(1)

Komisija je 22. novembra 2017 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2018. Pri tem je ustrezno upoštevala evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Evropski svet je 22. marca 2018 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 22. novembra 2017 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Poljske ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled.

(2)

Poročilo o državi za Poljsko za leto 2018 je bilo objavljeno 7. marca 2018. V njem so bili ocenjeni napredek Poljske pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 11. julija 2017 (3), nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek Poljske pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(3)

Poljska je 26. aprila 2018 predložila nacionalni program reform za leto 2018 in konvergenčni program za leto 2018. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(4)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Na podlagi člena 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je zagotovila dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(5)

Za Poljsko trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada v konvergenčnem programu za leto 2018 načrtuje postopno izboljšanje nominalnega salda s primanjkljaja v višini 1,7 % BDP v letu 2017 na 0,7 % BDP v letu 2021. Srednjeročni proračunski cilj, in sicer primanjkljaj v višini 1,0 % BDP v strukturnem smislu, naj ne bi bil dosežen do leta 2021, tj. v obdobju, ki ga zajema konvergenčni program. Preračunani strukturni saldo (5) kaže, da bo imela država v letu 2021 primanjkljaj v višini 1,3 % BDP. V skladu s konvergenčnim programom za leto 2018 naj bi se delež dolga sektorja država v BDP zmanjšal s 50,6 % BDP v letu 2017 na 50,4 % BDP v letu 2018 in na 46,0 % do leta 2021. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je previden za leto 2018 in verjeten za poznejša leta.

(6)

Svet je 11. julija 2017 Poljski priporočil, naj zagotovi, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (6) v letu 2018 ne bo presegla 3,7 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0,5 % BDP. Hkrati je bilo navedeno, da bo treba pri oceni osnutka proračunskega načrta za leto 2018 in poznejši oceni proračunskih rezultatov za leto 2018 ustrezno upoštevati cilj doseganja fiskalne naravnanosti, ki prispeva tako h krepitvi trenutnega okrevanja kot k zagotavljanju vzdržnosti javnih financ. Komisija je izvedla kvantitativno oceno trdnosti gospodarskih razmer na Poljskem, pri kateri je ustrezno upoštevala izzive, s katerimi se sooča pri doseganju vzdržnosti. Na podlagi tega je ugotovila, da ni treba upoštevati nobenih dodatnih elementov. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2018 obstaja v letu 2018 tveganje znatnega odklona od te priporočene prilagoditve.

(7)

V letu 2019, ko naj bi proizvodna vrzel Poljske predvidoma znašala 1,5 % BDP, nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov ne bi smela preseči 4,2 %, kar je v skladu s strukturno prilagoditvijo v višini 0,6 % BDP, kot izhaja iz skupno dogovorjene prilagoditvene matrike zahtev v okviru Pakta za stabilnost in rast. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2018 obstaja tveganje znatnega odklona od te zahteve v letu 2019. Svet na splošno meni, da bi bilo treba z letom 2018 sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti z določbami Pakta za stabilnost in rast.

(8)

Poljska se bo v srednjeročnem in dolgoročnem smislu soočala z odhodkovnimi pritiski na različnih področjih, zlasti tistih, ki so povezana s staranjem prebivalstva, zato potrebuje nove mehanizme za oceno učinkovitosti in uspešnosti javne porabe ter za olajšanje prerazporeditve virov. V ta namen je vlada začela delo za reformo proračunskega postopka, zlasti za okrepitev srednjeročnega proračunskega okvira in vključitev pregledov porabe v proračunski postopek. Poljska je edina država članica brez neodvisnega fiskalnega sveta s polnimi pooblastili in brez znanih načrtov za njegovo ustanovitev, vendar ima neodvisne institucije, ki opravljajo nekatere naloge, ki jih navadno opravljajo fiskalni sveti. V poročilu o državi za leto 2018 je ugotovljeno, da Poljska ni napredovala pri omejevanju razširjene uporabe znižanih stopenj davka na dodano vrednost. Vendar si poljsko ministrstvo za finance prizadeva za poenostavitev načina za pripisovanje veljavnih stopenj blagu in storitvam.

(9)

Poljski trg dela je bil v zadnjih letih zelo uspešen, stopnje zaposlenosti so še naprej rasle. Vendar ostaja udeležba nekaterih skupin, zlasti žensk, nizko kvalificiranih delavcev in starejših, v delovni sili nizka v primerjavi z drugimi državami članicami. Več nedavnih ukrepov politike je poskušalo znižati spodbudo za delo, zlasti za ženske in starejše. Poljski sistem socialne zaščite ne zagotavlja zadostnih spodbud za zaposlitev. Medtem ko je otroški dodatek zmanjšal revščino in neenakost, pa je že imel negativen učinek na udeležbo staršev, večinoma žensk, na trgu dela, saj njegova višina in omejeno ugotavljanje upravičenosti na podlagi premoženjskega stanja izničujeta spodbude za delo, vgrajene v druge socialne prejemke in nadomestila. Udeležba ženska na trgu dela je še nižja zaradi dejstva, da stopnja vpisa v formalno otroško varstvo otrok, mlajših od treh let, ostaja med najnižjimi v Uniji. Omejena podpora, ki je na voljo ljudem, ki nudijo dolgotrajno oskrbo, jim preprečuje vstop na trg dela. Znižanje zakonsko določene upokojitvene starosti je spodbudilo nekatere starejše delavce, da zapustijo trg dela. Priseljevanje iz držav nečlanic EU pomaga zapolniti povečano povpraševanje po delovni sili.

(10)

Dopolnilna možnost za podporo tako udeležbi v delovni sili kot inovativni zmogljivosti gospodarstva je dijakom in odraslim nuditi ustrezna znanja, spretnosti in kompetence, da se podpre zaposlovanje na hitro spreminjajočem se trgu delovne sile. Stopnja udeležbe odraslih v izobraževanju in usposabljanju je precej nižja od povprečja Unije. To, skupaj z nekaterimi pomanjkljivostmi pri digitalnih znanjih in spretnostih ter bralni in računski pismenosti, zlasti med odraslimi, ki nimajo terciarne izobrazbe, ovira njihovo zaposljivost. Ni še znano, v kakšni meri bodo nedavno uvedeni in še načrtovani ukrepi politike, kot so spremembe organizacije splošnega izobraževanja, poklicnega izobraževanja in višjega izobraževanja, vplivali na raven znanj in spretnosti.

(11)

Poljska je še naprej sprejemala ukrepe za odpravljanje segmentacije trga dela, in sicer z omejevanjem možnosti za zlorabo zaposlovanja za določen čas, povečanjem prispevkov za socialno varnost nekaterih nestandardnih pogodb o zaposlitvi ter uvajanjem minimalnih urnih postavk za nekatere izmed teh pogodb. Število in delež pogodb za nedoločen čas narašča od konca leta 2016, vendar delež pogodb za določen čas še vedno ostaja med najvišjimi v Uniji. Nekatere druge zakonodajne spremembe, ki so pomembne za dvojnost trga dela, bodo morda vključene v reformirano delovnopravno zakonodajo. Socialna zaščita delavcev, ki so samozaposleni in imajo nekatere nestandardne pogodbe, postaja potencialna težava, zlasti v smislu zadostnosti njihovih poznejših pokojnin. Od leta 2015 je bilo uvedenih več ukrepov za izboljšanje socialne zaščite za samozaposlene in osebe, ki delajo na podlagi atipičnih pogodb.

(12)

Povprečna upokojitvena starost se je v zadnjih letih povišala, kar je posledica preteklih reform, kot so odprava možnosti predčasne upokojitve in postopno povišanje zakonsko določene upokojitvene starosti. Nadaljnje povišanje dejanske upokojitvene starosti je bistveno za srednjeročno gospodarsko rast ter za zagotovitev ustreznosti in javnofinančne vzdržnosti pokojninskega sistema. Vendar je nedavno znižanje zakonsko določene upokojitvene starosti na 60 let za ženske in 65 let za moške korak v nasprotno smer. Nasprotno pa je bila upokojitvena starost za sodnike in sodnice na splošnih sodiščih poenotena na 65 let, kar je v skladu z zahtevo Komisije. Poleg tega je posebni sistem socialnega zavarovanja za kmete, ki se subvencionira v višini približno 1 % BDP, eden od razlogov za nizko mobilnost delovne sile in prikrito brezposelnost v kmetijstvu.

(13)

Za izboljšanje rezultatov v zdravstvu na Poljskem sta potrebna boljši dostop do zdravstvene oskrbe in izboljšanje njene učinkovitosti. Število lastnih poročil o neizpolnjenih potrebah po zdravstveni oskrbi je med najvišjimi v Uniji, čakalne dobe za nekatere posege pa so še posebej dolge. Število bolnišničnih postelj je razmeroma visoko, vendar niso optimalno geografsko razporejene. Ambulantna in osnovna zdravstvena oskrba na splošno nista dovolj razviti, za zdravnike pa obstajajo spodbude, da pacienta napotijo na preiskave in zdravljenje k specialistom. Reševanje teh težav je še zlasti velik izziv, ker sta višina javnega financiranja ter število zdravnikov in medicinskih sester za nekatere specializacije na Poljskem precej pod povprečjem Unije. V letu 2017 si je država prizadevala za nekoliko učinkovitejšo distribucijo sredstev za zdravstveno oskrbo, vendar učinki teh ukrepov še niso vidni.

(14)

Povečanje inovacijske sposobnosti gospodarstva je bistveno za izboljšanje položaja Poljske v globalni vrednostni verigi ter s tem za ohranitev potenciala za izboljšanje življenjskih standardov. To zahteva ukrepe politike na številnih področjih v okviru postopnega večletnega procesa. Ključna zadevna področja politike vključujejo izboljšanje zaupanja v regulativno okolje, zagotavljanje spodbud za poslovne odhodke za raziskave in razvoj, krepitev znanstvene podlage, tudi z reformami terciarnega izobraževanja in spodbujanjem močnega pretoka znanja, ter tesno sodelovanje med podjetji in raziskovalnimi institucijami. Slednje zajema tudi zagotavljanje ugodnih pogojev za komercializacijo raziskav, razvitih in podprtih z javnimi sredstvi. Na teh področjih je že bilo izvedenih več ukrepov politike, vlada pa načrtuje še nadaljnje ukrepe.

(15)

Hitrost regulativnih sprememb in omejena uporaba javnih in socialnih posvetovanj o številnih ključnih zakonih negativno vplivata na kakovost zakonodaje in povečujeta negotovost za podjetja. V zvezi s tem je prav tako bistveno zagotavljanje pravne države in neodvisnosti sodstva. Opozoriti je treba, da je Komisija decembra 2017 Svetu predstavila obrazložen predlog, na podlagi katerega naj bi odločil, da obstaja očitno tveganje, da Poljska huje krši načelo pravne države. Pravna varnost ter zaupanje v kakovost in predvidljivost regulativnih, davčnih in drugih politik ter institucij sta pomembna dejavnika, ki bi lahko omogočila višjo stopnjo naložb. Dobra predhodna in naknadna ocena učinka ter dobro oblikovana in izvedena socialna in javna posvetovanja lahko pomagajo izboljšati kakovost zakonodaje, omejijo potrebo po naknadnih spremembah ter na ta način povečajo predvidljivost regulativnega okolja. To bi lahko tudi pomagalo omejiti morebitne negativne stranske učinke novih zakonov v kratkoročnem obdobju, kot je na primer začasno povečanje upravnih obremenitev zaradi spremembe davčnih predpisov.

(16)

Sredstva Unije so omogočila hiter razvoj cestnega omrežja, vendar je delež smrtnih žrtev v cestnem prometu še vedno med najvišjimi v Uniji. Poleg tega se mesta soočajo z vse večjimi izzivi na področju mobilnosti, kot so zastoji in onesnaženost zraka zaradi vedno več osebnih avtomobilov in velikega deleža starih avtomobilov. Trenutne spodbude za uporabo kolektivnih in aktivnih načinov prevoza ter načinov prevoza z nizkimi emisijami ne zadostujejo za uspešno reševanje teh izzivov. Izvajanje železniških projektov, ki jih sofinancira Unija, se še naprej sooča s pomembnimi ozkimi grli, predvsem zaradi omejenih zmogljivosti gradbenega sektorja in institucionalne šibkosti upravitelja železniške infrastrukture. Čeprav vlada načrtuje posodobitev ustreznega strateškega dokumenta, je trenutno na voljo premalo informacij o strateški viziji za dolgoročni razvoj prometnih omrežij za vse načine prevoza po letu 2023. V tem dokumentu bi bile jasno opredeljene in določene vloge posameznih načinov prevoza. Poleg tega so kljub naložbam v zadnjih letih še vedno prisotna ozka grla in pomanjkljivosti v energetskih omrežjih in infrastrukturi.

(17)

V okviru evropskega semestra 2018 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Poljske in jo objavila v poročilu o državi za leto 2018. Prav tako je ocenila konvergenčni program za leto 2018, nacionalni program reform za leto 2018 in ukrepanje po priporočilih, ki jih je Poljska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko na Poljskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(18)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program za leto 2018, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 –

1.

2.

3.