjo dobička industrije Unije. Ta ugotovitev zajema obdobje med letom 2016 in OP, na katero je opozorilo združenje CEIEB, ko je strmo povečanje uvoza iz LRK sovpadalo z razmeroma majhnim zmanjšanjem prodaje industrije Unije zaradi nadaljevanja velike potrošnje. Komisija je kljub temu ugotovila, da se je stopnja dobička industrije Unije v vseh letih, razen v enem, znižala in da je bila na splošno na nizkih ravneh. Poleg tega ugotovitev znatne škode ne temelji na enem kazalniku. Drugi kazalniki, med katerimi so nekateri finančni, kot je denarni tok, so bili analizirani skupaj z razvojem stopnje dobička, kar je pripeljalo do sklepa o stanju znatne škode. Trditev je bilo zato treba zavrniti.

(132)

Zbornica CCCME je še navedla, da je najverjetnejša razlaga, da se stopnja dobička med letom 2015 in obdobjem preiskave ni znižala zaradi pritiska kitajskega uvoza, temveč zaradi naložb industrije Unije v povečanje njene proizvodne zmogljivosti. Zbornica CCCME je trdila, da Komisija navedenega argumenta ni obravnavala.

(133)

Navedena pripomba je bila analizirana v oddelku 5.2.3 začasne uredbe, zlasti v uvodni izjavi 221, kjer je Komisija pojasnila, da naložbe v osnovna sredstva niso bistveno vplivale na dobičkonosnost industrije Unije. Ker ni bilo dodatnih informacij, je bila trditev zavrnjena.

(134)

Združenje CEIEB je po dokončnem razkritju ocenilo, da ciljna stopnja dobička v višini 4,3 % ni znatno višja od stopnje dobička v obdobju preiskave, ki je znašala 3,4 %, in navedla, da raven dobičkonosnosti industrije Unije v obdobju preiskave ne dokazuje škode.

(135)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 198 začasne uredbe, je industrija električnih koles strukturno denarno intenzivna panoga. Zato je pomembno preveriti, ali lahko dosežena dobičkonosnost ustvari zadosten denarni tok, ki bi ohranil dejavnosti industrije Unije. Kakor je prikazano v preglednici 11 začasne uredbe, je bil denarni tok industrije Unije v obdobju preiskave slab, znašal pa je komaj 0,6 % prihodka od prodaje. Zato je pri oceni finančnih rezultatov industrije Unije kot celote (brez ločenega upoštevanja dobičkonosnosti) ohranjena ugotovitev glede slabih finančnih rezultatov industrije Unije.

(136)

Zbornica CCCME je po dokončnem razkritju navedla, da bi velike naložbe in zaposlovanje lahko proizvajalcem Unije povzročili znatno večje fiksne stroške in pomembno vplivali na dobičkonosnost, zlasti če bi bila izkoriščenost zmogljivosti majhna.

(137)

Kar zadeva naložbe, so te, kakor je prikazano v uvodni izjavi 197 začasne uredbe, v obravnavanem obdobju znašale največ 2 % prodaje. Komisija je zato menila, da industrija Unije ni izvedla „velikih naložb“, ki bi lahko pomembno vplivale na dobičkonosnost v obravnavanem obdobju.

(138)

Kar zadeva zaposlovanje, je zbornica CCCME trdila, da se je ogromno povečanje zmogljivosti močno odrazilo v znatni rasti števila zaposlenih. Vendar je prav tako jasno, da je večje zaposlovanje spodbudila tudi pomembna rast proizvodnje.

(139)

Komisija je ugotovila, da je zlasti med letoma 2014 in 2016 zaposlovanje veliko bolj odsevalo proizvodnjo kot proizvodno zmogljivost. V obdobju preiskave, ko sta se prodaja in proizvodnja Unije negativno razvijali kljub rastoči potrošnji Unije, industrija Unije ni mogla znižati zaposlenosti, kar je pripeljalo do zmanjšanja produktivnosti na zaposlenega. Taka upadajoča produktivnost in posledični negativni učinek na dobičkonosnost industrije Unije pa sta neposredno povezana z rastočimi količinami dampinškega uvoza kitajskih električnih koles v obravnavanem obdobju.

(140)

Ker drugih pripomb glede dobičkonosnosti, denarnega toka, naložb, donosnosti naložb in zmožnosti zbiranja kapitala ni bilo, so bili sklepi iz uvodnih izjav 192 do 199 začasne uredbe potrjeni.

(141)

Po uvedbi začasnih ukrepov so zbornica CCCME in štirje kitajski proizvajalci izvozniki navedli, da v analizi škode niso bili obravnavani dejavniki konkurenčnosti. Trdili so, da je bilo v pritožbi priznano, da uvoz iz LRK ni bil težava trga do leta 2016, dokler je bil osredotočen na nizkocenovni in srednjecenovni segment trga Unije, in da bi se analiza škode morala osredotočiti na ta posebna segmenta. En uvoznik je še trdil, da bi škoda, če bi bila dokazana, pravzaprav vplivala ali bila osredotočena na nizkocenovni segment električnih koles ter da je po njegovih izkušnjah ni bilo v visokocenovnih segmentih trga.

(142)

Ne glede na dejstvo, da so trditve zbornice CCCME temeljile na napačnem razumevanju pritožbe, Komisija spominja, da njene ugotovitve niso temeljile na pritožbi, temveč na lastni preiskavi in ugotovitvah glede dampinga, škode in vzročnosti. Kakor je ugotovljeno v uvodni izjavi 249 začasne uredbe, je preiskava pokazala, da je industrija Unije dejavna v vseh segmentih trga. Ker tako razlikovanje zadevnega izdelka zato ni bilo upravičeno, je bilo treba trditev zavrniti.

(143)

Zbornica CCCME je po dokončnem razkritju trdila, da Komisija v začasni uredbi ni opisala, kako je opredelila „začetne izdelke“, omenjene v uvodni izjavi 249 začasne uredbe. Poleg tega je trdila, da je treba učinek kakršne koli rasti uvoza iz LRK (in tudi tretjih držav) v zadnjih letih oceniti ob upoštevanju posebnih tržnih segmentov, v katerih so bila ta uvožena električna kolesa prodana.

(144)

V zvezi s tem so „začetni izdelki“ tista električna kolesa, ki imajo v strukturi kontrolne številke izdelka osnovne lastnosti. Opredelitev „začetnih izdelkov“ se razlikuje od domnevne diferenciacije trga na segmente. Kakor je navedeno v uvodni izjavi 42, nobena zainteresirana stran, čeprav jih je v preiskavi več podalo podobne trditve glede segmentacije, ni predložila dokazov, ki bi upravičili ali dopuščali morebitno segmentacijo trga. Zlasti nobena zainteresirana stran ni predložila nobenih fizičnih ali drugih objektivnih meril, ki bi podprla analizo na podlagi segmentacije trga, kakor je opisano v uvodnih izjavah 45 in 46.

(145)

Zbornica CCCME je tudi trdila, da sta bila uvoz iz LRK in proizvodnja pritožnikov domnevno v večinoma ločenih tržnih segmentih, saj je izguba tržnega deleža industrije Unije prizadela predvsem proizvajalce Unije, ki niso pritožniki, kakor je opisano v uvodni izjavi 117. Kljub temu, kakor je že navedeno v uvodni izjavi 118, analiza škode zajema industrijo Unije kot celoto, ne le pritožnikov. Nesporno je, da je industrija Unije utrpela znatno izgubo tržnega deleža v višini 24 odstotnih točk, pretežno zaradi kitajskega uvoza, ki je v obravnavanem obdobju pridobil 17 odstotnih točk tržnega deleža.

(146)

Združenje CEIEB se ni strinjalo z ugotovitvijo Komisije o škodi. Trdilo je, da je bila industrija Unije zelo uspešna, razen pri obdržanju tržnega deleža. Združenje CEIEB je prav tako trdilo, da so se kazalniki zmogljivosti, izkoriščenosti, obsega prodaje in zaposlenosti v obravnavanem obdobju pozitivno razvijali in da so negativne ugotovitve Komisije temeljile na nedoslednih in kratkih obdobjih analize. Združenje CEIEB je zlasti trdilo, da je bilo pri prodaji analizirano obdobje 2016–OP, pri izkoriščenosti zmogljivosti pa obdobje 2014–2016.

(147)

Zbornica CCCME in štirje proizvajalci izvozniki so navedli, da je navedba iz uvodne izjave 205 začasne uredbe, da so se vsi tam navedeni kazalniki „negativno razvijali“, napačna in zavajajoča. Navedene zainteresirane strani so trdile, da sta bila v obravnavanem obdobju kazalnik „rasti“ v smislu proizvodnje in prodaje ter prodaja v smislu vrednosti in količine izrazito pozitivna. Poleg tega so trdile, da se je „zmogljivost“ industrije Unije znatno povečala ter da so se v obravnavanem obdobju zvišale tudi dobičkonosnost in cene. Zbornica CCCME je dodala, da se v obravnavanem obdobju v nasprotju z navedbami iz uvodnih izjav 204 in 205 začasne uredbe kazalniki uspešnosti, zlasti dobičkonosnost, niso poslabšali. Nazadnje, zbornica CCCME je trdila, da je nizka stopnja dobička leta 2014 lahko le poslovna napaka samih proizvajalcev Unije, saj je pritožnik sam priznal, da uvoz iz LRK do leta 2016 ni rasel in ni bil konkurenčen.

(148)

Komisija spominja, da je namen njene analize škode oceniti raven škode, ki jo je utrpela industrija Unije. To zajema oceno pomena posameznih kazalnikov uspešnosti, njihovih razmerij in razvoja v obravnavanem obdobju. Preprosta primerjava končnih točk ločeno obravnavanih posameznih kazalnikov ne more odražati gospodarskih trendov v industriji Unije. V zvezi s tem je bila ugotovitev glede kazalnika rasti pojasnjena v uvodnih izjavah 177 do 200 začasne uredbe, oprta pa je bila na precejšnje in rastoče razlike med razvojem potrošnje in razvojem prodaje industrije Unije, kar je vodilo do zelo pomembne izgube tržnega deleža. Kakor je pojasnjeno v uvodnih izjavah 201 do 203, se je vpliv teh razlik sčasoma razširil na proizvodnjo, zaloge, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti in raven zaposlenosti. Poleg tega je stopnja dobička, kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 204, v vseh letih razen enem ostala na resda nizki ravni in kazala padajoč trend. Ker je panoga električnih koles denarno intenzivna in se opira na bančno financiranje, je treba pri analizi finančnega položaja upoštevati preoblikovanje dobička v denarne tokove iz poslovanja, ki niso bili zadostni, poleg tega pa so bili precej pod stopnjami dobička. Komisija je zato v splošnem potrdila, da so bili trendi, navedeni zgoraj v tej uvodni izjavi, značilni za slab in negativen položaj, ter potrdila svoj sklep, da je industrija Unije utrpela znatno škodo.

(149)

Nazadnje, Komisija se ni strinjala s trditvijo zbornice CCCME, da bi nizka stopnja dobička industrije Unije leta 2014 lahko nastala le zaradi poslovne napake industrije Unije, saj je pritožnik priznal, da uvoz iz LRK do leta 2016 ni rasel in ni bil konkurenčen. Komisija je ocenila, da je trditev temeljila na napačnem razumevanju pritožbe in da je bila vsekakor v nasprotju z ugotovitvami preiskave, ki so pokazale, da je imel uvoz iz LRK leta 2014 pomemben 18-odstotni tržni delež, ki se je leta 2016 po količini že podvojil. Trditve zbornice CCCME je bilo zato treba zavrniti.

(150)

Združenje CEIEB in dva uvoznika so trdili, da so se ugotovitve znatne škode opirale predvsem na oceno Komisije, da je industrija Unije izgubila tržni delež zaradi uvoza, ne da bi upoštevala, da je bilo tako izgubo mogoče pripisati strukturnim napakam, kot so nezmožnost pravočasne prepoznave potencialnih priložnosti, zgodnje naložbe v proizvodno zmogljivost, neprivlačni izdelki in neustrezni prodajni kanali.

(151)

Komisija je najprej ugotovila, da se zdi, da navedene navedbe nasprotujejo trditvam zbornice CCCME in kitajskih proizvajalcev izvoznikov, da je na trgu električnih koles v Uniji prevladovala industrija Unije, da je uvoz kitajskih električnih koles postopoma šele pred kratkim dosegel primerljivo kakovost in konkurenčnost, ter nazadnje, da so najverjetnejši vzrok za škodo pretirane naložbe v proizvodno zmogljivost industrije Unije.

(152)

Komisija je še ugotovila, da je združenje CEIEB trdilo, da je bila industrija Unije v obravnavanem obdobju izjemno uspešna (kakor je navedeno v uvodni izjavi 146) in da so na njen poslovni model in upravljanje vplivale tako obsežne strukturne napake in druge pomanjkljivosti, navedene v uvodni izjavi 151, da bi to lahko pojasnilo, zakaj je prodaja industrije Unije v obravnavanem obdobju zrasla le za 20 %, medtem ko se je uvoz iz LRK povečal za 250 %.

(153)

V tem okviru je Komisija ocenila, da bi bilo tako trditev mogoče obravnavati, samo če bi bila natančno opredeljena in kvantificirana. Opozorila je, da je izguba tržnega deleža sicer pomemben element njene analize škode, vendar ta nikakor ni omejena nanjo. V zvezi s tem Komisija napotuje na analizo drugih kazalnikov škode in svojo ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki podpirata njeno celovito analizo škodo. Komisija je zato navedeno trditev zavrnila.

(154)

Združenje CEIEB je po dokončnem razkritju navedlo, da je Komisija v uvodni izjavi 115 dokumenta o splošnem dokončnem razkritju navedla, da je že sam obstoj nelojalnega nižanja prodajnih cen dovolj za izpolnitev pogoja pomembnosti, in izrazilo nestrinjanje. Komisija ne vidi take navedbe v uvodni izjavi 115, ki se nanaša na „analizo drugih kazalnikov škode in svojo ugotovitev nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki podpirajo njeno celovito analizo škodo“. Argument je bil zato zavrnjen.

(155)

Po uvedbi začasnih ukrepov so zbornica CCCME in štirje proizvajalci izvozniki trdili, da je razvoj nezaupnih indeksiranih kazalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije večinoma izpodbil sklep Komisije, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(156)

Glede na standardno prakso Komisije in kakor izhaja iz uvodne izjave 166 začasne uredbe, je Komisija obravnavala mikroekonomske kazalnike škode, pri tem pa je uporabila preverjene podatke vzorčenih proizvajalcev Unije. Navedeni kazalniki so pripomogli k ugotovitvi znatne škode, vendar jih ni mogoče razumeti, kot da sami sestavljajo celotno ugotovitev znatne škode (ali da v zvezi s tem nadomeščajo celotno določitev škode, ki jo je opravila Komisija). Kar zadeva makroekonomske kazalnike škode, so bili ti ugotovljeni za celotno industrijo Unije. Argument je bil zato zavrnjen.

(157)

Ker drugih pripomb ni bilo, je Komisija potrdila svoje sklepe o škodi iz uvodnih izjav 200 do 206 začasne uredbe.

(158)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija ob upoštevanju popravka tržnega deleža industrije Unije iz uvodnih izjav 113 in 114 ter stopenj nelojalno znižanih prodajnih cen iz uvodne izjave 99 potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 209 začasne uredbe.

(159)

En nepovezan uvoznik je trdil, da bi bilo treba upoštevati tudi relativno povečanje uvoza iz posameznih držav, čeprav je absolutna raven uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju močno presegla obseg uvoza iz drugih držav. Navedena zainteresirana stran je zlasti poudarila, da se je v obravnavanem obdobju uvoz iz Švice povečal za 3 000 %. Uvoznik je trdil, da je bil učinek uvoza iz držav razen LRK na trg tak, da ga ni mogoče obravnavati samo kot majhnega, kakor je navedeno v uvodni izjavi 215 začasne uredbe.

(160)

Komisija je ugotovila, da je imel uvoz iz Švice v obdobju preiskave 1-odstotni tržni delež. Poleg tega uvoznik ni pojasnil, kako bi njegova opažanja lahko ovrgla ugotovitev Komisije, da uvoz iz vseh držav razen LRK ni zmanjšal vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, kakor je obrazloženo v uvodnih izjavah 210 do 214 začasne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(161)

Po uvedbi začasnih ukrepov so zbornica CCCME in štirje proizvajalci izvozniki navedli, da je veliko proizvajalcev Unije v Srednji Evropi uvažalo dele iz LRK ter sestavljalo in prodajalo električna kolesa v Uniji. Zbornica CCCME je dodala, da se zdi cena električnih koles, ki so jih proizvedle navedene družbe, razmeroma nizka, kar je lahko še en vzrok za škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, ki proizvajajo visokocenovna električna kolesa.

(162)

Komisija spominja, da je geografsko območje njene preiskave trg Unije, in ne njegovi deli. Preiskava je pokazala, da so bili proizvajalci električnih koles v Uniji dejavni v vseh segmentih in da so nekateri vzorčeni proizvajalci imeli proizvodne enote v srednjeevropskih državah članicah. Trditev nikakor ni bila utemeljena, zato je bila zavrnjena.

(163)

Poleg tega so zbornica CCCME in štirje proizvajalci izvozniki navedli, da so slabo uspešnost industrije Unije morda povzročile upravljavske napake proizvajalcev Unije.

(164)

Komisija napotuje na svoj odgovor v uvodni izjavi 151. Navedena trditev ni zagotovila nobenega novega elementa niti ni bila dodatno utemeljena, zato je bila zavrnjena.

(165)

Zbornica CCCME in štirje proizvajalci izvozniki so trdili, da so subvencije na trgu Unije morda podpirale prodajo cenejših kitajskih električnih koles, in pozvali Komisijo, naj dodatno preišče učinek subvencij na vzorce kupovanja električnih koles na trgu Unije.

(166)

Učinek subvencij na spodbujanje uporabe električnih koles je zadeva, ki je ločena od ugotovitve nelojalnega nižanja prodajnih cen in škode zaradi kitajskega uvoza. Kot že rečeno, preiskava je pokazala, da je industrija Unije dejavna v vseh segmentih trga. Torej, tudi če bi bile domnevne subvencije pomembne za to oceno, ne bi pojasnile povečanja števila kitajskih koles na račun cenejših koles, proizvedenih v Uniji, če se kitajska kolesa ne bi uvažala po dampinških cenah. Navedena trditev je bila zato zavrnjena.

(167)

Ker drugih pripomb ni bilo, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 210 do 222 začasne uredbe.

(168)

Komisija je potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 223 do 226 začasne uredbe.

(169)

Komisija je v uvodni izjavi 228 začasne uredbe napačno navedla, da je pismo podpore ukrepom prejela od konfederacije CONEBI, saj je bilo stališče podano v imenu Združenja evropskih proizvajalcev sestavnih delov in opreme za dvokolesa (COLIPED), ki povezuje nacionalna združenja dobaviteljev delov.

(170)

Ker drugih pripomb ni bilo, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 228 do 230 začasne uredbe.

(171)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 231 do 234 začasne uredbe.

(172)

Med preiskavo je 31 uvoznikov, od katerih jih je bilo devetnajst članov združenja CEIEB, izrazilo nasprotovanje uvedbi ukrepov. Trinajst teh družb (katerih obseg uvoza je bil znan) je v obdobju preiskave predstavljalo 10 % celotnega uvoza iz LRK.

(173)

Kakor je pojasnjeno v uvodni izjavi 81, je bilo šest družb, ki proizvajajo podobni izdelek, izključenih iz opredelitve izraza industrija Unije in prerazvrščenih med nepovezane uvoznike. Navedene družbe so ukrepe podprle. Njihov uvoz je znašal skoraj 12 % celotnega uvoza iz LRK v obdobju preiskave.

(174)

Po uvedbi začasnih ukrepov je združenje CEIEB navedlo, da je odprtje preiskave številnim uvoznikom povzročilo obsežno in raznovrstno škodo.

(175)

Združenje CEIEB je kmalu po objavi uredbe o registraciji med petinšestdesetimi uvozniki opravilo deklarativno anketo. V anketi je bilo ugotovljeno, da 21 % anketirancev ne bi nadaljevalo poslovanja, če bi bile uvedene dokončne dajatve, da jih je 33 % že prenehalo uvažati električna kolesa iz LRK, vendar še niso našli druge rešitve, da jih je 39 % zaradi preiskave moralo zvišati ceno svojih izdelkov ter da je začetek dampinške preiskave finančno vplival na 37,5 % anketirancev.

(176)

Komisija je ugotovila, da je bila ta anketa opravljena maja 2018. V tistem času so informacije, dostopne v pritožbi in uredbi o registraciji, nakazovale, da bi morebitna dajatev znašala 189 %.

(177)

Komisija je kljub temu ugotovila, da je večina anketiranih uvoznikov navedla, da bi ob uvedbi dokončnih dajatev nadaljevala svojo dejavnost. Večina je prav tako našla drug vir oskrbe ali nadaljevala uvoz iz LRK.

(178)

Komisija je v uvodni izjavi 238 začasne uredbe navedla, da so največji uvozniki lahko pridobivali ustrezna električna kolesa in/ali so imeli morebitne druge vire oskrbe zunaj LRK, vključno z industrijo Unije. Navedeno ugotovitev je potrdila anketa združenja CEIEB, dodatno pa so jo potrdila poznejša zaslišanja, v katerih so sodelovali združenje CEIEB in drugi uvozniki.

(179)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da je šest uvoznikov, ki predstavljajo velik obseg uvoza, podpiralo uvedbo ukrepov, kar je potrdilo zmožnost uvoznikov, da svojo dejavnost prilagodijo uvedbi ukrepov.

(180)

Glede na vse navedeno je Komisija zato sklepala, da bi uvedba ukrepov sicer lahko škodljivo vplivala na male uvoznike, da pa bi se lahko negativni vpliv uvedbe dajatev zmanjšal z razpoložljivostjo pridobivanja ustreznih koles od industrije Unije, iz drugih tretjih držav in iz LRK po poštenih cenah.

(181)

Združenje CEIEB je po dokončnem razkritju popravilo svoje prvotno stališče in navedlo, da njegova anketa ni bila opravljena takoj po objavi uredbe o registraciji, temveč je bila objavljena po spletu 22. junija 2018 in je od takrat še vedno dostopna.

(182)

Združenje CEIEB je tudi trdilo, da njegova anketa ni potrdila, da bi večina uvoznikov nadaljevala dejavnost kljub uvedbi dajatev, in se sklicevalo na informacije, predložene med zaslišanjem, ki je potekalo 5. oktobra 2018. Poleg tega je navedlo, da ni nikoli predložilo dokazov, da je večina njih uspešno našla alternativne dobavne verige brez kakršnega koli negativnega učinka na njihovo dejavnost.

(183)

Na podlagi ankete, ki jo je predložilo združenje CEIEB, je Komisija ugotovila, da je 21 % anketirancev navedlo, da bi dejavnost ustavili, če bi se uvedle dajatve. To pomeni, da je večina anketirancev takrat verjela, da se to verjetno ne bo zgodilo. Poleg tega je med zaslišanjem 5. oktobra 2018 združenje CEIEB predložilo informacije v imenu petnajstih uvoznikov, od katerih so štirje izjavili, da ne bi nadaljevali dejavnosti, če bi se uvedli dokončni ukrepi. Navedeni štirje uvozniki so predstavljali 8 % celotnega prihodka od prodaje predstavljenih petnajstih uvoznikov. Komisija spominja, da je pet nepovezanih uvoznikov vključila v vzorec na podlagi največjega obsega uvoza v Unijo. Svoje sklepe v zvezi z učinkom ukrepov na uvoznike je oblikovala na podlagi reprezentativnega vzorca. Glede tega ni nobeden od vzorčenih uvoznikov navedel, da bi bil ob uvedbi dokončnih ukrepov prisiljen prenehati dejavnost.

(184)

Komisija je po isti logiki sklepala, da če je 33 % anketirancev, ki so sodelovali v anketi združenja CEIEB, izjavilo, da so nehali uvažati električna kolesa iz LRK in da še vedno niso našli alternativne rešitve, je večina nadaljevala uvoz iz LRK ali našla drug vir oskrbe. Poleg tega je med zaslišanjem 5. oktobra 2018, pri katerem je sodelovalo združenje CEIEB, dvanajst uvoznikov (ki so predstavljali 96 % prihodka od prodaje predstavljenih petnajstih uvoznikov) že prilagodilo ali prilagajalo svojo dobavno verigo. Enaka ugotovitev velja za vzorčene uvoznike, ki jih je Komisija preverila, in verjetno za uvoznike, ki so podprli uvedbo ukrepov.

(185)

Komisija je zato potrdila svoje ugotovitve iz uvodnih izjav 177 do 179.

(186)

Združenje CEIEB je še navedlo, da Komisija ni ustrezno ocenila težavnosti in stroškov prilagoditve dobavne verige uvoznikov, ki jih je povzročila uvedba ukrepov, in da ni upoštevala položaja majhnih uvoznikov.

(187)

Komisija se z navedeno trditvijo ne strinja ter napotuje na uvodno izjavo 180 te uredbe in uvodno izjavo 242 začasne uredbe, kjer je škodljiv učinek uvedbe ukrepov na majhne uvoznike jasno naveden. Poleg tega je v uvodni izjavi 243 začasne uredbe zaključila, da uvedba ukrepov ni bila v interesu uvoznikov. Kljub temu Komisija vztraja pri ugotovitvi, da ta negativni učinek blaži možnost pridobivanja ustreznih električnih koles od industrije Unije, drugih tretjih držav in LRK po poštenih, neškodljivih cenah ter da ne prevlada nad pozitivnim učinkom ukrepov na industrijo Unije.

(188)

Ker drugih pripomb ni bilo, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 243 začasne uredbe.

(189)

Zbornica CCCME, štirje kitajski proizvajalci izvozniki in dva uvoznika so trdili, da bi uvedba ukrepov zmanjšala izbiro za potrošnike, zvišala cene in delovala proti okoljskim politikam, oblikovanim za spodbujanje uporabe električnih koles.

(190)

Zbornica CCCME je podvomila o začasnem sklepu Komisije, da je industrija Unije dejavna v vseh segmentih trga, in trdila, da ga dokazi Komisije ne podpirajo.

(191)

Dva uvoznika sta trdila, da industrija Unije ni imela proizvodne zmogljivosti za zadovoljitev povpraševanja in da ni bilo gotovo, ali bi drugi viri oskrbe lahko zapolnili vrzel.

(192)

Komisija je spomnila, da je preverjanje vzorčenih proizvajalcev potrdilo, da je bila industrija Unije dejavna v vseh segmentih trga, vključno s tistim za začetne izdelke.

(193)

Prav tako se, kakor je navedeno v uvodni izjavi 249 začasne uredbe, pričakuje, da bodo ukrepi s ponovno vzpostavitvijo konkurence na podlagi enakih pogojev ob ohranitvi uvoza iz LRK po poštenih cenah okrepili in diverzificirali dobavo električnih koles od industrije Unije in iz drugih virov oskrbe.

(194)

Poleg tega so raven izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije, možnost hitre pretvorbe obstoječih proizvodnih linij za tradicionalna kolesa v linije za električna kolesa ter hitrost, s katero je industriji Unije med letoma 2014 in 2016 v neugodnih razmerah uspelo razširiti proizvodno zmogljivost, pokazale, da industrija Unije ima potencial, sredstva in spretnosti, da se prilagodi morebitnim vrzelim v oskrbi.

(195)

Komisija ponavlja, da se z uvedbo ukrepov za običajna kolesa ni zmanjšala izbira za potrošnike, ampak se je povečala raznolikost dobaviteljev in njihovih držav izvora. Enak razvoj trga se pričakuje pri električnih kolesih.

(196)

Kar zadeva vpliv ukrepov na cene, Komisija napotuje na uvodni izjavi 250 in 251 začasne uredbe ter se zlasti sklicuje na to, da interesov potrošnika ni mogoče omejiti na vpliv, ki bi ga na cene imela vzpostavitev uvoza iz LRK na neškodljive ravni.

(197)

Trditve je bilo zato treba zavrniti.

(198)

Ker drugih pripomb ni bilo, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 244 do 252 začasne uredbe.

(199)

Ker drugih pripomb ni bilo, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 253 začasne uredbe.

(200)

Če povzamemo, nobena trditev zainteresiranih strani ni pokazala, da obstajajo prepričljivi razlogi proti uvedbi ukrepov za uvoz zadevnega izdelka.

(201)

Morebitnih negativnih učinkov na nepovezane uvoznike ni mogoče šteti za nesorazmerne, poleg tega pa jih zmanjšuje razpoložljivost drugih virov oskrbe, bodisi iz tretjih držav bodisi iz industrije Unije. Pozitivni učinki protidampinških ukrepov na trg Unije, zlasti na industrijo Unije, prevladajo nad morebitnimi negativnimi učinki na druge interesne skupine.

(202)

Ker drugih pripomb ni bilo, Komisija potrjuje svoje sklepe iz uvodnih izjav 254 in 255 začasne uredbe.

(203)

Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije je treba uvesti dokončne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz zadevnega izdelka še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(204)

Za določitev ravni teh ukrepov so se upoštevale ugotovljene stopnje dampinga in znesek dajatve, potreben za odpravo škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, ne da bi se pri tem presegle ugotovljene stopnje dampinga.

(205)

Po uvedbi začasnih ukrepov je en proizvajalec izvoznik navedel, da je bila metodologija Komisije za izračun neškodljive cene proizvajalcev Unije napačna. Trdil je, da Komisija z odštetjem povprečnega dobička v obdobju preiskave in prištetjem ciljnega dobička ni upoštevala različnih ravni dobička, ki so jih proizvajalci Unije dosegli pri različnih modelih. Ta zainteresirana stran je trdila, da bi bilo treba neškodljivo ceno izračunati z odštetjem povprečnega dobička na kontrolno številko izdelka od dejanskih cen in nato prištetjem ciljnega dobička.

(206)

Komisija spominja, da osnovna uredba ne navaja nobene določne metodologije za izračun stopnje odprave škode. Poleg tega se določitev Komisije nanaša na podobni izdelek, ki ga prodaja industrija Unije. Glede na to je popolnoma sprejemljivo, da se povprečni dobiček industrije Unije odstrani iz njenih povprečnih prodajnih cen, da se določi povprečni strošek proizvodnje podobnega izdelka, in nato prišteje ciljni dobiček, da se izračuna stopnja odprave škode. Komisija je v preteklosti dosledno uporabljala to metodologijo in ima široko diskrecijsko pravico pri izvedbi te ocene.

(207)

V tej preiskavi se škoda ocenjuje za vse vrste izdelka kot celoto. Vsi kazalniki škode, vključno z dobičkonosnostjo in ciljnim dobičkom, so tako izraženi kot povprečje za vse vrste zadevnega izdelka. Neškodljiva cena se ugotavlja tako, da se škoda, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije, odstrani kot celota. Za odstranitev navedene škode je dovolj, če se neškodljiva cena ugotovi z enakomernim zvišanjem prodajne cen vseh vrst izdelka za razliko med dejanskim dobičkom v obdobju preiskave in ciljnim dobičkom, s čimer se industriji Unije omogoči, da doseže ciljni dobiček. Položaja v zvezi z dobičkonosnostjo ni treba oceniti posamezno za vsako vrsto izdelka.

(208)

Argument je bil zato zavrnjen.

(209)

Pritožnik se ni strinjal s ciljnim dobičkom, ki ga je Komisija uporabila za izračun neškodljive cene. Navedel je, da bi ciljni dobiček ne bi smel biti povprečni dobiček industrije Unije, temveč povprečni dobiček družb, ki jih kitajski uvoz leta 2015 ni oškodoval. Pritožnik je trdil, da Komisija po naravni stvari ni mogla za referenčno točko vzeti dobičkonosnosti proizvajalcev Unije, ki jih je dampinški/subvencionirani uvoz že znatno oškodoval, saj je ciljni dobiček razumni dobiček, ki bi ga proizvajalci Unije lahko ustvarili, če dampinški/subvencionirani uvoz ne bi povzročil škode. Pritožnik je navedel, da bi bil lahko namesto tega ciljni dobiček določen glede na ciljni dobiček tradicionalnih koles (8 %), popravljen navzgor za 1,5 %, da zajame dodatno tehnologijo, višjo dodano vrednost in dodatne naložbene zahteve.

(210)

Komisija spominja, da je ciljni dobiček dobiček, ki ga industrija Unije lahko ustvari kot celota, če ni škodljivega dampinga. Posledično ga ni mogoče določiti na podlagi dobička, ki ga ustvari izbrano število proizvajalcev Unije. Argument je bilo treba zato zavrniti. Kar zadeva drugo trditev (v preiskavi uporabljen ciljni dobiček, ki se nanaša na tradicionalna kolesa, popravljen navzgor), Komisija spominja, da se vsaka preiskava opravi na podlagi posebnih dejstev primera v zvezi z zadevnim izdelkom, in ne na podlagi dejstev, ugotovljenih v preiskavah, ki se nanašajo na druge izdelke. Komisija je v tem konkretnem primeru potrdila, da je bil uporabljeni ciljni dobiček ustrezen in da ni razloga, da uporabi ciljni dobiček drugega izdelka. Zato je bilo treba trditev zavrniti.

(211)

Pritožnik je po dokončnem razkritju ponovil svoje trditve in navedel, da je Komisija v drugih primerih z upoštevanjem pomembnih okoliščin pri ugotavljanju ciljnega dobička odstopala od svoje standardne metodologije. Kakor je že opisano v uvodni izjavi 210, Komisija spominja, da je vsak primer ocenjen na podlagi lastnih posebnih dejstev. Komisija je v tem konkretnem primeru sklepala, da ni bilo posebnih okoliščin, ki bi upravičile uporabo dobička, ki so ga dosegli le nekateri proizvajalci, kakor je zahteval pritožnik. Navedena trditev je bila zato zavrnjena.

(212)

Nazadnje, Komisija opozarja, da je, kakor je opisano v uvodnih izjavah 59 do 63, upoštevala nekatere stroške, ki so nastali vzorčenim proizvajalcem Unije, da prilagodi neškodljivo ceno industrije Unije. Stopnja odprave škode je bila ustrezno prilagojena, zato se je stopnja škode znižala za 3–5 %. Kakor je opisano v uvodni izjavi 72, je po dokončnem razkritju družba Giant podala zahtevek glede navedene prilagoditve. Zahtevek je bil sprejet, po razkritju posledičnega znižanja stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen pa ni bilo pripomb.

(213)

Ob upoštevanju prilagoditve iz uvodne izjave 212 in ker ni bilo drugih pripomb glede stopnje odprave škode, je bila metodologija, opisana v uvodnih izjavah 257 do 262 začasne uredbe, potrjena.

(214)

Po razkritju je en kitajski proizvajalec izvoznik, družba Wettsen Corporation, predložil ponudbo za cenovno zavezo.

(215)

Družba Wettsen Corporation ni bila vključena v vzorec, in čeprav je zahtevala individualno preiskavo, je bil ta zahtevek z vsemi drugimi zahtevki za individualno preiskavo zavrnjen.

(216)

Ponudba za cenovno zavezo je bila zavrnjena iz več razlogov, ki so bili družbi Wettsen Corporation sporočeni v ločenem dopisu. Razlogi so bili naslednji:

(217)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe bi bilo treba dokončne protidampinške ukrepe za uvoz zadevnega izdelka po pravilu nižje dajatve uvesti v višini, ki je enaka nižji od ugotovljenih stopenj dampinga in škode. V tem primeru bi morala biti dokončna stopnja protidampinške dajatve razen pri enem kitajskem proizvajalcu izvozniku ustrezno določena v višini ugotovljenih stopenj škode.

(218)

Ugotavlja se, da je bila vzporedno s protidampinško preiskavo opravljena protisubvencijska preiskava. Na podlagi člena 24(1) Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (12), je glede na uporabo pravila nižje dajatve in dejstvo, da so dokončne stopnje subvencije nižje od stopnje odprave škode, primerno najprej uvesti dokončno izravnalno dajatev v višini ugotovljenih dokončnih stopenj subvencije in nato dokončno protidampinško dajatev do višine ustrezne stopnje odprave škode.

(219)

Kar zadeva družbo Yadea Technology Group Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: družba Yadea), je bila stopnja škode za to družbo (13) ugotovljena v vzporedni protisubvencijski preiskavi na podlagi informacij, ki jih je priskrbela družba Yadea. Komisija je zato menila, da je uporaba stopnje škode za družbo Yadea namesto stopnje škode za sodelujoče družbe v protidampinški preiskavi primerna, če se upošteva skupni učinek protidampinških in izravnalnih dajatev.

(220)

Prav tako je bila v primeru družbe Yadea pri proizvajalcu izvozniku s stopnjo dampinga, nižjo od stopnje odprave škode, dokončna izravnalna dajatev določena v višini določene dokončne stopnje subvencije, dokončna protidampinška dajatev pa je bila uvedena v višini ustrezne stopnje dampinga, znižane za znesek izravnalne dajatve. To znižanje je bilo nujno, ker lahko v primeru, ko se normalna vrednost določi na podlagi člena 2(7)(a) osnovne uredbe, uvedba skupne dajatve, ki zajema stopnjo subvencioniranja in celotno stopnjo dampinga, dvakratno izniči učinke subvencioniranja (v nadaljnjem besedilu: dvojno upoštevanje). V skladu s členom 18 osnovne uredbe za družbe, ki niso sodelovale v protidampinški preiskavi (so pa sodelovale v vzporedni protisubvencijski preiskavi), veljata preostala stopnja dampinga in stopnja škode.

(221)

Po dokončnem razkritju sta sprejetje zahtevka družbe Giant, opisan v uvodnih izjavah 72 in 212, ter sprememba izravnalnih dajatev v vzporedni protisubvencijski preiskavi povzročila spremembo protidampinških dajatev. Navedena sprememba je bila razkrita zainteresiranim stranem, k njej pa v okviru protidampinške preiskave niso bile podane pripombe.

(222)

Zato se stopnje, po katerih bo uvedena dokončna protidampinška dajatev, določijo, kot je navedeno v preglednici 6:

Preglednica 6

Dokončni ukrepi

(223)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo položaj, ki je bil glede navedenih družb ugotovljen med navedeno preiskavo. Navedene stopnje dajatev se tako (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK, ki ga proizvajajo navedene družbe, torej posebni navedeni pravni subjekti. Za uvožene zadevne izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, se navedene stopnje ne morejo uporabljati, temveč zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(224)

Vsak zahtevek za uporabo navedenih stopenj protidampinške dajatve za posamezno družbo (npr. po spremembi imena subjekta ali ustanovitvi novih subjektov za proizvodnjo ali prodajo) bi bilo treba nasloviti na Komisijo (15) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o kakršni koli spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer z navedeno spremembo imena ali spremembo subjektov za proizvodnjo in prodajo. Po potrebi se ta uredba ustrezno spremeni s posodobitvijo seznama družb, ki so upravičene do individualnih stopenj protidampinških dajatev.

(225)

V primerih, ko je izravnalna dajatev odšteta od protisubvencijske dajatve, da se prepreči dvojno upoštevanje, je namen pobiranja izravnalne dajatve izničenje učinkov subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in stopnje dampinga (do višine stopnje subvencije). Posledično se lahko nadomestilo plačane dajatve odobri le, če se dokaže, da taka dajatev presega dejansko stopnjo subvencije in ustrezno stopnjo dampinga. Zato bi morale preiskave v zvezi z nadomestili v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2016/1037 upoštevati tudi posamezen položaj proizvajalca izvoznika glede na dejansko stopnjo dampinga, ki je prevladovala v obdobju preiskave v zvezi z nadomestilom.

(226)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne protidampinške stopnje dajatev, precej povečal, bi se tako povečanje obsega lahko štelo za spremembo v vzorcu trgovanja, nastalo zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takšnih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. Z navedeno preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(227)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi velikih razlik v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora biti v skladu z zahtevami iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(228)

Za zagotovitev ustreznega izvrševanja protidampinške dajatve bi bilo treba stopnjo dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“, uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo, razen če izpolnjujejo pogoje iz člena 3.

(229)

Za zagotovitev enake obravnave morebitnih novih izvoznikov in sodelujočih družb, ki niso bile vključene v vzorec in so navedene v prilogah I in II k tej uredbi, je treba določiti, da se tehtana povprečna dajatev, uvedena za navedene družbe, uporablja tudi za morebitne nove izvoznike, ki bi bili drugače upravičeni do pregleda v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe.

(230)

Glede na nedavno sodno prakso Sodišča (16) je primerno, da se določi stopnja zamudnih obresti, ki se plačajo pri povračilu dokončnih dajatev, saj je ustrezni veljavni carinski predpisi ne določajo, uporaba nacionalnih predpisov pa bi povzročila neupravičeno izkrivljanje konkurence med gospodarskimi subjekti glede na to, katera država članica se izbere za carinjenje.

(231)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 5, je Komisija 3. maja 2018 na podlagi zahtevka industrije Unije odredila registracijo uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK. Navedeni zahtevek je bil nato umaknjen, zato zadeva ni bila dodatno proučena.

(232)

Ob upoštevanju ugotovljenih stopenj dampinga in stopnje škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo.

(233)

Dokončne stopnje dajatev so nižje od začasnih stopenj dajatev. Zato bi bilo treba zavarovane zneske, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinške dajatve, sprostiti.

(234)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) osnovne uredbe –