(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2603/2000 (3) uvedel dokončne izravnalne dajatve na uvoz polietilen tereftalata (v nadaljnjem besedilu: PET) s poreklom med drugim iz Indije (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava).

(2)

Svet je po pospešenem pregledu v skladu s členom 20 osnovne uredbe z Uredbo (ES) št. 1645/2005 (4) spremenil raven veljavnih izravnalnih ukrepov proti uvozu PET iz Indije.

(3)

Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe z Uredbo (ES) št. 193/2007 (5) uvedel dokončno izravnalno dajatev za nadaljnjih pet let.

(4)

Svet je po delnih vmesnih pregledih v skladu s členom 19 osnovne uredbe z Uredbo (ES) št. 1286/2008 (6) in Izvedbeno uredbo (EU) št. 906/2011 (7) nato spremenil izravnalne ukrepe.

(5)

Leta 2012 se je še en delni vmesni pregled zaključil brez spremembe veljavnih ukrepov z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 559/2012 (8).

(6)

Svet je po drugem pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo (EU) št. 461/2013 (9) uvedel dokončno izravnalno dajatev za nadaljnjih pet let.

(7)

Komisija je po dveh delnih vmesnih pregledih v skladu s členom 19 osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1350 (10) spremenila izravnalne ukrepe.

(8)

Komisija je s Sklepom 2000/745/ES (11) sprejela ponudbe o zavezi treh proizvajalcev izvoznikov iz Indije, v katerih je bila določena minimalna uvozna cena. Komisija je z Izvedbenim sklepom 2014/109/EU (12) umaknila sprejetje zavez zaradi spremenjenih okoliščin v primerjavi s tistimi, v katerih so bile zaveze sprejete.

(9)

Trenutno veljavni ukrepi so dokončna izravnalna dajatev, uvedena z Uredbo (EU) št. 461/2013, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) 2015/1350 (v nadaljnjem besedilu: veljavni ukrepi). Veljavni ukrepi vključujejo posebno izravnalno dajatev, ki znaša od 0 do 74,6 EUR na tono za poimensko navedene indijske proizvajalce, in stopnjo preostale dajatve v višini 69,4 EUR na tono, uvedene na uvoz vseh drugih proizvajalcev.

(10)

Indijski proizvajalec izvoznik, družba Dhunseri Petrochem Limited (v nadaljnjem besedilu: družba DPL), je septembra 2016 od Komisije zahteval, naj zaradi spremembe imena družbe spremeni uredbo o uvedbi veljavnih ukrepov. Vendar je bilo iz zahtevka razvidno, da je družba DPL z družbo Indorama Ventures Public Company Limited (v nadaljnjem besedilu: družba IVL) začela enakovredno partnerstvo z naslednjo strukturo:

(11)

Glede na navedeno je Komisija menila, da so na voljo zadostni dokazi o tem, da so se okoliščine glede subvencioniranja družbe DPL in njenih povezanih družb znatno spremenile in da so te spremembe trajne, zaradi česar je treba ukrepe pregledati.

(12)

Na tej podlagi je Komisija z obvestilom z dne 6. julija 2017 (13) sporočila svojo odločitev, da na lastno pobudo začne preiskavo v zvezi z delnim vmesnim pregledom v skladu s členom 19 osnovne uredbe, omejeno na preučitev subvencioniranja družbe DPL in njenih povezanih družb v Indiji. Namen tega pregleda je določitev stopnje subvencioniranja za novo strukturo družbe.

(13)

Drug indijski proizvajalec izvoznik, družba Reliance Industries Limited (v nadaljnjem besedilu: družba Reliance), je vložil zahtevo za delni vmesni pregled v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Zahtevek je bil omejen na proučitev subvencioniranja družbe Reliance.

(14)

Družba Reliance je predložila ustrezne dokaze, da nadaljnja uporaba ukrepov na sedanji ravni ni več potrebna kompenziranje subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Družba je trdila zlasti, da se je splošna stopnja subvencije znižala zaradi izteka sheme usmeritve v izdelek in sheme usmeritve v trg ter zmanjšanja zneskov, ki jih je vložnik prejemal iz drugih shem, kot sta shema vnaprejšnjih odobritev in shema za povračilo dajatev.

(15)

Komisija je po ugotovitvi, da zahtevek vsebuje ustrezne dokaze, 6. julija 2017 (14) napovedala začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 19 osnovne uredbe, omejenega na proučitev subvencioniranja družbe Reliance.

(16)

Komisija je v obeh obvestilih o začetku napovedala, da bo v preiskavah proučila tudi, ali bi bilo treba spremeniti stopnjo dajatve za uvoz nekaterih vrst polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije za „vse druge družbe“ v Indiji.

(17)

Ker se oba vmesna pregleda nanašata na isti izdelek, ki se pregleduje, isto državo porekla in isto obdobje preiskave ter ker se bo za oba ukrepa izvedel isti postopek, se je zdelo primerno, da se oba pregleda izvedeta v istem pravnem aktu.

(18)

Komisija je o začetku delnih vmesnih pregledov uradno obvestila družbo Dhunseri, njene povezane družbe in družbo Reliance (v nadaljnjem besedilu: zadevni proizvajalci izvozniki), združenje proizvajalcev Unije, uvoznike in uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike zadevne države izvoznice. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in da v roku, ki je določen v obvestilih o začetku, zahtevajo zaslišanje.

(19)

Komisija je zadevnim proizvajalcem izvoznikom in indijski vladi poslala vprašalnike, da bi dobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njeno preiskavo, ti pa so izpolnjene vprašalnike vrnili v predpisanem roku.

(20)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev subvencioniranja. Komisija je opravila preveritvene obiske v prostorih družbe IVDPIL v Kalkuti, na sedežu družbe MPPL v Delhiju, v tovarni družbe MPPL v Karnalu ter prostorih družbe Reliance v Mumbaju in indijske vlade v New Delhiju (generalni direktorat za zunanjo trgovino in ministrstvo za trgovino).

(21)

Preiskava subvencioniranja je zajemala obdobje od 1. aprila 2016 do 31. marca 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom).

(22)

Dne 25. julija 2018 so bile indijska vlada in druge zainteresirane strani obveščene o bistvenih dejstvih in vidikih, na podlagi katerih je Komisija nameravala predlagati spremembo stopenj dajatev, ki se uporabljajo za družbi Dhunseri in Reliance. Prav tako so imele dovolj časa za predložitev pripomb. Vsa stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kot je opisano v nadaljevanju.

(23)

Družba Reliance je opozorila, da so bili dokumenti o razkritju poslani več kot 12 mesecev po začetku preiskave in po roku iz člena 11.11 Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum SCM), ki določa, da „se“ preiskave „razen v izjemnih primerih“ končajo v enem letu, in iz člena 22(1) osnovne uredbe, ki določa, da se pregledi izvedejo „čim hitreje“ in se „običajno“ zaključijo v 12 mesecih od datuma začetka pregleda. Na podlagi tega je družba Reliance trdila, da bi bilo treba preiskavo, če ne obstajajo posebne okoliščine ali Komisija tega ni utemeljila, „zaključiti brez zaščitnih ukrepov“.

(24)

Vendar glede rokov Komisija ugotavlja, da se za to preiskavo v zvezi s pregledom uporablja člen 21.4 Sporazuma SCM, v katerem je določeno, da se pregledi izravnalnih dajatev „opravi[jo] […] v normalnih razmerah v 12 mesecih od dneva, ko je proučitev sprožena“, in niso navedene posebne okoliščine, potrebne za utemeljitev trajanja preiskave, daljšega od 12 mesecev. Podobno v členu 22(1) osnovne uredbe niso navedene posebne okoliščine, potrebne za utemeljitev trajanja preiskave, daljšega od 12 mesecev. Ta pregleda sta se izvedla v 15-mesečnem roku iz člena 22(1) osnovne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(25)

Izdelek, ki se pregleduje, je polietilen tereftalat (PET) z viskoznim številom 78 ml/g ali več in je v skladu s standardom ISO 1628-5. Trenutno se uvršča pod oznako KN 3907 61 00 in je s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(26)

Preiskava je razkrila, da ima izdelek, ki se pregleduje, enake fizikalne in kemične lastnosti ter uporabe kot izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Indije. Zato se sklene, da so izdelki, ki se prodajajo na domačem trgu in izvoznih trgih, podobni izdelki v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(27)

Preiskava je potrdila, da je družba DPL stopila v enakovredno partnerstvo z družbo IVL. Družba DPL je v okviru tega partnerstva 1. aprila 2016 prenesla svoj celotni proizvodni obrat za PET na novo družbo IVDPIL in v njej pridobila 50-odstotni delež, preostalih 50 % pa je pridobila družba Indorama Ventures Global Services Limited, ki je odvisna družba družbe IVL. Družba DPL od navedenega datuma ni bila več proizvajalka izvoznica izdelka, ki se pregleduje.

(28)

Preiskava je potrdila tudi, da je družba DPL pridobila 50-odstotni delež v družbi MPPL, indijskem proizvajalcu PET, ki pred tem v Unijo ni izvažala izdelka, ki se pregleduje, zato ji v prejšnjih preiskavah v zvezi s PET s poreklom iz Indije ni bila dodeljena individualna izravnalna dajatev. Preostali 50-odstotni delež v družbi MPPL je v lasti družbe Indorama Ventures Global Services Limited.

(29)

Družba IVDPIL je nato 12. maja 2017 spremenila ime v Dhunseri Petrochem Industries Private Limited („IDIPL“), družba MPPL pa je prenesla vsa svoja sredstva, dolgove, obveznosti in osebje na družbo IDIPL. Višje sodišče v Kalkuti je ta prenos odobrilo 4. decembra 2017.

(30)

Družbe DPL, IDIPL (prej IVDPIL) in MPPL so v nadaljnjem besedilu imenovane „skupina Dhunseri“. Namen tega delnega vmesnega pregleda je bil torej določitev stopnje subvencioniranja za skupino Dhunseri. V ta namen so bili podatki o družbah IDIPL in MPPL (ki je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno delovala kot ločen proizvajalec izvoznik izdelka, ki se pregleduje) združeni zaradi izračuna stopnje subvencioniranja skupine Dhunseri kot celote, saj se ta stopnja uporablja za končno strukturo skupine, v kateri je obrat družbe MPPL vključen v družbo IDIPL.

(31)

Na podlagi subvencij, ki so bile preiskane v prejšnjih pregledih, informacij, ki so jih predložili indijska vlada in zadevni proizvajalci izvozniki, ter izpolnjenih vprašalnikov Komisije so bili preiskani naslednji ukrepi:

(32)

Subvencije iz prejšnje uvodne izjave temeljijo na naslednjih dokumentih politike in zakonodaji.

(33)

Sheme AAS, DEPBS, DFIA, EOU/SEZ, EPCGS, FMS, FPS, IEIS, MEIS in SHIS temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju indijski vladi dovoljuje izdajanje uradnih obvestil o izvozni in uvozni politiki. Ta so povzeta v dokumentih o zunanjetrgovinski politiki, ki jih ministrstvo za trgovino izda vsakih pet let in jih redno posodablja.

(34)

Sheme AAS, DFIA, EOU/SEZ, EPCGS in MEIS temeljijo na dokumentu o zunanjetrgovinski politiki za obdobje 2015–2020, ki je pomemben za obdobje preiskave v zvezi s pregledom. Poleg tega indijska vlada v zvezku I Priročnika o postopkih določa tudi postopke, ki urejajo zunanjetrgovinsko politiko za obdobje 2015–2020 (HOP I 2015-20). Priročnik o postopkih se redno posodablja.

(35)

Sheme DEPBS, FMS, FPS, IEIS in SHIS, ki so temeljile na prejšnjem dokumentu o zunanjetrgovinski politiki za obdobje 2009–2014, na podlagi zunanjetrgovinske politike za obdobje 2015–2020 iz uvodne izjave 34 niso bile obnovljene.

(36)

Shema DDS temelji na členu 75 zakona o carini iz leta 1962, členu 37 zakona o osrednjih trošarinah iz leta 1944, členih 93A in 94 zakona o javnih financah iz leta 1994 ter predpisih za povračilo carin, osrednjih trošarin in davka na storitve iz leta 1995. Stopnje povračila se redno objavljajo.

(37)

Shema ECS temelji na členih 21 in 35A zakona o bančništvu iz leta 1949, ki indijski centralni banki omogoča usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(38)

Shema ITIRAD temelji na zakonu o davku od dohodka iz leta 1961, ki se vsako leto spremeni z zakonom o javnih financah.

(39)

Shema IES temelji na okrožnici Master Circular DBR.Dir.BC št. 62/04.02.001/2015-16 z dne 4. decembra 2015 o shemi za izenačevanje obresti za izvozne kredite v rupijah pred odpremo in po njej.

(40)

Shemo CIIS upravlja vlada Gudžarata in temelji na njeni industrijski politiki iz leta 2015.

(41)

Shemo EPP/GOH upravlja vlada Harjane, določena pa je v politiki spodbujanja podjetij iz leta 2015, ki jo je priglasilo ministrstvo vlade Harjane za industrijo in trgovino.

(42)

Shema GEDES temelji na zakonu Gudžarata o dajatvi za elektriko iz leta 1958 (v nadaljnjem besedilu: zakon o elektriki) na podlagi člena 3(2)(vii) in (viii), kakor je občasno spremenjen v glasilu vlade Gudžarata.

(43)

Shema PSI/GOM temelji na resoluciji št. PSI-2013/(CR-54)/IND-8 vlade Maharaštre.

(44)

Shemo WBIS upravlja vlada Zahodne Bengalije, določena pa je v obvestilu ministrstva Zahodne Bengalije za trgovino in industrijo št. 309 – CI/O/ADN/GEN-INC/512 z dne 12. septembra 2014.

(45)

Preiskava je pokazala, da so bile naslednje sheme zaključene ali pa jih zadevna proizvajalca izvoznika nista izkoristila: DEPBS, DFIA, ECS, EOU/SEZ, FMS, FPS, ITIRAD, IEIS, IES, SHIS, CIIS, EPP/GOH, PSI/GOM in WBIS.

(46)

Komisija je ugotovila, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ta ukrep izkoristil le eden od proizvajalcev izvoznikov iz sedanjih pregledov, in sicer za zelo malo izvoznih transakcij. Ista družba je za veliko večino izvoznih transakcij uporabila shemo za povračilo dajatev (DDS) iz oddelka 3.4. Ker shem AAS in DDS ni mogoče sočasno uporabljati za iste izvozne transakcije, je Komisija ugotovila, da se je shema AAS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zelo malo uporabljala, in se je odločila, da v obravnavanih pregledih ne bo količinsko opredelila koristi, pridobljene na podlagi sheme AAS.

(47)

Komisija je ugotovila, da so zadevni proizvajalci izvozniki uporabljali shemo DDS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: OPP).

(48)

Ustrezna pravna podlaga v OPP so bili predpisi za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 1995 (v nadaljnjem besedilu: predpisi iz leta 1995), kakor so bili nazadnje spremenjeni leta 2006 (15). Po OPP so to pravno podlago nadomestili predpisi za povračilo carin in osrednjih trošarin iz leta 2017 (16) (v nadaljnjem besedilu: predpisi iz leta 2017), ki so začeli veljati 1. oktobra 2017. V predpisu iz točke 3(2) predpisov iz leta 1995 se ureja metoda izračuna te sheme za povračilo dajatev. Pravilo 12(1)(a)(ii) navedenih pravil DDS ureja izjavo, ki jo morajo izvozniki predložiti za upravičenost do ugodnosti sheme. Ta predpisa se v predpisih iz leta 2017 nista spremenila in ustrezata predpisu iz točke 3(2) oziroma točke 13(1)(a)(ii).

(49)

Poleg tega okrožnica št. 24/2001 (17) vsebuje posebna navodila glede izvajanja predpisa iz točke 3(2) in izjavo, ki jo morajo izvozniki predložiti na podlagi predpisa iz točke 12(1)(a)(ii).

(50)

Predpis iz točke 4 predpisov iz leta 1995 določa, da lahko centralna vlada spremeni znesek ali stopnje, določene na podlagi predpisa iz točke 3. Vlada je izvedla številne spremembe; stopnje so bile nazadnje spremenjene z obvestilom št. 110/2015 – CUSTOMS (N.T.) z dne 16. novembra 2015 (18) in obvestilom št. 131/2016 – CUSTOMS (N.T.) z dne 31. oktobra 2016 (19). Zato je stopnja za izdelek, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom do 14. novembra 2016 znašala 1,9 % vrednosti FOB, po tem datumu pa 1,5 %.

(51)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(52)

Na podlagi te sheme lahko vsaka družba, ki izvaža upravičene izdelke, prejme znesek denarnih sredstev, ki ustreza deležu deklarirane vrednosti FOB izvoženih materialov. Pravilo iz točke 3(2) predpisov za povračilo carin in osrednjih trošarin določa, kako se izračuna znesek subvencije:

(53)

Indijska vlada je torej znesek, ki ga je treba vrniti, izračunala na podlagi povprečnih vrednosti ustreznih carinskih dajatev na ravni industrije, plačanih za uvožene surovine, in povprečnega količnika porabe industrije, ki je bil zbran pri proizvajalcih upravičenih izvoznih izdelkov, za katere indijska vlada meni, da so reprezentativni. Indijska vlada nato znesek, ki ga je treba vrniti, izrazi kot delež povprečne izvozne vrednosti upravičenih izvoženih izdelkov.

(54)

Ta delež uporabi za izračun zneska denarnih sredstev, ki ga lahko dobijo vsi upravičeni izvozniki. Stopnjo za to shemo določi za vsak izdelek posebej. Zato je stopnja za izdelek, ki se pregleduje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 50, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom do 14. novembra 2016 znašala 1,9 % vrednosti FOB, po tem datumu pa 1,5 %.

(55)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. V trenutku, ko se odpremni podatki vnesejo v carinski strežnik, se označi, da izvoz poteka v okviru sheme DDS, znesek povračila dajatev pa se nepreklicno določi. Potem ko odpremna družba vloži splošni izvozni manifest in ko carinski urad ustrezno primerja navedeni dokument s podatki iz izvozne odpremnice, so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev plačila zneska povračila bodisi z neposrednim plačilom na izvoznikov bančni račun bodisi z denarnim nakazilom.

(56)

Izvoznik mora poleg tega predložiti tudi dokazilo o realizaciji iztržka od izvoza, in sicer bančno potrdilo o realizaciji (Bank Realisation Certificate – BRC). Ta dokument se lahko predloži po izplačilu zneska povračila, vendar indijska vlada izterja izplačani znesek, če izvoznik bančnega potrdila o realizaciji ne predloži v določenem roku.

(57)

Znesek povračila se lahko uporabi v kakršen koli namen in se lahko v skladu z indijskimi računovodskimi standardi po obračunskem načelu knjiži kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza.

(58)

Indijska carinska uprava v skladu z ustrezno zakonodajo in upravnimi navodili ne bi smela zahtevati nobenega dokaza, da mora ali bo moral izvoznik, ki zahteva povračilo dajatve, poravnati carinsko dajatev za uvoz surovin, potrebnih za proizvodnjo izvoženega izdelka (20). Poleg tega je indijska vlada med preveritvenim obiskom v njenih prostorih potrdila, da bi družbe, ki bi vse surovine, ki se uporabijo v izvoženem PET, pridobile na domačem trgu, še vedno izkoristile polno stopnjo, izračunano na podlagi predpisa iz točke 3(2). Ta preiskava je pokazala tudi, da je v praksi to veljalo za enega sodelujočega izvoznika, ki je izkoristil ugodnosti na podlagi sheme DDS, čeprav ni uvozil niti ene enote glavnih surovin (PTA in MEG), uporabljenih za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje.

(59)

Shema DDS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Tako imenovani znesek povračila dajatve je finančni prispevek indijske vlade, saj je v obliki opuščenega prihodka (tj. domnevnih uvoznih dajatev, ki jih zaračuna indijska vlada in so vrnjene ali odpuščene). V zvezi z uporabo teh sredstev ni omejitev. Poleg tega znesek povračila dajatev pomeni ugodnost za izvoznika, saj izboljša njegovo likvidnost s presežnimi zneski uvoznih dajatev, ki jih indijska vlada vrne ali odpusti.

(60)

Indijska vlada stopnjo povračila dajatev za izvoz določi za vsak izdelek posebej. Čeprav se subvencija imenuje povračilo dajatev, shema nima vseh značilnosti dovoljenega sistema povračila dajatev ali nadomestnega sistema povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe niti ne izpolnjuje pravil iz točke (I) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Gotovinsko plačilo izvozniku ni nujno povezano z dejanskim plačilom uvoznih dajatev za surovine, prav tako pa ni dobropis za dajatve, ki bo uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev za pretekli ali prihodnji uvoz surovin. Poleg tega ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka in v kakšnih količinah.

(61)

Plačilo, ki ga izplača indijska vlada po tem, ko izvozniki opravijo izvoz, je odvisno od opravljenega izvoza in zato specifično, proti njemu pa se lahko v skladu s členom 4(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(62)

Na podlagi navedenega se sklene, da se proti shemi DDS lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(63)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je Komisija znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunala glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je ob upoštevanju navedenega ugotovila, da je ugodnost dodeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. Takrat mora indijska vlada izplačati denarni znesek, kar pomeni finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, na kateri je med drugim naveden znesek, dodeljen za navedeno izvozno transakcijo, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno je Komisija štela za ustrezno, da se ugodnosti na podlagi sheme DDS izračunajo za vsoto zneskov povračil, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru tega programa v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(64)

Skupina Dhunseri je opozorila, da se je ugodnost na podlagi sheme DDS v obdobju preiskave v zvezi s pregledom z 1,9 % zmanjšala na 1,5 %, ter trdila, da je bilo to zmanjšanje trajno, pri čemer se je sklicevala na trend zniževanja stopnje povračila dajatev, ki se je s 5,5 % leta 2011 znižala na 1,5 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Zato je družba trdila, da bi bilo treba morebitne izravnalne ukrepe za shemo DDS uvesti le na podlagi 1,5-odstotne stopnje.

(65)

Vendar je Komisija opozorila, da se v skladu s členom 5 osnovne uredbe „[z]nesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, […] izračuna glede na ugodnost za prejemnika, ki se ugotovi […] v obdobju preiskave o subvencioniranju“. Kot je bilo že navedeno, je stopnja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom do 14. novembra 2016 znašala 1,9 % vrednosti FOB, po tem datumu pa 1,5 %. Komisija zato meni, da bi bilo treba uporabiti dejanske stopnje, ki so se uporabljale v obdobju pregleda. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(66)

Družba Reliance je trdila, da bi morala biti ugodnost, izračunana na podlagi sheme DDS, omejena na presežna plačila, saj bi bilo treba shemo DDS obravnavati kot shemo za povračilo dajatev, ki je dovoljena v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe, ni pa predložila dodatnih elementov, s katerimi bi utemeljila to trditev. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 60, je Komisija sklenila, da se shema DDS ne šteje za dovoljen sistem povračila dajatev. Poleg tega je Komisija v zvezi z družbo Reliance med preverjanjem na kraju samem sklenila, da je imela družba Reliance korist od sheme DDS, čeprav v obdobju preiskave v zvezi pregledom ni uvažala nobene od dveh zadevnih surovin (MEG in PTA). Zato je bila trditev zavrnjena, saj na podlagi razpoložljivih informacij skupni znesek, dodeljen družbi Reliance, pomeni presežek.

(67)

Družba MPPL je pojasnila, da je za proizvodnjo PET uporabljala prečiščeno tereftalno kislino (PTA) in monoetilen glikol (MEG) ter da je obe surovini kupovala pri enem samem domačem dobavitelju, ki je družbi MPPL v skladu z nakupno pogodbo zaračunaval t. i. „predvideno vsebino elementa carinske dajatve“. Zato je družba MPPL trdila, da je plačevala uvozne dajatve za surovine, ki so se uporabile v izvoženem izdelku, in da bi bilo treba izračun sheme DDS zato omejiti na presežne ugodnosti. Komisija je v zvezi s tem opozorila, da družba MPPL ni predložila dokazov, da „predvidena vsebina carinske dajatve“ ustreza kateremu koli dejanskemu plačilu uvoznih dajatev. Trditev je bila zato zavrnjena.

(68)

Družba IDIPL je trdila, da je bil MEG, ena od dveh glavnih surovin, ki ju je družba uporabljala za proizvodnjo PET, v celoti uvožen in da so bile za ta uvoz plačane uvozne dajatve. Družba IDIPL je na podlagi zneska dajatev, plačanega za MEG, uporabljenega za PET, ki se je izvažal v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, predložila tudi izračun domnevnega presežnega odpusta in trdila, da bi bilo treba raven subvencioniranja določiti le na podlagi tega presežnega odpusta. Komisija je kljub temu, da ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka in v kakšnih količinah, to trditev preverila v skladu s Prilogo II(5) k osnovni uredbi. S preverjanjem se je potrdilo, da je bil ves MEG, porabljen pri proizvodnji PET, uvožen, in da je bil znesek uvoznih dajatev iz trditve dejansko plačan za MEG, ki se je uporabil v PET, izvoženem v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Na tej podlagi je Komisija sprejela zahtevek in raven subvencioniranja izračunala le za presežni odpust.

(69)

Komisija je v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe te zneske subvencij dodelila za skupni promet od izvoza izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(70)

Komisija je tako ugotovila, da je stopnja subvencije glede na zadevno shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 0,38 % za skupino Dhunseri in 1,67 % za družbo Reliance.

(71)

družba Reliance je trdila, da je Komisija shemo DDS napačno opredelila kot subvencijo in shemo, ki spada pod člen 3(1)(a)(i), ter trdila, da je poleg tega Komisija s preverjanjem presežnega odpusta drugega izvoznika ravnala v nasprotju s to opredelitvijo. Trdila je, da je Komisija različne strani obravnavala različno, ko je izračunala znesek presežnega odpusta in zlasti v primeru družbe Reliance izravnala celotno ugodnost na podlagi sheme DDS, namesto da bi izravnala le presežni odpust.

(72)

Ta trditev je neutemeljena. Kot je bilo pojasnjeno, se subvencija imenuje povračilo dajatev, vendar shema nima vseh značilnosti dovoljenega sistema povračila dajatev ali nadomestnega sistema povračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe niti ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II in Priloge III k osnovni uredbi, saj gotovinsko plačilo izvozniku ni povezano z dejanskim plačilom uvoznih dajatev za surovine, prav tako pa ni dobropis za dajatve, ki bo uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev za pretekli ali prihodnji uvoz surovin. Poleg tega so se enak pristop in pravila uporabili za vse družbe (Reliance in skupino Dhunseri), saj je Komisija poskušala ugotoviti, ali so družbe v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dejansko uvažale katero od zadevnih surovin ali ne in na tak uvoz plačale uvozne dajatve. Nato je Komisija na podlagi razpoložljivih informacij izračunala presežni odpust za obe družbi. Situacija obeh družb je naslednja. Družba IDIPL (del skupine Dhunseri) je trdila in predložila dokaze, da je ena od dveh glavnih surovin, ki se uporablja za proizvodnjo PET, v celoti uvožena in da so bile uvozne dajatve plačane. Komisija je to preverila in ugotovila, da je zadevna trditev resnična. Na tej dejanski podlagi je Komisija raven subvencioniranja izračunala za presežni odpust. Družba Reliance je bila pozvala, naj predloži enake dokaze kot družba IDIPL, vendar tega ni storila. Zato je za družbo Reliance presežni odpust zajemal celotni znesek, ki ga je prejela od indijske vlade. Ker je razlika med obema proizvajalcema izvoznikom utemeljena na podlagi razlike v razpoložljivih dejstvih, je bila trditev zavrnjena.

(73)

Družba Reliance je nadalje trdila, da je bilo dokazno breme napačno uporabljeno, ko naj bi se proizvajalcu izvozniku naložilo breme določanja količine presežnega odpusta.

(74)

Komisija se ne strinja. Spomnila je, da postopek preiskovanja temelji na izpolnjenih vprašalnikih in preveritvenih obiskih. Informacije v zvezi s stopnjo uvoznih dajatev, ki jo je zadevna družba dejansko plačala (ali ne), so dejstvo in jih mora sporočiti družba. Družba Reliance teh informacij ni predložila v odgovoru na vprašalnik iz uvodne izjave 19, kjer so zainteresirane stranke pozvane, naj predložijo vse ustrezne informacije glede izračuna stopnje subvencioniranja. Ker Komisija teh informacij ni prejela, je med preveritvijo na kraju samem v družbi Reliance decembra 2017 proaktivno zbirala informacije, da bi lahko določila morebitni presežni odpust. Najprej je bilo ugotovljeno, da družba Reliance ni plačala uvoznih dajatev za dve glavni surovini, uporabljeni v izvoženem PET, tj. PTA in MEG. Komisija je nato proučila, ali so bile plačane uvozne dajatve za surovine, ki se uporabljajo za proizvodnjo PTA, MEG ali katere koli surovine višje v verigi, ki se uporablja za proizvodnjo PTA ali MEG. Vendar se je zdelo, da je družba Reliance kot integrirana petrokemična družba uvažala surovo nafto in interno proizvedla vse vmesne proizvode, iz katerih se proizvede PET. Komisija je nato izračunala stopnjo uvozne dajatve za surovo nafto, za katero se je izkazalo, da je 0-odstotna, kar dokazuje dokaz, ki ga je družba Reliance predložila med preveritvenim obiskom. Na podlagi teh podatkov se je zdelo, da je bil celotni znesek povračila dajatev preseženi odpust. Družba Reliance ni predložila nobene preverljive količinsko opredeljene predložitve, ki bi med preostankom preiskave kazala drugače. Kljub večkratnim pozivom ni predložila informacij, ki bi omogočile izračun presežnega odpusta. Skratka, Komisija je proaktivno zbrala podatke, potrebne za izračun stopnje subvencioniranja na podlagi sheme DDS, družba Reliance pa kljub številnim pozivom ni zagotovila dejanskih informacij, ki jih ima v lasti in ki bi upravičile izračun presežnega odpusta, nižjega od skupnega zneska povračila dajatev. Trditev je bila zato zavrnjena.

(75)

Družba Reliance je trdila, da jo je Komisija k predložitvi informacij, ki bi omogočile določitev stopnje presežnega odpusta, pozvala le ob razkritju. Vendar Komisija ugotavlja, da je bila družba Reliance pozvana, naj odgovori na vprašalnik in zagotovi informacije o presežnem odpustu med preveritvenim obiskom, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 74. Zato je bila ta trditev prav tako zavrnjena.

(76)

Družba Reliance je opozorila, da Komisija ni dala na voljo poročila o preverjanju, in trdila, da zaradi tega ni mogla ustrezno braniti svojih interesov v zvezi s shemo DDS, ker je Komisija pri količinski določitvi zneska ugodnosti na podlagi sheme DDS obrnila dokazno breme.

(77)

Kot je bilo pojasnjeno, po mnenju Komisije breme dokazovanja, da so bile plačane uvozne dajatve za surovine, uporabljene v izvoženih izdelkih, za katere je indijska vlada povrnila navedene domnevno plačane uvozne dajatve, nosi proizvajalec izvoznik. Komisija nosi breme izračuna zneska subvencioniranja na podlagi razpoložljivih informacij. V zvezi s tem Komisija opozarja, da so bili ustrezni elementi za določitev stopnje subvencioniranja na podlagi sheme DDS v skladu z metodo, pojasnjeno v uvodni izjavi 69, preverjeni na podlagi izpolnjenega vprašalnika družbe Reliance. Shema DDS se je preverjala vzporedno s preverjanjem sheme MEIS, saj sta si zelo podobni. Preverjenih je bilo več izvoznih računov in njihovih povezanih dokumentov. Te informacije so družbi Reliance na voljo tudi v obliki dokazov, pridobljenih med obiskom. Komisija je med preveritvenim obiskom odkrila neskladje med vrednostjo izvoznega blaga, ki ga je družba Reliance predložila na podlagi sheme DDS, in vrednostjo izvoznega blaga na podlagi sheme MEIS. To neskladje je družba Reliance pojasnila v enem od dokazov, pridobljenih med obiskom. To neskladje sicer ni vplivalo na izračun zneska subvencioniranja. Pri preverjanju niso bila ugotovljena nobena druga odstopanja, povezana z dokumenti, ki jih je družba Reliance predložila v zvezi s shemo DDS. V skladu s tem so bile vse informacije, potrebne za uveljavljanje pravic zainteresiranih strani do obrambe, zainteresiranim stranem, vključno z družbo Reliance, sporočene v zgodnji fazi preiskave. Zato Komisija meni, da so se med zadevno preiskavo pravice družbe Reliance do obrambe ustrezno spoštovale. Uvodna izjava 74 tudi dokazuje, da Komisija ni obrnila dokaznega bremena, ampak je nasprotno proaktivno zbirala informacije, potrebne za izračun zneska ugodnosti na podlagi sheme DDS. Ta trditev se zato zavrne.

(78)

Kot je bilo pojasnjeno, so bili vsi vključeni gospodarski subjekti obravnavani v skladu z istimi pravili po tem, ko je bila opravljena natančna ocena njihovega konkretnega dejanskega stanja. Družba IDIPL je ponovila trditev, da je bila družbi MPPL v OPP zaračunana „predvidena carinska dajatev“, ki jo je družba MPPL tudi plačala domačemu dobavitelju PTA in MEG v skladu z njihovimi pogodbenimi dogovori. Trdila je, da bi bilo treba „predvideno carinsko dajatev“ odbiti od skupnega zneska ugodnosti na podlagi sheme DDS. Nadalje je trdila, da se z mehanizmom „predvidene carinske dajatve“„izvaja odločitev politike, da se uvozna dajatev, zaračunana dobavitelju surovin, prenese na člen nižje v prodajni verigi“.

(79)

Kar zadeva to trditev, lahko Komisija potrdi, da je v trgovinski pogodbi med družbo MPPL in njenim dobaviteljem v formuli, ki se uporablja za izračun cene surovin, navedena „predvidena carinska dajatev“. Vendar to samo po sebi ni dokaz, da je domači dobavitelj dejansko plačal carino, saj je ta formula rezultat trgovinskih pogajanj, pri katerih se ne upošteva nujno, ali so carine dejansko plačane. V zvezi s tem družba IDIPL ni predložila nobenega dokaza, da je surovine, ki jih je kupila, uvozil njihov dobavitelj, in da je bila zadevna carinska dajatev plačana, če so bile surovine uvožene. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(80)

Indijska vlada je trdila, da shema DDS, kot je predvidena v Sporazumu SCM, ne zagotavlja nujno odpusta/oprostitve/odloga uvoznih dajatev, plačanih za uvoz surovin, ampak lahko zagotovi tudi odpust posrednih davkov. Na tej podlagi je indijska vlada trdila, da je Komisija storila temeljno napako, ker je shemo DDS opredelila kot nedopusten sistem povračila dajatev na podlagi dejstva, da jo je mogoče izkoristiti tudi brez plačila uvoznih dajatev.

(81)

V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da indijska vlada pravno utemeljuje odpust posrednih davkov, ni pa predložila nobenega dokaza, da so bili taki posredni davki dejansko plačani ali plačljivi za surovine, ki jih je katera koli zainteresirana stranka uporabila pri proizvodnji izvoženega PET, in da v primeru, da so bili plačani, niso bili povrnjeni z nobenim drugim davčnim mehanizmom, ki ni povezan s shemo DDS. Med preiskavo ni nobena zainteresirana stran predložila informacij o posrednih davkih v zvezi s shemo DDS, ki bi vplivali na raven presežnega odpusta, čeprav so bile večkrat pozvane, naj predložijo informacije, ki bi omogočile izračun presežnega odpusta povračila dajatev. Trditev je bila zato zavrnjena.

(82)

Indijska vlada nadalje trdi, da shema DDS določa mehanizem preverjanja za spremljanje porabe surovin pri proizvodnji izvoženega izdelka.

(83)

V podporo svoji trditvi se sklicuje na nekatere določbe predpisov za povračilo carin in carinskega priročnika, v skladu s katerimi se izvajajo revizije in preverjanja, vendar ni dokazala, da se s shemo DDS uvaja sistem ali postopek za potrditev, katere surovine se porabijo pri proizvodnji izvoženega izdelka in v kakšnih količinah v smislu Priloge II(4). Trditev je bila zato zavrnjena.

(84)

Dodano je bilo še, da neobstoj sistema preverjanja ali postopka v smislu Priloge II(4) ni vplival na določitev zneskov subvencij, kakor je določeno v uvodni izjavi 70, ker je Komisija presežni odpust izračunala na podlagi informacij, ki so ji jih predložile preiskovane družbe. Indijska vlada je trdila, da mora biti Komisija pri izračunu presežnega odpusta proaktivna.

(85)

Uvodna izjava 74 dokazuje, da je Komisija proaktivno iskala informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali del zneska povračila dajatev ni presežni odpust. Poleg tega indijska vlada kljub pozivu ni izvedla nadaljnjega preverjanja na podlagi dejanskih transakcij zadevnih proizvajalcev izvoznikov. Ta trditev zato ni pomembna.

(86)

Komisija je ugotovila, da sta zadevna proizvajalca izvoznika na podlagi sheme EPCGS prejela koncesije, ki bi lahko bile izdelku, ki se pregleduje, dodeljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(87)

Shema EPCGS je podrobno opisana v poglavju 5 dokumenta o zunanjetrgovinski politiki za obdobje 2015–2020 in poglavju 5 zvezka I Priročnika o postopkih za obdobje 2015–2020.

(88)

Do tega ukrepa so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, ki so „vezani“ na podporne proizvajalce, ter izvajalci storitev.

(89)

Pod pogojem obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in do 10 let starega) po znižani stopnji dajatve. Indijska vlada v ta namen po vlogi in plačilu pristojbine izda dovoljenje EPCGS. Shema določa znižano stopnjo uvozne dajatve za vse investicijsko blago, uvoženo v okviru te sheme. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza je treba uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo neke količine za izvoz predvidenega blaga v nekem obdobju. Na podlagi zunanjetrgovinske politike za obdobje 2015–2020 se lahko investicijsko blago uvaža po ničelni stopnji dajatve v okviru sheme EPCGS. Obveznost izvoza, ki zajema šestkratnik privarčevane dajatve, mora biti izpolnjena v največ šestih letih.

(90)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko investicijsko blago nabavlja tudi na domačem trgu. V takem primeru lahko domači proizvajalec investicijskega blaga izkoristi ugodnost dajatev prostega uvoza sestavnih delov, potrebnih za proizvodnjo takega investicijskega blaga. Domači proizvajalec lahko zahteva tudi ugodnosti iz predvidenega izvoza v zvezi z dobavo investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(91)

Shema EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve je finančni prispevek indijske vlade, saj se s to koncesijo zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega pomeni ugodnost za izvoznika, ki je enaka znesku znižanja dajatve.

(92)

Shema EPCGS je poleg tega zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez zaveze za izvoz. Zato se šteje za specifično in se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(93)

Shema EPCGS se ne more šteti za dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Taki dovoljeni sistemi iz točke (i) Priloge I k osnovni uredbi ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne porabi pri proizvodnji izvoznih izdelkov.

(94)

Komisija je znesek subvencije izračunala v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carinskih dajatev na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki kaže običajno obdobje amortizacije takega investicijskega blaga v zadevni industriji. Znesek subvencije za obdobje preiskave v zvezi s pregledom se je nato izračunal tako, da se je celotni znesek neplačanih carinskih dajatev delil z obdobjem amortizacije. Tako izračunani znesek, ki se nanaša na obdobje preiskave v zvezi s pregledom, je bil popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da izraža celotno vrednost ugodnosti med tem obdobjem. V ta namen se je za primerno štela komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave.

(95)

Noben indijski proizvajalec izvoznik ni zahteval, naj se pristojbine za pridobitev subvencije odštejejo od skupnega zneska subvencije, kot so do tega upravičeni v skladu s členom 7(1)(a).

(96)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je Komisija ta znesek subvencije dodelila prometu od izvoza izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(97)

Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da je stopnja subvencije glede na to shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 0,11 % za skupino Dhunseri in 0,45 % za družbo Reliance.

(98)

Družba IDIPL je trdila, da se obrat in stroji, uvoženi na podlagi sheme EPCGS, uporabljajo za proizvodnjo domače prodaje in izvoza PET, zato je trdila, da bi moral biti imenovalec v uvodni izjavi 96 namesto prihodka od izvoza PET celotna prodaja družbe.

(99)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da se, tudi če bi bila ta nepodprta trditev pravilna, glede na to, da je podpora izvozu investicijskega blaga odvisna od opravljenega izvoza in ni dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine, člen 7(2) uporablja in je imenovalec, izbran v uvodni izjavi 96, utemeljen. Trditev je bila zato zavrnjena.

(100)

Ugotovljeno je bilo, da sta oba zadevna proizvajalca izvoznika v OPP prejela ugodnosti v okviru sheme MEIS.

(101)

Shema MEIS je podrobno opisana v poglavju 3 dokumenta o zunanjetrgovinski politiki za obdobje 2015–2020 in poglavju 3 zvezka I Priročnika o postopkih za obdobje 2015–2020.

(102)

Shema MEIS je začela veljati 1. aprila 2015.

(103)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(104)

Upravičene družbe imajo lahko korist od sheme MEIS, če posebne izdelke izvažajo v posebne države, ki so uvrščene v skupino A („tradicionalni trgi“, vključno z vsemi državami članicami EU), skupino B („trgi v vzponu in trgi posebne usmeritve“) in skupino C („drugi trgi“). Države, ki spadajo v posamezno skupino, in seznam izdelkov z ustreznimi stopnjami povračil so opredeljeni v preglednicah 1 in 2 Dodatku 3B k dokumentu o zunanjetrgovinski politiki za obdobje 2015–2020.

(105)

Ugodnost je v obliki dobropisa za dajatve, ki je enak deležu vrednosti FOB izvoza.

(106)

Ko je shema MEIS aprila 2015 začela veljati, izdelek, ki se pregleduje, ni bil vključen v Dodatek 3B in zato ni bil upravičen do ugodnosti na podlagi sheme MEIS. Vendar je izvoz PET v države iz skupin A in B 29. oktobra 2015 z javnim obvestilom št. 44/2015-2020 postal upravičen do ugodnosti na podlagi sheme MEIS, ki je znašala 2 % vrednosti FOB izvoza. Izvoz v države iz skupine C je do enake 2-odstotne ugodnosti postal upravičen 4. maja 2016 z javnim obvestilom št. 6/2015-2020.

(107)

Nekatere vrste izvoza so izključene iz te sheme, npr. izvoz uvoženega ali pretovorjenega blaga, predvideni izvoz, izvoz storitev in prihodek od izvoza enot, ki poslujejo v posebnih ekonomskih conah/izvozno usmerjenih enot.

(108)

Dobropisi za dajatve v okviru sheme MEIS se lahko prosto prenašajo in so veljavni 18 mesecev od datuma izdaje. Uporabijo se lahko za: (i) plačilo carin na uvoz surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom, (ii) plačilo trošarin za domače nabave surovin ali blaga, vključno z investicijskim blagom, in (iii) plačilo davka na storitve za naročilo storitev.

(109)

Vlogo, s katero se zaprosi za ugodnost v okviru sheme MEIS, je treba vložiti prek spleta na spletišču generalnega direktorata za zunanjo trgovino. Spletni vlogi je treba priložiti ustrezno dokumentacijo (odpremnice, bančna potrdila o realizaciji in dokazilo o iztovoru). Ustrezni regionalni organ indijske vlade po natančnem pregledu dokumentov izda dobropis za dajatve. Dokler izvoznik organom zagotavlja ustrezno dokumentacijo, regionalni organ nima pravice odločati o dodeljevanju dobropisov za dajatve.

(110)

Shema MEIS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dobropis za dajatve v okviru sheme MEIS je finančni prispevek indijske vlade, saj se bo na koncu uporabil za izravnavo uvoznih dajatev, plačanih za investicijsko blago, s čimer se zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega dobropis za dajatve v okviru sheme MEIS pomeni ugodnost za izvoznika, saj mu ni treba plačati navedenih uvoznih dajatev.

(111)

Poleg tega je shema MEIS zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, zato velja, da je specifična in da se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s prvim pododstavkom člena 4(4)(a) osnovne uredbe.

(112)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe je Komisija znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunala glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Komisija je ob upoštevanju navedenega ugotovila, da je ugodnost dodeljena prejemniku takrat, ko se izvede izvozna transakcija v okviru te sheme. Takrat indijska vlada izda dobropis za dajatve, ki ga proizvajalec izvoznik knjiži kot terjatev in ga lahko kadar koli izravna. To predstavlja finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, indijska vlada nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno je Komisija štela za ustrezno, da se ugodnosti v okviru sheme MEIS ocenijo kot vsota zneskov, prejetih za vse izvozne transakcije v okviru te sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(113)

V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je Komisija ta znesek subvencije (števec) dodelila prometu od izvoza izdelka, ki se pregleduje, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezni imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(114)

Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da je stopnja subvencije glede na to shemo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 1,90 % za skupino Dhunseri oziroma 1,93 % za družbo Reliance.

(115)

Indijska vlada je trdila, da se proti shemi MEIS izravnalni ukrepi ne bi smeli uvesti iz naslednjih razlogov: (1) shema je v skladu z določbami odstavkov (g) in (h) Priloge I v povezavi z določbami Priloge II Sporazuma SCM ter (2) dobropisi za dajatve so „dobropisi“, ki imetniku zagotavljajo korist le, kadar se dobropis uporabi za izravnavo uvoznih dajatev.

(116)

Kar zadeva prvi razlog, indijska vlada ni predložila nobenih dokazov, sama trditev, da je osnovni cilj sheme MEIS zagotavljati pomoč izvoznikom pri izravnavi infrastrukturne neučinkovitosti in povezanih stroškov/davkov ter zagotoviti enake konkurenčne pogoje, pa ne zadošča za dokaz, da je MEIS v skladu z določbami odstavkov (g) in (h) Priloge I v povezavi z določbami Priloge II k Sporazumu SCM. V zvezi z drugim razlogom je treba spomniti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 108, da se lahko dobropis za dajatve od trenutka, ko ga indijska vlada izda upravičencu sheme MEIS, kadar koli uporabi za izravnavo nekaterih dajatev ali davkov ali proda drugemu gospodarskemu subjektu, saj so dobropisi za dajatve prosto prenosljivi. Zato se šteje, da indijska vlada upravičencu sheme MEIS zagotovi korist v trenutku izdaje dobropisa za dajatve. To je očitno tudi razlaga, ki se uporablja v indijskih računovodskih standardih, saj se finančna vrednost dobropisov knjiži kot terjatev takoj, ko jih indijska vlada izda, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 112, ne pa takrat, ko se dejansko uporabijo za izravnavo dajatve ali davka. Trditev je bila zato zavrnjena.

(117)

Komisija je ugotovila, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ta ukrep izkoriščala ena družba. Vendar je preiskava pokazala, da je bila pridobljena ugodnost zanemarljiva, zato se ta ukrep ni nadalje analiziral.

(118)

Komisija je spomnila, da je višina subvencioniranja, ki je bila za družbi DPL in Reliance določena v Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1350, znašala 3,2 % oziroma 6,2 %, kar je pomenilo izravnalne dajatve v višini 35,69 EUR/tono oziroma 69,39 EUR/tono.

(119)

Med sedanjima delnima vmesnima pregledoma je Komisija ugotovila, da je bil znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izražen ad valorem, 2,3 % za skupino Dhunseri in 4 % za družbo Reliance. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 27 do 30, so bile stopnje subvencije skupine Dhunseri, navedene v preglednici spodaj, določene z združevanjem podatkov družb IDIPL in MPPL, dveh proizvajalcev izvoznikov PET iz skupine v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

Preglednica

Stopnje za posamezne subvencije, zoper katere so se uvedli izravnalni ukrepi

(120)

Veljavni izravnalni ukrepi so v obliki posebne dajatve. Zato je Komisija na podlagi stopenj subvencije iz preglednice zgoraj določila naslednje posebne izravnalne dajatve: 18,73 EUR/tono za skupino Dhunseri in 29,21 EUR/tono za družbo Reliance.

(121)

Komisija je v skladu z uvodno izjavo 16 ocenila potrebo po spremembi stopnje dajatve, ki se uporablja „za vse druge družbe“ v Indiji in znaša 69,40 EUR/tono. V zvezi s tem je treba spomniti, da je najvišja veljavna dajatev zoper indijske proizvajalce izvoznike, ki znaša 74,60 EUR/tono, uvedena zoper družbo Pearl Engineering Polymers Ltd, proizvajalca, ki ni predmet sedanjih pregledov. Ker najvišja dajatev v sedanjih pregledih ni spremenjena, sprememba stopnje dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“ v Indiji, ni bila upravičena.

(122)

V skladu s členom 19(4) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali so se okoliščine glede subvencioniranja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znatno spremenile in ali so spremenjene okoliščine trajne narave.

(123)

Komisija je ugotovila, da sta v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zadevna proizvajalca izvoznika še naprej izkoriščala ugodnosti subvencioniranja indijske vlade, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, čeprav po drugačnih stopnjah.

(124)

Kar zadeva družbo Reliance, sta bili v obdobju preiskave v zvezi s pregledom najpomembnejši subvenciji v smislu stopenj subvencioniranja shemi DDS in MEIS. Nič ne kaže na to, da se ti subvenciji v bližnji prihodnosti ne bi več izvajali. Obe zagotavljata ugodnost, ki se izračuna kot fiksni delež vrednosti FOB izvoza, in nič tudi ne kaže na to, da bi bile ustrezne stopnje subvencije v bližnji prihodnosti spremenjene.

(125)

Kar zadeva shemo DDS, je indijska vlada stopnjo subvencioniranja v zadnjih sedmih letih večkrat znižala: s 5,5 % vrednosti FOB leta 2011 na 3,9 % leta 2012, 3,0 % leta 2013, 2,4 % leta 2014, 1,9 % leta 2015 in nazadnje na 1,5 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Glede na spletišče centralnega odbora za trošarine in carine (21) se stopnja od takrat ni spremenila.

(126)

Kar zadeva shemo MIES, se 2-odstotna stopnja vrednosti FOB, ki se je za PET začela uporabljati oktobra 2015, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 106, glede na spletišče generalnega direktorata za zunanjo trgovino (22) od takrat ni spremenila.

(127)

Kar zadeva shemo EPCGS, se po obdobju preiskave v zvezi s pregledom ne pričakuje bistvena sprememba stopnje subvencioniranja, ker (a) nič ni kazalo na pomemben načrtovani uvoz investicijskega blaga, (b) vsaka korist, dodeljena v okviru te subvencije, pa se razporedi na veliko število let, ki ustrezajo obdobju amortizacije investicijskega blaga (to v Indiji znaša od 18 do 25 let).

(128)

Shema AAS je najbolj prispevala k subvencioniranju družbe Reliance v zadnjem vmesnem pregledu iz uvodne izjave 7, kot je bilo ugotovljeno v Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1350. Kot je opisano v uvodni izjavi 46, se je shema AAS v obdobju preiskave v zvezi s sedanjim pregledom malo uporabljala, saj je imela večina izvoza korist od sheme DDS, ki se medsebojno izključuje s shemo AAS. Shema AAS je še vedno na voljo in ni mogoče izključiti, da jo bo družba Reliance začela znova uporabljati v prihodnosti, vendar bi se s tem samodejno zmanjšale ugodnosti, pridobljene s shemo DDS, saj ima lahko vsaka izvozna transakcija korist le od ene od teh dveh subvencij.

(129)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 125 do 128, ni bilo dokazano, da se sheme, zoper katere so bili uvedeni izravnalni ukrepi, v bližnji prihodnosti ne bodo nadaljevale ali da se bodo njihove stopnje subvencioniranja zvišale ali znižale. Na tej podlagi je Komisija sklenila, da so okoliščine, ki so privedle do nove stopnje subvencioniranja za družbo Reliance, trajne narave.

(130)

Družba Reliance je imela v obdobju preiskave pregledom v okviru sedanjega vmesnega pregleda korist od manjšega subvencioniranja kot med zadnjim vmesnim pregledom iz uvodne izjave 7, kot je bilo ugotovljeno v Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1350, saj so se ugotovljene stopnje subvencioniranja s 6,2 % znižale na 4 %. Na podlagi uvodne izjave 129 je verjetno tudi, da bo družba Reliance še naprej prejemala subvencije v manjšem znesku, kot je določen v Izvedbeni uredbi (EU) 2015/1350. Komisija je zato sklenila, da bi nadaljevanje obstoječih ukrepov povzročilo višjo stopnjo dajatve od subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi in ki povzroča škodo. Zato bi bilo treba raven veljavnih ukrepov spremeniti tako, da bi se upoštevale nove razmere.

(131)

Kar zadeva skupino Dhunseri, je bilo s preiskavo v uvodnih izjavah od 27 do 30 ugotovljeno, da se je struktura skupine bistveno spremenila. Najpomembneje je, da je imela skupina v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v lasti dve tovarni za PET, v prejšnjem vmesnem pregledu pa le eno. Reorganizacija, ki se je izvedla v okviru zavezništva s partnerjem, tj. družbo IVL, je zajemala več pravnih ukrepov, izvedenih v skoraj dveh letih in se je najverjetneje zaključila, ko jo je decembra 2017 odobrilo višje sodišče v Kalkuti. Komisija je zato menila, da se je struktura trajno spremenila. Zato je bilo sklenjeno, da bi bilo treba veljavne ukrepe spremeniti tako, da bi se upoštevale nove razmere tudi glede na predhodne sklepe o trenutni (in nižji) stopnji subvencioniranja, ugotovljeni v teh pregledih.

(132)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 120, imajo spremenjeni ukrepi obliko posebnih dajatev. Posebne stopnje dajatve se izračunajo na podlagi podatkov, ki se nanašajo na obdobje preiskave v zvezi s pregledom, zato ostanejo na isti ravni ne glede na gibanje izvozne cene.

(133)

Vendar v nasprotju s subvencijami, ki so med prvotno preiskavo pomenile najvišje zneske subvencioniranja, dve glavni subvencijski shemi (DDS in MEIS) v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenita finančne koristi, ki so neposredno sorazmerne z izvozno ceno. Navedeni subvenciji sta predstavljali 97 % oziroma 89 % celotnega subvencioniranja skupine Dhunseri in družbe Reliance v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. To pomeni, da se znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, samodejno poveča v skladu s zvišanjem izvozne cene. Zato se zdi, da posebne dajatve ne izravnajo ustrezno dejanske ravni subvencioniranja, od katere sta imela proizvajalca izvoznika korist.

(134)

Na tej podlagi je Komisija menila, da glede na te okoliščine posebne dajatve v nasprotju s prvotno preiskavo morda niso več najustreznejša oblika ukrepov. Vendar oblike ukrepov ni mogoče spremeniti v okviru sedanjih vmesnih pregledov, saj bi se morala taka sprememba uporabljati za vse indijske proizvajalce izvoznike, obseg sedanjih vmesnih pregledov pa je omejen na določitev ravni subvencioniranja za le dva proizvajalca izvoznika. Zato se je Komisija odločila, da ohrani sedanjo obliko ukrepov.

(135)

Družba IDIPL je po razkritju predložila ponudbo glede cenovne zaveze. Ponudba je bila zavrnjena, saj narava subvencioniranja ustvarja razmere, v katerih bi uporaba najnižje cenovne zaveze v zvezi z uvozom povzročila večje subvencioniranje. Raven subvencioniranja na podlagi shem DDS in MEIS, ki skupaj predstavljata 95 % subvencioniranja, je namreč odvisna od vrednosti FOB izdelkov, ki se izvažajo v okviru teh shem. Poleg tega bi bilo zaradi strukture skupine, v katero spada družba IDIPL, učinkovito spremljanje zaveze praktično neizvedljivo.

(136)

Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –