(1)

Evropska unija je kot enega izmed svojih ciljev določila spodbujanje varstva pravic otrok, kakor je navedeno v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Ukrepi za zaščito otrok zoper neupravičeno premestitev ali zadržanje so bistveni del te politike.

(2)

Svet je sprejel Uredbo (ES) št. 2201/2003 (2) (v nadaljnjem besedilu: Uredba Bruselj IIa), katere namen je zaščititi otroke pred škodljivimi posledicami njihove neupravičene premestitve ali zadržanja ter vzpostaviti postopke za zagotovitev njihove hitre vrnitve v državo običajnega prebivališča ter zagotoviti varstvo pravic do stikov z otrokom in pravic do varstva in vzgoje.

(3)

Uredba Bruselj IIa dopolnjuje in krepi določbe Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 1980), ki na mednarodni ravni uvaja sistem obveznosti in sodelovanja med državami pogodbenicami in med centralnimi organi ter katere namen je zagotoviti hitro vrnitev neupravičeno premeščenih ali zadržanih otrok.

(4)

Vse države članice Unije so pogodbenice Haaške konvencije iz leta 1980.

(5)

Unija spodbuja tretje države k pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 in podpira njeno pravilno izvajanje, tako da skupaj z državami članicami sodeluje med drugim v posebnih komisijah, ki jih redno organizira Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu.

(6)

Skupni pravni okvir, ki se uporablja za odnose med državami članicami Unije in tretjimi državami, bi lahko bil najboljša rešitev za občutljive primere mednarodnega protipravnega odvzema otrok.

(7)

Haaška konvencija iz leta 1980 določa, da se navedena konvencija uporablja med državo pristopnico in državami pogodbenicami, ki so izjavile, da sprejemajo pristop.

(8)

Haaška konvencija iz leta 1980 ne omogoča, da bi organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, kakršna je Unija, postale njene pogodbenice. Zato Unija ne more pristopiti k navedeni konvenciji niti ne more predložiti izjave o sprejetju države pristopnice.

(9)

Na podlagi mnenja 1/13 Sodišča Evropske unije (3) izjave o sprejetju v okviru Haaške konvencije iz leta 1980 sodijo v izključno zunanjo pristojnost Unije.

(10)

Dominikanska republika je listino o pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 predložila 11. avgusta 2004. Haaška konvencija iz leta 1980 je za Dominikansko republiko začela veljati 1. novembra 2004.

(11)

Vse države članice, razen Avstrije, Cipra, Hrvaške, Danske, Luksemburga, Portugalske, Romunije in Združenega kraljestva, so že sprejele pristop Dominikanske republike k Haaški konvenciji iz leta 1980. Ocena razmer v Dominikanski republiki je privedla do sklepa, da lahko Avstrija, Ciper, Hrvaška, Luksemburg, Portugalska, Romunija in Združeno kraljestvo v interesu Unije sprejmejo pristop Dominikanske republike v skladu s pogoji iz Haaške konvencije iz leta 1980.

(12)

Avstrija, Ciper, Hrvaška, Luksemburg, Portugalska, Romunija in Združeno kraljestvo bi morali biti zato pooblaščeni, da v interesu Unije predložijo izjave o sprejetju pristopa Dominikanske republike k Haaški konvenciji iz leta 1980 v skladu s pogoji iz tega sklepa. Druge države članice Unije, ki so že sprejele pristop Dominikanske republike k Haaški konvenciji iz leta 1980, ne bi smele predložiti novih izjav o sprejetju, saj obstoječe izjave po mednarodnem javnem pravu ostajajo veljavne.

(13)

Uredba Bruselj IIa zavezuje Združeno kraljestvo in Irsko, ki sodelujeta pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(14)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –