(1)

Po izteku finančne pomoči na podlagi evropskega mehanizma za stabilnost 20. avgusta 2018 je bilo z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/1192 (2) uvedeno šestmesečno obdobje okrepljenega nadzora za Grčijo, ki se je začelo 21. avgusta 2018. To obdobje je bilo od 21. februarja 2019 z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/338 (3) podaljšano za dodatno obdobje šestih mesecev.

(2)

Grčija je od leta 2010 prejela znatno finančno pomoč, zaradi česar njene neporavnane obveznosti do držav članic euroobmočja, evropskega instrumenta za finančno stabilnost in evropskega mehanizma za stabilnost skupaj znašajo 243 700 milijonov EUR. Grčija je prejela finančno podporo evropskih partneric po ugodnejših pogojih, leta 2012 in nato v okviru evropskega mehanizma za stabilnost leta 2017 pa so bili sprejeti tudi posebni ukrepi za večjo vzdržnost dolga. Euroskupina se je 22. junija 2018 politično dogovorila, da bo izvedla dodatne ukrepe, s katerimi bo zagotovila vzdržnost dolga. Ti vključujejo podaljšanje tehtanih povprečnih zapadlosti za dodatnih 10 let, odlog obresti in amortizacije za dodatnih 10 let ter izvedbo drugih ukrepov za odpravo dolga. O dveh dodatnih ukrepih (odpravi pribitka na obrestno mero v zvezi s tranšo evropskega instrumenta za finančno stabilnost, namenjeno za odkup dolga, od leta 2018 ter ponovni vzpostavitvi prenosa zneskov, enakovrednih dohodku nacionalnih centralnih bank euroobmočja od grških državnih obveznic v okviru dogovora o neto finančnih sredstvih in programa za trge vrednostnih papirjev) se lahko sklene dogovor v Euroskupini dvakrat letno, in sicer na podlagi pozitivnih poročil v okviru okrepljenega nadzora nad tem, kako Grčija izpolnjuje svoje poprogramske politične zaveze. Po dogovoru Euroskupine iz aprila 2019 se je sprostila prva tranša s politikami pogojenih dolžniških ukrepov v vrednosti 970 milijonov EUR.

(3)

Grčija se je v Euroskupini zavezala, da bo nadaljevala in zaključila vse ključne reforme, sprejete na podlagi programa za makroekonomsko prilagoditev v okviru evropskega mehanizma za stabilnost (v nadaljnjem besedilu: program), ter zaščitila cilje pomembnih reform, sprejetih v okviru navedenega programa in njegovih predhodnikov. Grčija se je zavezala tudi, da bo izvedla posebne ukrepe na področju fiskalne in fiskalno-strukturne politike, socialnega varstva, finančne stabilnosti, trgov dela in proizvodnih trgov, privatizacije in javne uprave. Ti posebni ukrepi, ki so določeni v prilogi k izjavi Euroskupine z dne 22. junija 2018, bodo prispevali k odpravi čezmernih makroekonomskih neravnotežij v Grčiji ter obravnavi virov ali možnih virov gospodarskih težav.

(4)

Komisija je 21. novembra 2018 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Grčijo opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Poglobljeni pregled je bil vključen v poročilo o državi za Grčijo za leto 2019 (5), ki je bilo objavljeno 27. februarja 2019. Komisija je v njem ugotovila, da je Grčija sicer uspešno obnovila svoj proračunski saldo in znatno zmanjšala primanjkljaj na tekočem računu, vendar pa se sooča s čezmernimi makroekonomskimi neravnotežji (6), ki so ostala kot zapuščina krize. Ta se nanašajo na visok javni dolg, negativno neto stanje mednarodnih naložb, visok delež nedonosnih posojil v bilancah stanja bank in še vedno visoko stopnjo brezposelnosti. Javni dolg je konec leta 2018 znašal 181,1 % bruto domačega proizvoda, kar je najvišja raven v Uniji. Neto stanje mednarodnih naložb v višini -137,9 % bruto domačega proizvoda leta 2018 prav tako ostaja zelo visoko. Poleg tega kljub občutnemu znižanju primanjkljaja tekočega računa še vedno ne more podpreti dovolj hitrega znižanja zelo visokega neto stanja mednarodnih naložb na ravni, ki se štejejo za preudarne. Čeprav se je stopnja brezposelnosti z najvišje vrednosti 27,8 %, ki jo je dosegla leta 2013, še naprej zniževala, je marca 2019 še vedno znašala 18,1 %. Stopnji dolgotrajne brezposelnosti (11,9 % v prvem četrtletju leta 2019) in brezposelnosti mladih (40,4 % marca 2019) ostajata zelo visoki.

(5)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda in ocene, ki ju je opravila Komisija, preučil nacionalni reformni program za leto 2019 in program stabilnosti za leto 2019. Grčiji je priporočil (7), naj v letih 2019 in 2020 sprejme ukrepe, da bi dosegla trajnostno gospodarsko okrevanje in odpravila čezmerna makroekonomska neravnotežja z nadaljevanjem in dokončanjem reform v skladu z zavezami za obdobje po izteku programa, ki jih je dala v Euroskupini 22. junija 2018. Svet je Grčiji prav tako priporočil, naj svojo naložbeno gospodarsko politiko osredotoči na določena prednostna področja, da bi zagotovila trdno podlago za rast, hkrati pa zmanjšala regionalne razlike in zagotovila socialno vključenost.

(6)

Komisija je tretjo oceno v okviru okrepljenega nadzora za Grčijo (8) objavila 5. junija 2019. V njej je opisan napredek Grčije pri izpolnjevanju splošnih in posebnih zavez glede reform. Ugotovljeno je bilo, da se je Grčija po zaključku programa avgusta 2018 dokaj dobro lotila urejanja razmer. Realna rast in ustvarjanje delovnih mest sta se ohranila in Grčija je v letu 2018 ponovno presegla svoj ciljni primarni presežek. Dokončanje posebnih reformnih zavez, ki naj bi bile izvedene do konca leta 2018, je kljub določeni zamudi omogočilo izvedbo dodatnih dolžniških ukrepov aprila 2019. Grčija je prav tako začela ponovno pridobivati dostop do trga in dosegla višje ocene bonitetnih agencij. Vendar se je hitrost izvajanja reform v zadnjih mesecih zmanjšala in skladnost nekaterih ukrepov z zavezami, danimi Euroskupini, ni zagotovljena. V poročilu je bilo ugotovljeno tudi, da obstajajo tveganja za doseganje dogovorjenega ciljnega primarnega presežka. Grčija je zato na pomembnem razpotju glede izbir politik, ki so potrebne za zagotovitev vzdržnega in trajnega gospodarskega okrevanja.

(7)

Čeprav bančni sektor ostaja dovolj kapitaliziran, se je kapitalski položaj v letu 2018 rahlo poslabšal zaradi nizke donosnosti in slabe kakovosti sredstev, medtem ko odložene davčne olajšave še naprej predstavljajo precejšen del navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Bančni sektor se še naprej sooča z izzivi, saj se izboljšave izvajajo počasi, prav tako so še vedno prisotne precejšnje ranljivosti. Te so povezane z velikim deležem nedonosnih izpostavljenosti in nizkimi stopnjami donosnosti, povezava z državo pa ostaja močna. Čeprav se delež nedonosnih izpostavljenosti postopno zmanjšuje z najvišje vrednosti 107,2 milijarde EUR iz marca 2016, je bil konec leta 2018 še vedno visok in je znašal 81,8 milijarde EUR oziroma 45,4 % skupnega zneska bilančnih izpostavljenosti. Grčija je v zadnjih letih sprejela ključne reforme in dela na vrsti pobud za okrepitev okvira za reševanje nedonosnih posojil. Vseeno bodo potrebna dodatna prizadevanja, da bi dosegla hitrejše zmanjševanje nedonosnih posojil in trajnostne ravni deleža nedonosnih izpostavljenosti ter da bi finančnim institucijam omogočila, da lahko opravljajo svojo funkcijo posredništva in upravljanja tveganj.

(8)

Ne glede na napredek v zadnjih letih se Grčija še vedno sooča z velikimi izzivi na področju poslovnega okolja in pravosodnega sistema. Grčija na več področjih strukturnih komponent vodilnih primerljivih kazalnikov (npr. čas, ki je potreben za sprejetje sodne odločbe, izvrševanje pogodb, vpis nepremičnin, reševanje insolventnosti ipd.) še naprej močno zaostaja za državami, ki dosegajo najboljše rezultate.

(9)

Grčija, ki je bila leta 2010 izključena iz posojil na finančnih trgih, od julija 2017 ponovno pridobiva dostop do trgov z izdajanjem državnih obveznic. Po januarski uspešni izdaji obveznic je marca 2019 spet izkoristila kapitalske trge in prvič po letu 2010 izdala 10-letno državno obveznico. Julija 2019 je izdala 7-letno obveznico, ki bo pomagala obnoviti njeno krivuljo donosa in povečati likvidnost na njenem trgu obveznic. Vendar posojilni pogoji Grčije ostajajo nestanovitni zaradi zunanjih gospodarskih tveganj in domačih ranljivosti.

(10)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da še vedno obstajajo okoliščine, ki upravičujejo uvedbo okrepljenega nadzora v skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. 472/2013. Grčija se zlasti še vedno sooča s tveganji, povezanimi s finančno stabilnostjo, ki bi lahko imela negativne zunanje učinke za druge države članice euroobmočja, če bi se uresničila. Ti bi lahko nastali posredno, in sicer z vplivanjem na zaupanje vlagateljev ter posledičnim refinanciranjem stroškov za banke in države v drugih državah članicah euroobmočja.

(11)

Zato mora Grčija srednjeročno še naprej sprejemati ukrepe za obravnavanje virov ali možnih virov težav ter izvajati strukturne reforme, ki bodo prispevale k trdnemu in trajnostnemu okrevanju gospodarstva ter ublažitvi posledic več dejavnikov. Ti vključujejo hud in dolgotrajen gospodarski upad med krizo, obseg dolga Grčije, ranljivosti v njenem finančnem sektorju, stalne razmeroma tesne povezave med finančnim sektorjem in grškimi javnimi financami, tudi prek državnega lastništva, tveganje prenosa negativnih vplivov hujših napetosti v katerem koli od navedenih sektorjev v druge države članice ter izpostavljenost držav članic euroobmočja grški državi.

(12)

Za obravnavanje preostalih tveganj in spremljanje izpolnjevanja obvez, sprejetih v zvezi s tem, se zdi potrebno in primerno podaljšati okrepljeni nadzor za Grčijo v skladu s členom 2(1) Uredbe (EU) št. 472/2013.

(13)

Grčija je imela z dopisom z dne 16. julija 2019 možnost izraziti svoja stališča o oceni Komisije. V svojem odgovoru z dne 19. julija 2019 se je na splošno strinjala z oceno Komisije glede gospodarskih izzivov države, na kateri temelji podaljšanje okrepljenega nadzora.

(14)

Grčija bo še naprej prejemala tehnično podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam (kot je določen v Uredbi (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta (9)) za oblikovanje in izvajanje reform, vključno z nadaljevanjem in zaključkom ključnih reform v skladu s političnimi zavezami, ki se spremljajo v okviru okrepljenega nadzora.

(15)

Komisija namerava v okviru svojega sistema zgodnjega opozarjanja pri izvajanju okrepljenega nadzora tesno sodelovati z evropskim mehanizmom za stabilnost –