This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32019D1287
Commission Implementing Decision (EU) 2019/1287 of 26 July 2019 on the prolongation of enhanced surveillance for Greece (notified under document C(2019) 5900)
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1287 z dne 26. julija 2019 o podaljšanju okrepljenega nadzora za Grčijo (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 5900)
Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/1287 z dne 26. julija 2019 o podaljšanju okrepljenega nadzora za Grčijo (notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 5900)
C/2019/5900
UL L 202, 31.7.2019, p. 110–113
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
31.7.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 202/110 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2019/1287
z dne 26. julija 2019
o podaljšanju okrepljenega nadzora za Grčijo
(notificirano pod dokumentarno številko C(2019) 5900)
(Besedilo v grškem jeziku je edino verodostojno)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (1), in zlasti člena 2(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Po izteku finančne pomoči na podlagi evropskega mehanizma za stabilnost 20. avgusta 2018 je bilo z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/1192 (2) uvedeno šestmesečno obdobje okrepljenega nadzora za Grčijo, ki se je začelo 21. avgusta 2018. To obdobje je bilo od 21. februarja 2019 z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/338 (3) podaljšano za dodatno obdobje šestih mesecev. |
(2) |
Grčija je od leta 2010 prejela znatno finančno pomoč, zaradi česar njene neporavnane obveznosti do držav članic euroobmočja, evropskega instrumenta za finančno stabilnost in evropskega mehanizma za stabilnost skupaj znašajo 243 700 milijonov EUR. Grčija je prejela finančno podporo evropskih partneric po ugodnejših pogojih, leta 2012 in nato v okviru evropskega mehanizma za stabilnost leta 2017 pa so bili sprejeti tudi posebni ukrepi za večjo vzdržnost dolga. Euroskupina se je 22. junija 2018 politično dogovorila, da bo izvedla dodatne ukrepe, s katerimi bo zagotovila vzdržnost dolga. Ti vključujejo podaljšanje tehtanih povprečnih zapadlosti za dodatnih 10 let, odlog obresti in amortizacije za dodatnih 10 let ter izvedbo drugih ukrepov za odpravo dolga. O dveh dodatnih ukrepih (odpravi pribitka na obrestno mero v zvezi s tranšo evropskega instrumenta za finančno stabilnost, namenjeno za odkup dolga, od leta 2018 ter ponovni vzpostavitvi prenosa zneskov, enakovrednih dohodku nacionalnih centralnih bank euroobmočja od grških državnih obveznic v okviru dogovora o neto finančnih sredstvih in programa za trge vrednostnih papirjev) se lahko sklene dogovor v Euroskupini dvakrat letno, in sicer na podlagi pozitivnih poročil v okviru okrepljenega nadzora nad tem, kako Grčija izpolnjuje svoje poprogramske politične zaveze. Po dogovoru Euroskupine iz aprila 2019 se je sprostila prva tranša s politikami pogojenih dolžniških ukrepov v vrednosti 970 milijonov EUR. |
(3) |
Grčija se je v Euroskupini zavezala, da bo nadaljevala in zaključila vse ključne reforme, sprejete na podlagi programa za makroekonomsko prilagoditev v okviru evropskega mehanizma za stabilnost (v nadaljnjem besedilu: program), ter zaščitila cilje pomembnih reform, sprejetih v okviru navedenega programa in njegovih predhodnikov. Grčija se je zavezala tudi, da bo izvedla posebne ukrepe na področju fiskalne in fiskalno-strukturne politike, socialnega varstva, finančne stabilnosti, trgov dela in proizvodnih trgov, privatizacije in javne uprave. Ti posebni ukrepi, ki so določeni v prilogi k izjavi Euroskupine z dne 22. junija 2018, bodo prispevali k odpravi čezmernih makroekonomskih neravnotežij v Grčiji ter obravnavi virov ali možnih virov gospodarskih težav. |
(4) |
Komisija je 21. novembra 2018 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Grčijo opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Poglobljeni pregled je bil vključen v poročilo o državi za Grčijo za leto 2019 (5), ki je bilo objavljeno 27. februarja 2019. Komisija je v njem ugotovila, da je Grčija sicer uspešno obnovila svoj proračunski saldo in znatno zmanjšala primanjkljaj na tekočem računu, vendar pa se sooča s čezmernimi makroekonomskimi neravnotežji (6), ki so ostala kot zapuščina krize. Ta se nanašajo na visok javni dolg, negativno neto stanje mednarodnih naložb, visok delež nedonosnih posojil v bilancah stanja bank in še vedno visoko stopnjo brezposelnosti. Javni dolg je konec leta 2018 znašal 181,1 % bruto domačega proizvoda, kar je najvišja raven v Uniji. Neto stanje mednarodnih naložb v višini -137,9 % bruto domačega proizvoda leta 2018 prav tako ostaja zelo visoko. Poleg tega kljub občutnemu znižanju primanjkljaja tekočega računa še vedno ne more podpreti dovolj hitrega znižanja zelo visokega neto stanja mednarodnih naložb na ravni, ki se štejejo za preudarne. Čeprav se je stopnja brezposelnosti z najvišje vrednosti 27,8 %, ki jo je dosegla leta 2013, še naprej zniževala, je marca 2019 še vedno znašala 18,1 %. Stopnji dolgotrajne brezposelnosti (11,9 % v prvem četrtletju leta 2019) in brezposelnosti mladih (40,4 % marca 2019) ostajata zelo visoki. |
(5) |
Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda in ocene, ki ju je opravila Komisija, preučil nacionalni reformni program za leto 2019 in program stabilnosti za leto 2019. Grčiji je priporočil (7), naj v letih 2019 in 2020 sprejme ukrepe, da bi dosegla trajnostno gospodarsko okrevanje in odpravila čezmerna makroekonomska neravnotežja z nadaljevanjem in dokončanjem reform v skladu z zavezami za obdobje po izteku programa, ki jih je dala v Euroskupini 22. junija 2018. Svet je Grčiji prav tako priporočil, naj svojo naložbeno gospodarsko politiko osredotoči na določena prednostna področja, da bi zagotovila trdno podlago za rast, hkrati pa zmanjšala regionalne razlike in zagotovila socialno vključenost. |
(6) |
Komisija je tretjo oceno v okviru okrepljenega nadzora za Grčijo (8) objavila 5. junija 2019. V njej je opisan napredek Grčije pri izpolnjevanju splošnih in posebnih zavez glede reform. Ugotovljeno je bilo, da se je Grčija po zaključku programa avgusta 2018 dokaj dobro lotila urejanja razmer. Realna rast in ustvarjanje delovnih mest sta se ohranila in Grčija je v letu 2018 ponovno presegla svoj ciljni primarni presežek. Dokončanje posebnih reformnih zavez, ki naj bi bile izvedene do konca leta 2018, je kljub določeni zamudi omogočilo izvedbo dodatnih dolžniških ukrepov aprila 2019. Grčija je prav tako začela ponovno pridobivati dostop do trga in dosegla višje ocene bonitetnih agencij. Vendar se je hitrost izvajanja reform v zadnjih mesecih zmanjšala in skladnost nekaterih ukrepov z zavezami, danimi Euroskupini, ni zagotovljena. V poročilu je bilo ugotovljeno tudi, da obstajajo tveganja za doseganje dogovorjenega ciljnega primarnega presežka. Grčija je zato na pomembnem razpotju glede izbir politik, ki so potrebne za zagotovitev vzdržnega in trajnega gospodarskega okrevanja. |
(7) |
Čeprav bančni sektor ostaja dovolj kapitaliziran, se je kapitalski položaj v letu 2018 rahlo poslabšal zaradi nizke donosnosti in slabe kakovosti sredstev, medtem ko odložene davčne olajšave še naprej predstavljajo precejšen del navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Bančni sektor se še naprej sooča z izzivi, saj se izboljšave izvajajo počasi, prav tako so še vedno prisotne precejšnje ranljivosti. Te so povezane z velikim deležem nedonosnih izpostavljenosti in nizkimi stopnjami donosnosti, povezava z državo pa ostaja močna. Čeprav se delež nedonosnih izpostavljenosti postopno zmanjšuje z najvišje vrednosti 107,2 milijarde EUR iz marca 2016, je bil konec leta 2018 še vedno visok in je znašal 81,8 milijarde EUR oziroma 45,4 % skupnega zneska bilančnih izpostavljenosti. Grčija je v zadnjih letih sprejela ključne reforme in dela na vrsti pobud za okrepitev okvira za reševanje nedonosnih posojil. Vseeno bodo potrebna dodatna prizadevanja, da bi dosegla hitrejše zmanjševanje nedonosnih posojil in trajnostne ravni deleža nedonosnih izpostavljenosti ter da bi finančnim institucijam omogočila, da lahko opravljajo svojo funkcijo posredništva in upravljanja tveganj. |
(8) |
Ne glede na napredek v zadnjih letih se Grčija še vedno sooča z velikimi izzivi na področju poslovnega okolja in pravosodnega sistema. Grčija na več področjih strukturnih komponent vodilnih primerljivih kazalnikov (npr. čas, ki je potreben za sprejetje sodne odločbe, izvrševanje pogodb, vpis nepremičnin, reševanje insolventnosti ipd.) še naprej močno zaostaja za državami, ki dosegajo najboljše rezultate. |
(9) |
Grčija, ki je bila leta 2010 izključena iz posojil na finančnih trgih, od julija 2017 ponovno pridobiva dostop do trgov z izdajanjem državnih obveznic. Po januarski uspešni izdaji obveznic je marca 2019 spet izkoristila kapitalske trge in prvič po letu 2010 izdala 10-letno državno obveznico. Julija 2019 je izdala 7-letno obveznico, ki bo pomagala obnoviti njeno krivuljo donosa in povečati likvidnost na njenem trgu obveznic. Vendar posojilni pogoji Grčije ostajajo nestanovitni zaradi zunanjih gospodarskih tveganj in domačih ranljivosti. |
(10) |
Glede na navedeno je Komisija sklenila, da še vedno obstajajo okoliščine, ki upravičujejo uvedbo okrepljenega nadzora v skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. 472/2013. Grčija se zlasti še vedno sooča s tveganji, povezanimi s finančno stabilnostjo, ki bi lahko imela negativne zunanje učinke za druge države članice euroobmočja, če bi se uresničila. Ti bi lahko nastali posredno, in sicer z vplivanjem na zaupanje vlagateljev ter posledičnim refinanciranjem stroškov za banke in države v drugih državah članicah euroobmočja. |
(11) |
Zato mora Grčija srednjeročno še naprej sprejemati ukrepe za obravnavanje virov ali možnih virov težav ter izvajati strukturne reforme, ki bodo prispevale k trdnemu in trajnostnemu okrevanju gospodarstva ter ublažitvi posledic več dejavnikov. Ti vključujejo hud in dolgotrajen gospodarski upad med krizo, obseg dolga Grčije, ranljivosti v njenem finančnem sektorju, stalne razmeroma tesne povezave med finančnim sektorjem in grškimi javnimi financami, tudi prek državnega lastništva, tveganje prenosa negativnih vplivov hujših napetosti v katerem koli od navedenih sektorjev v druge države članice ter izpostavljenost držav članic euroobmočja grški državi. |
(12) |
Za obravnavanje preostalih tveganj in spremljanje izpolnjevanja obvez, sprejetih v zvezi s tem, se zdi potrebno in primerno podaljšati okrepljeni nadzor za Grčijo v skladu s členom 2(1) Uredbe (EU) št. 472/2013. |
(13) |
Grčija je imela z dopisom z dne 16. julija 2019 možnost izraziti svoja stališča o oceni Komisije. V svojem odgovoru z dne 19. julija 2019 se je na splošno strinjala z oceno Komisije glede gospodarskih izzivov države, na kateri temelji podaljšanje okrepljenega nadzora. |
(14) |
Grčija bo še naprej prejemala tehnično podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam (kot je določen v Uredbi (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta (9)) za oblikovanje in izvajanje reform, vključno z nadaljevanjem in zaključkom ključnih reform v skladu s političnimi zavezami, ki se spremljajo v okviru okrepljenega nadzora. |
(15) |
Komisija namerava v okviru svojega sistema zgodnjega opozarjanja pri izvajanju okrepljenega nadzora tesno sodelovati z evropskim mehanizmom za stabilnost – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Obdobje okrepljenega nadzora za Grčijo v skladu s členom 2(1) Uredbe (EU) št. 472/2013, ki je bilo uvedeno z Izvedbenim sklepom (EU) 2018/1192, se z 21. avgustom 2019 podaljša za dodatno obdobje šestih mesecev.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Helensko republiko.
V Bruslju, 26. julija 2019
Za Komisijo
Pierre MOSCOVICI
Član Komisije
(1) UL L 140, 27.5.2013, str. 1.
(2) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1192 z dne 11. julija 2018 o uvedbi okrepljenega nadzora za Grčijo (UL L 211, 22.8.2018, str. 1).
(3) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/338 z dne 20. februarja 2019 o podaljšanju okrepljenega nadzora za Grčijo (UL L 60, 28.2.2019, str. 17).
(4) Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25).
(5) SWD(2019) 1007 final.
(6) COM(2019) 150 final.
(7) Priporočilo Sveta z dne 9. julija 2019 v zvezi z nacionalnim reformnim programom Grčije za leto 2019 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Grčije za leto 2019.
(8) Evropska komisija: Poročilo o okrepljenem nadzoru za Grčijo, junij 2019, Institutional Paper 103, junij 2019.
(9) Uredba (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (UL L 129, 19.5.2017, str. 1).