10.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 207/1

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 9. decembra 2016 na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/1036 („osnovna uredba“) začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih vrst jekla, odpornih proti koroziji, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („Kitajska“ ali „zadevna država“) v Unijo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 25. oktobra 2016 vložilo združenje evropskih jeklarjev Eurofer („Eurofer“ ali „pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 53 % celotne proizvodnje vrst jekla, odpornih proti koroziji, v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je 8. julija 2017 na podlagi zahtevka pritožnika z dne 24. maja 2017, utemeljenega z zahtevanimi dokazi, objavila Izvedbeno uredbo (EU) 2017/1238 (3) o obvezni registraciji uvoza nekaterih vrst jekla, odpornih proti koroziji, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki velja od 9. julija 2017.

(4)

Komisija je imela zadostne dokaze prima facie, s katerimi je utemeljila potrebo po registraciji uvoza, saj so se uvoz in tržni deleži iz zadevne države izrazito povečali po začetku preiskave, in ugotovila, da so izpolnjeni pogoji iz člena 14(5) osnovne uredbe.

(5)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija o začetku preiskave posebej obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, kitajske organe, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(6)

Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(7)

Da bi izbrala primerljivo državo, je Komisija navezala stike s proizvajalci v Braziliji, Kanadi, Indiji, na Japonskem, v Južni Koreji, Tajvanu, Turčiji, Ukrajini in ZDA, jih obvestila o začetku in povabila k sodelovanju.

(8)

V obvestilu o začetku je Komisija zainteresirane strani obvestila, da namerava začasno uporabiti Kanado kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“) v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe.

(9)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izvedla vzorčenje zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje in prodaje, pri čemer je zagotovila geografsko porazdelitev. Začasni vzorec je vključeval štiri proizvajalce Unije iz štirih držav članic in predstavljal več kot 30 % proizvodnje vrst jekla, odpornih proti koroziji, v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca.

(11)

Dve družbi sta pisno pojasnili, da ne moreta izpolniti potrebnega vprašalnika. Čeprav sta še naprej podpirali pritožbo, sta se izločili iz začasnega vzorca.

(12)

Komisija je proučila učinek izključitve teh dveh družb iz vzorca in ugotovila, da je vzorec z vključitvijo dveh drugih družb še vedno reprezentativen za stanje industrije Unije.

(13)

Največja izmed družb, ki sta zaprosili za izključitev iz vzorca, je v svojem zahtevku navedla, da je pod državnim nadzorom in se prodaja prek javnega razpisa za zbiranje ponudb. Komisija je ob upoštevanju teh dejstev sklenila, da bi vključitev te družbe zelo negativno vplivala na finančne mikrokazalnike vzorca, zlasti zaradi povezane precejšnje proizvodnje in prodanih količin.

(14)

Druga družba je pojasnila, da dejavno sodeluje v drugih protidampinških postopkih, in navedla, da ji primanjkuje sredstev za sodelovanje še v tej zadevi. Glede na dejstvo, da bi se ta družba lahko nadomestila z drugo brez škode za reprezentativnost vzorca, je Komisija ugotovila, da je sprejetje zahtevka družbe za izključitev iz vzorca razumno in sorazmerno.

(15)

Komisija je zato strani obvestila, da sta bili za vključitev v vzorec izbrani dve drugi družbi, in zainteresirane strani spet pozvala, naj predložijo pripombe.

(16)

Eurofer je predložil pripombe in predlagal, da se doda še peta družba in s tem izboljša geografska reprezentativnost vzorca. Vendar je Komisija po proučitvi teh pripomb ugotovila, da je spremenjeni vzorec dovolj reprezentativen, saj predstavlja 29 % proizvodnje vrst jekla, odpornih proti koroziji, v Uniji in zajema štiri države članice. Poleg tega se predlagana družba ni razlikovala od vzorčenih skupin družb. Predlagana peta družba tudi ni dodala dovolj velikega obsega proizvodnje in prodaje, ki bi upravičil njeno vključitev. Komisija je zato potrdila spremenjeni vzorec štirih družb. Kljub temu je bil opravljen obisk družbe za pridobitev boljšega vpogleda v zelo konkurenčne in spreminjajoče se razmere na italijanskem trgu, tako z vidika konkurence drugih proizvajalcev Unije kot kitajskega uvoza.

(17)

Komisija je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec.

(18)

Samo dva uvoznika sta predložila zahtevane informacije in se strinjala z vključitvijo v vzorec. Zato je bilo odločeno, da se vzorčenje opusti, in obema družbama je bil poslan vprašalnik za uvoznike. Izpolnjen vprašalnik je predložila samo ena.

(19)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je misijo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne preostale proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi.

(20)

Zahtevane informacije je v opredeljenih rokih predložilo šestnajst (skupin) proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države, ki so se tudi strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh skupin na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Prejete niso bile nobene pripombe.

(21)

Tri skupine proizvajalcev izvoznikov v LRK, ki jih sestavlja več posameznih podjetij, so zaprosile za individualno obravnavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe.

(22)

Proučitev teh zahtevkov za individualno obravnavo v začasni fazi preiskave ni bila mogoča zaradi velikega števila družb, ki jih je bilo treba proučiti, števila lokacij, ki jih je bilo treba obiskati, časovnega okvira preiskave in sredstev, s katerimi je Komisija razpolagala. Kot je navedeno v razdelku 1.9 spodaj, je Komisija dejansko že preverila skupno 17 posameznih družb, ki spadajo v tri skupine, izbrane v vzorec. V začasni fazi zaradi posledične delovne obremenitve tudi ni bilo mogoče preveriti odgovorov na vprašalnik, ki so jih poslali pomembni uvozniki, povezani z eno izmed vzorčenih strani, zato bo treba te preveritve izvesti v poznejši fazi. Proučitev dodatnih treh skupin družb v tej fazi bi bila preveliko breme in bi onemogočila zaključek preiskave v strogih rokih, ki so določeni v osnovni uredbi.

(23)

Ena izmed družb v skupini, ki je zaprosila za individualno obravnavo, je trdila, da vzorec, ki ga je izbrala Komisija, ne odraža njenega nabora izdelkov. Vendar je treba opozoriti, da je nabor izdelkov, ki je zajet v vzorcu, reprezentativen za zadevni uvoz.

(24)

Komisija bo o tem, ali bo odobrila individualno obravnavo, odločila v zaključni fazi preiskave.

(25)

Za namene člena 2(7)(b) osnovne uredbe je Komisija vsem proizvajalcem izvoznikom v LRK, ki jih je izbrala za vzorčenje, in nevzorčenim sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, ki so zaprosili za individualno stopnjo dampinga, poslala obrazec zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo. Izpolnjenega obrazca zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo ni poslala nobena od treh vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov. Komisija bo kljub začasni zavrnitvi zahtevkov za individualno preiskavo proučila obrazce zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo, ki sta jih predložili dve skupini nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, če se bo odločila, da se lahko njun zahtevek za individualno preiskavo sprejme v zaključni fazi.

(26)

Komisija je vprašalnike poslala pritožniku, vzorčenim proizvajalcem Unije in uvoznikom/uporabnikom, ki so se javili, vzorčenim proizvajalcem izvoznikom in proizvajalcem izvoznikom, ki so zaprosili za individualno preiskavo, ter potencialnim proizvajalcem iz primerljive države.

(27)

Odgovore na vprašalnik so poslali Eurofer, štirje proizvajalci Unije in en uvoznik/uporabnik, tri skupine proizvajalcev izvoznikov v LRK, tri nevzorčene skupine sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki so zaprosile za individualno preiskavo, ter ena skupina proizvajalcev v primerljivi državi.

(28)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, posledične nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb/združenja:

(29)

Komisija ni obiskala prostorov treh povezanih izvoznikov sodelujočih kitajskih družb v Hongkongu in Singapurju, in sicer družb Xinsha International PTE, Ltd, in Shagang South-Asia (Hong Kong) Trading Co., Ltd (povezana izvoznika skupine Shagang), ter Shougang Holding Trade (Hong Kong) Ltd (povezani izvoznik skupine Shougang). Njihovi spisi in računi pa so bili v obsegu, ki ga je zahtevala Komisija, na voljo za pregled med obiski na kraju samem v prostorih njihovih povezanih proizvajalcev v LRK.

(30)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2015 do 30. septembra 2016 („obdobje preiskave“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od leta 2013 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(31)

Zadevni izdelek so nekatere vrste jekla, odporne proti koroziji. To so ploščati valjani izdelki iz železa, legiranega jekla ali nelegiranega jekla; pasivizirani z aluminijem; vroče platirani ali prevlečeni s cinkom in/ali aluminijem, brez drugih kovin; kemično pasivizirani; ki vsebujejo: 0,015 mas. % ali več, vendar ne več kot 0,170 mas. % ogljika, 0,015 mas. % ali več, vendar ne več kot 0,100 mas. % aluminija, ne več kot 0,045 mas. % niobija, ne več kot 0,010 mas. % titana in ne več kot 0,010 mas. % vanadija; predloženi v kolobarjih, razrezani na kose pločevine in ozke pasove.

Izključeni so naslednji izdelki:

Zadevni izdelek s poreklom iz LRK je trenutno uvrščen pod oznake KN ex 7210 41 00, ex 7210 49 00, ex 7210 61 00, ex 7210 69 00, ex 7212 30 00, ex 7212 50 61, ex 7212 50 69, ex 7225 92 00, ex 7225 99 00, ex 7226 99 30 in ex 7226 99 70 (oznake TARIC: 7210410020, 7210490020, 7210610020, 7210690020, 7212300020, 7212506120, 7212506920, 7225920020, 7225990022, 7225990035, 7225990092, 7226993010, 7226997094).

(32)

Vrste jekla, odporne proti koroziji, se proizvedejo tako, da se ploščato valjano jeklo v kolobarjih, kosih pločevine in pasovih prevleče s potopitvijo v kad s staljeno kovino ali cinkovo zlitino. Kovina za prevleko se z jekleno podlago z metalurško reakcijo veže v večslojno strukturo zlitin, česar rezultat je prevleka, ki je metalurško vezana na jeklo. Površina izdelka se nato nadalje obdela s kemičnim pasiviranjem, da se površina zaščiti pred vlago in da se zmanjša tveganje pojava korozije med skladiščenjem in prevozom.

(33)

Vrste jekla, odporne proti koroziji, se uporabljajo predvsem v gradbeništvu za razne gradbene materiale za obloge ter za proizvodnjo gospodinjskih aparatov, postopke globokega vlečenja in stiskanja ter proizvodnjo majhnih varjenih cevi.

(34)

Prispeli so številni zahtevki za pojasnila v zvezi z lastnostjo, da bi moral biti zadevni izdelek kemično pasiviziran, pri čemer je bil kot glavni pomislek navedeno to, da vrste jekla, odporne proti koroziji, ki so samo oljene za namene površinske zaščite, ne spadajo v okvir preiskave in zato ne morejo biti predmet ukrepov. Nekatere strani navajajo, da je to spodbuda k „izogibanju“ ukrepom.

(35)

Komisija potrjuje, da oljene vrste jekla, odporne proti koroziji, ne spadajo v obseg preiskave, če so le oljene (in ne kemično pasivizirane in oljene hkrati).

(36)

Trditev, da bi izključitev oljenih vrst jekla, odpornih proti koroziji, pomenila morebitno tveganje za izogibanje, v preiskavi ni bila potrjena. Nekatere strani navajajo, da morajo uporabniki odviti kolobarje vrst jekla, odpornih proti koroziji, in odstraniti oljni film, preden se izdelek lahko uporabi, kar zahteva posebne naprave, in da bi ta postopek, če bi kitajski proizvajalci izvozniki za to delo najeli zunanje izvajalce, postal še bolj zapleten, saj bi moral izvajalec očiščene vrste jekla, odporne proti koroziji, tudi znova zviti, preden bi se lahko poslale uporabniku. Druge strani navajajo, da lahko uporabniki preprosto odstranijo olje med razrezom kolobarjev z uporabo posebnega vpojnega materiala.

(37)

Komisija je v tej fazi preiskave ugotovila, da glede na dodatno logistiko in stroške, ki bi jih to zahtevalo, ne obstaja tveganje za izogibanje plačilu protidampinških dajatev na način, da se opusti kemična pasivizacija kolobarjev vrst jekla, odpornih proti koroziji, in da se kolobarji vrst jekla, odpornih proti koroziji, namesto tega naoljijo. Trditev je bila zato začasno zavrnjena.

(38)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(39)

Komisija je v tej fazi sklenila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(40)

Noben vzorčeni proizvajalec izvoznik ni zaprosil za tržnogospodarsko obravnavo, zato je bila v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe normalna vrednost določena na podlagi cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerni tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(41)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da namerava uporabiti Kanado kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe. Dve strani sta oporekali izbiri Kanade zaradi domnevne razlike v ceni podobnega izdelka in zaradi povezave med potencialnim sodelujočim proizvajalcem v Kanadi in enim od pritožnikov.

(42)

Komisija je vsem znanim proizvajalcem v državah, ki so navedene v obvestilu o začetku, in drugim državam, za katere je bilo mogoče sklepati o proizvodnji in prodaji podobnega izdelka, poslala vprašalnike. Poleg tega je Komisija vzpostavila stik z zadevnimi organi v navedenih državah. Med 25 proizvajalci in štirimi združenji iz Kanade, Avstralije, Brazilije, Indije, Republike Koreje, Norveške, Turčije in Tajvana, s katerimi je bil vzpostavljen stik, so trije proizvajalci iz treh držav (Avstralije, Brazilije in Kanade) izrazili pripravljenost za sodelovanje.

(43)

Komisija je glede na konkurenčne razmere in velikost teh treh zadevnih trgov ter pripombe, ki so jih podale zainteresirane strani, sklenila, da za primerljivo državo začasno izbere Brazilijo. Brazilija je odprt trg s tremi proizvajalci, znatnim obsegom uvoza in uvoznimi dajatvami v razponu od 12 % do 14 %, v obdobju preiskave pa tam ni bilo protidampinških ali izravnalnih dajatev za uvoz vrst jekla, odpornih proti koroziji.

(44)

Komisija je 14. marca 2017 zainteresirane strani obvestila, da je za primerljivo državo začasno izbrala Brazilijo. Zainteresirane strani so bile pozvane k predložitvi pripomb o tem izboru. Nobena stran ni ugovarjala temu, da je Brazilija najprimernejša izbira od treh držav, ki so bile pripravljene sodelovati, vendar sta en proizvajalec izvoznik in kitajsko združenje železarjev in jeklarjev China Iron & Steel Association („CISA“) podala nekaj pripomb. Oba sta izpostavila povezavo med brazilskim sodelujočim proizvajalcem in enim od pritožnikov, združenje CISA pa se je sklicevalo tudi na stališče z dne 23. junija 2008, ki ga je v okviru podobne preiskave (4) izrazila druga stran in v skladu s katerim so se brazilski proizvajalci vroče galvanizirane pločevine obnašali nekonkurenčno. V zvezi s temi vprašanji ni dokazov o nekonkurenčnem obnašanju brazilskih proizvajalcev vrst jekla, odpornih proti koroziji, v obdobju preiskave (obseg uvoza vrst jekla, odpornih proti koroziji, je namreč velik). Kar zadeva povezavo med proizvajalcem iz primerljive države in proizvajalcem Unije, strani niso znale pojasniti, kako bi zadevna povezava lahko vplivala na zanesljivost podatkov. Komisija meni, da ta povezava ne razveljavi določitve normalne vrednosti, ki temelji na ustrezno preverjenih podatkih, niti nanjo ne vpliva.

(45)

Brazilski sodelujoči proizvajalec je ustrezno in pravočasno odgovoril na vprašalnik.

(46)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej proučila, ali je bila prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam v Braziliji reprezentativna. Ugotovljeno je bilo, da se je podobni izdelek sodelujočega proizvajalca na domačem trgu prodajal v reprezentativnih količinah v primerjavi z zadevnim izdelkom, ki so ga v Unijo izvažali kitajski proizvajalci izvozniki, vključeni v vzorec.

(47)

Komisija je nato proučila, ali se lahko ta prodaja obravnava kot običajen potek trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je opravila tako, da je ugotovila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam. Prodajne transakcije so se štele za dobičkonosne, če je bila cena na enoto enaka ali višja od proizvodnih stroškov brazilskega proizvajalca v obdobju preiskave.

(48)

Za tiste vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje zadevne vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov, in pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka ali višja od stroškov proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(49)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, ki je bila izračunana kot tehtana povprečna cena le dobičkonosne domače prodaje navedene vrste v obdobju preiskave.

(50)

Za vrste izdelka, ki niso bile dobičkonosne ali prodane v zadostnih količinah na domačem trgu, je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe z uporabo proizvodnih stroškov brazilskega proizvajalca ter prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov (od 10 % do 20 %) in dobička (od 10 % do 20 %) za dobičkonosne vrste izdelka brazilskega proizvajalca. Konstruirana normalna vrednost se je uporabila v izračunih za 77 % do 99,6 % obsega prodaje v Unijo, odvisno od kitajskega proizvajalca izvoznika.

(51)

Nekaterih vrst izdelkov, ki jih izvažajo kitajski proizvajalci izvozniki, ni bilo mogoče primerjati z vrstami izdelkov, ki jih sodelujoči proizvajalec iz primerljive države prodaja na brazilskem domačem trgu. Zato je bilo treba normalno vrednost za druge vrste izdelka konstruirati v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe na podlagi proizvodnih stroškov proizvajalca iz primerljive države. Komisija je nato dodala razumni delež za prodajne, splošne in administrativne stroške (od 10 % do 20 %) na podlagi dejanskih podatkov, ki se nanašajo na proizvodnjo in prodajo, kot je določeno v členu 2(6) osnovne uredbe. Nazadnje je dodala razumni delež dobička (od 10 % do 20 %) z uporabo povprečne stopnje dobička od prodaje dobičkonosnih izdelkov.

(52)

Za transakcije, pri katerih so proizvajalci izvozniki izvažali zadevni izdelek v Unijo prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice, je bila izvozna cena določena na podlagi cene, po kateri se je uvoženi izdelek prvič nadalje prodal neodvisnim kupcem v Uniji v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. V tem primeru je bila cena prilagojena za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo. Prilagoditve so se izvedle za dejanske stroške povezanih uvoznikov za prevoz v EU, bančne stroške, manipulativne in tozadevne stroške, stroške kreditov, provizije ter prodajne, splošne in administrativne stroške in dobiček povezanih uvoznikov. Stopnja prilagoditve se je gibala med 5 % in 10 %. Vsak kitajski vzorčeni proizvajalec izvoznik, ki trguje prek povezanih uvoznikov v EU, je v posebnem razkritju prejel podrobne izračune izvedenih prilagoditev.

(53)

V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe so bile izvozne cene za druge transakcije določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek.

(54)

Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na podlagi franko tovarna. Stopnje dampinga so se določile s primerjavo posameznih cen franko tovarna vzorčenih proizvajalcev izvoznikov z domačimi prodajnimi cenami proizvajalca iz primerljive države ali s konstruirano normalno vrednostjo, kot je bilo primerno.

(55)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so se izvedle za stroške prevoza in zavarovanj, bančne stroške, manipulativne in tozadevne stroške, stroške kreditov, provizije in raven trgovanja. Stopnja prilagoditve domačim cenam v primerljivi državi se je gibala med 10 % in 15 %. V primeru izvozne cene se je gibala od 8,5 % do 20 %, odvisno od zadevnega proizvajalca izvoznika in distribucijske verige. Vsak kitajski vzorčeni proizvajalec izvoznik je v posebnem razkritju prejel podrobne izračune izvedenih prilagoditev.

(56)

Kitajska izvaja politiko samo delnega povračila DDV ob izvozu in v tem primeru se 4-odstotni DDV ne povrne. Za zagotovitev, da je bila normalna vrednost izražena ob enaki stopnji obdavčenja kot izvozna cena, je bila normalna vrednost prilagojena navzgor z delom DDV, ki se zaračuna na izvoz zadevnega izdelka in ki kitajskim proizvajalcem izvoznikom ni bil povrnjen (5).

(57)

Za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike je Komisija primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka iz primerljive države s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(58)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Ta stopnja je bila izračunana kot tehtano povprečje na podlagi stopenj, določenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(59)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. To je ugotovila tako, da je ocenila delež obsega izvoza sodelujočih proizvajalcev v Unijo v skupnem obsegu izvoza iz zadevne države v Unijo, kot je evidentiran v statističnih podatkih Eurostata o uvozu.

(60)

Stopnja sodelovanja je visoka, ker je uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zajemal približno 76 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo preostala stopnja dampinga temeljila na ravni najvišje stopnje dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(61)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(62)

V Uniji je podatke o proizvodnji in prodaji v okviru ugotavljanja reprezentativnosti predložilo 16 družb in te so navedle, da so v obdobju preiskave proizvajale podobni izdelek. Na podlagi razpoložljivih informacij iz pritožbe v Uniji podobni izdelek proizvaja še najmanj pet drugih proizvajalcev Unije. Teh 21 proizvajalcev Unije predstavlja industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe, zato se bo zanje v nadaljnjem besedilu uporabljala besedna zveza „industrija Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(63)

Celotna proizvodnja v Uniji je bila v obdobju preiskave določena na približno 9,9 milijona ton. Komisija je to količino določila na podlagi informacij, ki sta jih zagotovila industrija Unije in pritožnik.

(64)

Sodelujoči proizvajalci Unije predstavljajo 64 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(65)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 29, se izdelki iz vrst jekla, odpornih proti koroziji, uvrščajo pod številne oznake KN, tudi pod nekatere oznake ex. Da ne bi podcenjevali potrošnje Unije, se je obseg uvoza oznak KN ex za izračun potrošnje Unije upošteval v celoti.

(66)

Ker je industrija Unije večinoma vertikalno integrirana in se izdelki iz vrst jekla, odpornih proti koroziji, obravnavajo kot osnovna surovina za proizvodnjo jeklenih izdelkov, prevlečenih z organskimi premazi, sta se potrošnja na zaprtem trgu in potrošnja na prostem trgu proučili ločeno.

(67)

Razlikovanje med zaprtim in prostim trgom je pomembno za analizo škode, saj izdelki, ki so namenjeni za lastno uporabo, niso izpostavljeni neposredni konkurenci uvoza, transferne cene pa so določene v posameznih skupinah v skladu z različnimi cenovnimi politikami. Nasprotno s tem je proizvodnja, ki je namenjena za prosti trg, v neposredni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka, cene pa so proste tržne cene.

(68)

Da bi lahko čim bolj celovito prikazala razmere industrije Unije, je Komisija pridobila podatke za celotno dejavnost vrst jekla, odpornih proti koroziji, in proučila, ali je bila proizvodnja namenjena za lastno uporabo ali za prosti trg. Ugotovila je, da je približno 32 % celotne proizvodnje proizvajalcev Unije namenjene zaprtemu trgu v Uniji.

(69)

Komisija je potrošnjo Unije za lastno uporabo določila na podlagi lastne uporabe in prodaje za lastno uporabo vseh znanih proizvajalcev v Uniji na trgu Unije. Na podlagi tega se je potrošnja Unije za lastno uporabo spreminjala, kot sledi:

Preglednica 1

Potrošnja za lastno uporabo (v tonah)

(70)

Potrošnja Unije za lastno uporabo se je v obravnavanem obdobju povečala za približno 5 %. To povečanje je zlasti posledica rasti povpraševanja na zaprtih trgih, zlasti po pločevini, prevlečenimi z organskimi premazi.

(71)

Komisija je potrošnjo Unije na prostem trgu določila na podlagi (a) prodaje vseh znanih proizvajalcev Unije na trgu Unije in (b) uvoza iz vseh tretjih držav v Unijo v skladu s poročili Eurostata. Na podlagi tega se je potrošnja Unije na prostem trgu spreminjala, kot sledi:

Preglednica 2

Potrošnja na prostem trgu (v tonah)

(72)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije na prostem trgu povečala za približno 27 %. To povečanje je bilo predvsem posledica večjega povpraševanja v velikih panogah na koncu proizvodne verige.

(73)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkovne zbirke Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen tako, da se je obseg uvoza primerjal s potrošnjo Unije na prostem trgu, kot je razvidna iz preglednice 2 zgoraj.

(74)

Ena zainteresirana stran je navedla, da podatki Eurostata vključujejo uvoz avtomobilskih izdelkov iz LRK, ki niso zadevni izdelek. Iz odgovorov kitajskih proizvajalcev izvoznikov na vprašalnik je bilo razvidno, da se je manjši delež avtomobilskih izdelkov dejansko izvozil na trg Unije, in čeprav je bil obseg tega uvoza res vključen v podatke o uvozu za LRK, kot je navedeno v uvodni izjavi 57, je bil učinek tega zanemarljiv, zato podatki Eurostata zaradi tega niso bili nezanesljivi.

(75)

Uvoz iz LRK v Unijo se je spreminjal, kot sledi:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(76)

Iz zgornje preglednice je razvidno, da se je absolutna vrednost uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju povečala za 146 %. Hkrati se je celotni tržni delež dampinškega uvoza v Unijo v obravnavanem obdobju povečal za 11 odstotnih točk.

(77)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Te cene je potrdila kot točne z navzkrižnim preverjanjem s podatki, ki jih je prejela od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je spreminjala, kot sledi:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

(78)

Povprečne cene dampinškega uvoza so se znižale s 595 EUR/tono v letu 2013 na 465 EUR/tono v obdobju preiskave. V obravnavanem obdobju se je povprečna cena dampinškega uvoza na enoto znižala za 22 %.

(79)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave ocenila tako, da je primerjala:

(80)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodka od prodaje proizvajalcev Unije v obdobju preiskave.

(81)

Na podlagi navedenega je bilo ugotovljeno, da je dampinški uvoz iz LRK nelojalno znižal cene industrije Unije za 9 % do 15 %, odvisno od proizvajalca izvoznika.

(82)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(83)

Makroekonomski kazalniki (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, zaloge, rast, tržni delež, zaposlenost, produktivnost in višina stopenj dampinga) so bili ocenjeni na ravni celotne industrije Unije. Ocena je temeljila na informacijah, ki jih je navedel pritožnik in so bile navzkrižno preverjene s podatki, ki so jih navedli proizvajalci Unije, in razpoložljivimi uradnimi statističnimi podatki (Eurostata).

(84)

Analiza mikroekonomskih kazalnikov (prodajne cene, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala, plače in proizvodni stroški) je bila izvedena na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije. Ocena je temeljila na njihovih informacijah, ki so bile ustrezno preverjene.

(85)

Komisija je za nekatere kazalnike škode v zvezi z industrijo Unije ločeno proučila podatke, ki se nanašajo na prosti trg in zaprti trg, ter opravila primerjalno analizo. Ti dejavniki so prodaja in tržni delež, cene na enoto, stroški na enoto in dobičkonosnost. Drugi gospodarski kazalniki pa se lahko smiselno proučijo le glede na celotno dejavnost, vključno z uporabo industrije Unije za lastne potrebe, saj so odvisni od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali gre za proizvodnjo za lastno uporabo ali za prodajo na prostem trgu. Ti dejavniki so proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zaposlenost, produktivnost, zaloge in stroški dela. Za te dejavnike je upravičeno proučiti celotno industrijo Unije, da se določi celovito stanje škode, povzročene industriji Unije, saj zadevnih podatkov ni mogoče deliti na prodajo na zaprtem in na prodajo na prostem trgu.

(86)

Ena zainteresirana stran je izpostavila, da bi Komisija morala utemeljiti svoje ugotovitve o škodi na podatkih, ki se nanašajo samo na zadevni izdelek. Po mnenju te zainteresirane strani je ta točka pomembna, ker je industrija Unije proizvajala tudi druge izdelke, odporne proti koroziji, kot so avtomobilski izdelki. Komisija potrjuje, da podatki, ki jih je zagotovila industrija Unije, niso vključevali avtomobilskih izdelkov, temveč samo izdelke, ki jih preiskava zadeva. Kot je razloženo v uvodni izjavi 57, je Komisija pri izračunu potrošnje upoštevala podatke o celotnih oznakah KN za nekatere oznake KN ex, ki so zajete v preiskavo. To je imelo zanemarljiv učinek na podatek o ocenjeni potrošnji in ni vplivalo na noben drug dejavnik škode.

(87)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju spreminjale, kot sledi:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(88)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije povečal za 4 %. Sporočeni podatki o zmogljivosti se nanašajo na tehnično zmogljivost, kar pomeni, da so bile upoštevane prilagoditve za čas vzpostavitve, vzdrževanje itn. Pri zgoraj navedenih podatkih o zmogljivosti se upošteva še, da se v vključenih jeklarnah na istih proizvodnih linijah proizvajajo tudi drugi vroče galvanizirani izdelki in da je bila analiza omejena na zadevni izdelek. Na podlagi tega se je zmogljivost v obravnavanem obdobju zmanjšala za 1 %.

(89)

Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti se je povečala zaradi večjega obsega proizvodnje, ki je bil posledica zlasti povečanja potrošnje in manjšega zmanjšanja zmogljivosti.

(90)

Obseg prodaje industrije Unije in tržni delež na prostem trgu sta se v obravnavanem obdobju spreminjala, kot sledi:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež (prosti trg)

(91)

Obseg prodaje industrije Unije na prostem trgu se je v obravnavanem obdobju povečal za 5 %, in sicer s približno 6 milijonov ton leta 2013 na približno 6,3 milijona ton v obdobju preiskave.

(92)

Toda povečanje obsega prodaje ni zadostovalo, da bi industrija Unije ohranila svoj tržni delež na prostem trgu. V obravnavanem obdobju se je tržni delež industrije Unije zmanjšal z 78,8 % na 65,2 % oziroma za 17 %.

(93)

V zvezi z zaprtim trgom sta se obseg prodaje/prenosov za lastno uporabo in tržni delež v obravnavanem obdobju spreminjala, kot sledi:

Preglednica 7

Obseg za lastno uporabo in tržni delež

(94)

Obseg za lastno uporabo (sestavljen iz lastne uporabe in prodaje za lastno uporabo) industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 5 %, in sicer s približno 3,0 milijona ton leta 2013 na 3,2 milijona ton v obdobju preiskave.

(95)

Tržni delež industrije Unije na zaprtem trgu, izražen kot odstotek celotne potrošnje (tako za zaprti kot prosti trg), pa se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 13 %.

(96)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju spreminjali, kot sledi:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

(97)

Stopnja zaposlenosti v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju nekoliko znižala, in sicer za 2 %. Obseg delovne sile, izražen v ekvivalentu polnega delovnega časa, je bil v letih 2014 in 2015 precej manjši, predvsem zato, ker se ni zaposlovalo začasne delovne sile, da bi se znižali proizvodni stroški in povečala učinkovitost zaradi večje konkurence, ki jo je povzročil dampinški uvoz na trgu. Zaradi tega in ob upoštevanju naraščajočega obsega proizvodnje (+ 4 %) v obravnavanem obdobju se je produktivnost delovne sile v industriji Unije, merjena s proizvodnjo na zaposleno osebo na leto, povečala za 7 %. To kaže, da se je bila industrija Unije pripravljena prilagoditi spreminjajočim se razmeram na trgu, da bi ostala konkurenčna.

(98)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju spreminjale, kot sledi:

Preglednica 9

Zaloge

(99)

V obravnavanem obdobju se je raven končnih zalog zmanjšala za 9 %. Industrija Unije večino vrst podobnega izdelka proizvaja na podlagi posebnih naročil uporabnikov. Zato se zaloge niso štele za pomemben kazalnik škode za to industrijo. To je potrdila tudi analiza spreminjanja končnih zalog kot deleža proizvodnje. Kot je navedeno v preglednici zgoraj, je ta kazalnik ostal razmeroma stabilen in je znašal približno 6 % do 8 % obsega proizvodnje.

(100)

Vse stopnje dampinga so močno presegale stopnjo de minimis. Učinek višine dejanskih visokih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na pomemben obseg in nizke cene uvoza iz LRK ni bil zanemarljiv in je povzročal velik pritisk na zniževanje cen.

(101)

Potrošnja na prostem trgu Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za približno 27 %, obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije pa se je povečal za samo 5 %. Tržni delež industrije Unije se je tako zmanjšal za 17 %, v nasprotju s tržnim deležem uvoza iz LRK, ki se je v obravnavanem obdobju povečal za 93 %.

(102)

Vzorec industrije Unije sestavljajo štiri družbe iz dveh skupin. Zaradi izpolnjevanja zahtev glede zaupnosti so zato mikroekonomski kazalniki v nadaljevanju predstavljeni v obliki indeksa. Indeksi temeljijo na letu 2013, ki ustreza indeksu 100. Če je podatek za leto 2013 negativen, je ustrezni indeks za leto 2013 enak – 100.

(103)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji se je v obravnavanem obdobju spreminjalo, kot sledi:

Preglednica 10

Prodajne cene v Uniji

(104)

V zgornji preglednici je prikazano spreminjanje prodajne cene na enoto na prostem trgu Unije v primerjavi z ustreznimi stroški proizvodnje. Prodajne cene so se v obravnavanem obdobju znižale za 18 %. Poleg tega so bile prodajne cene v celotnem obravnavanem obdobju v povprečju nižje kot proizvodni stroški na enoto.

(105)

Da bi omejili izgubo tržnega deleža, so morali proizvajalci Unije slediti spiralnemu nižanju cen in močno znižati svoje prodajne cene. Vendar se znižanje stroškov proizvodnje v glavnem lahko pojasni z znižanjem cen surovin. Če se prodajne cene ne bi nižale zaradi kitajskega dampinškega uvoza, bi lahko industrija Unije zaradi znižanja stroškov surovin znova dosegla dobičkonosnost.

(106)

Med vzorčnimi proizvajalci se je prenos večine izdelkov iz vrst jekla, odpornih proti koroziji, za potrošnjo za lastno uporabo izvedel znotraj istega gospodarskega subjekta, zato se račun ni izdal. Drugi izdelki so se prodali po transfernih cenah na podlagi različnih cenovnih politik. Zato na podlagi gibanja cen proizvodnje za lastno uporabo ni mogoče sprejeti smiselne ugotovitve.

(107)

Ena zainteresirana stran je trdila, da so se prodajne cene vroče galvaniziranih izdelkov od februarja 2016 do marca 2017 praktično podvojile, kar kaže, da škode ni. To zvišanje cen je domnevno nakazovalo na samodejno zvišanje stopenj dobička industrije Unije v pozitivne vrednosti.

(108)

S preiskavo ni bilo mogoče potrditi te trditve, ker je zajela široko paleto izdelkov, velik del te pa ni del zadevnega izdelka. Poleg tega so dokazi, predloženi v podporo tej trditvi, vključevali šestmesečni časovni okvir, ki ni del obdobja preiskave, in predložena primerjava cen ni bila primerna za preiskavo, saj ni vsebovala dovolj natančnih podatkov, na primer glede stroškov surovin in učinka na dobičkonosnost.

(109)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju spreminjali, kot sledi:

Preglednica 11

Povprečni stroški dela na ekvivalent polnega delovnega časa

(110)

V obravnavanem obdobju se je povprečna plača na zaposlenega zvišala za 2 %. Stopnje zaposlenosti so se nekoliko znižale, kot je razvidno iz preglednice 8. Ta gibanja kažejo, da je industrija ohranjala nadzor nad svojimi stroški zaposlovanja, potem ko je imela leta 2014 in zlasti leta 2015 s tem težave.

(111)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju spreminjali, kot sledi:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(112)

Komisija je dobičkonosnost proizvajalcev Unije določila tako, da je neto izgubo pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje.

(113)

Dobičkonosnost je bila negativna v celotnem obravnavanem obdobju, kar je pokazalo, da je bila industrija Unije pod pritiskom. Nekoliko boljše tržne razmere so pomenile zmanjšanje izgub, vendar je bilo ugotovljeno, da je bilo stanje dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju nevzdržno.

(114)

Tržne razmere pa so bile idealne za ponovno doseganje dobičkonosnosti, saj so se stroški surovin močno znižali. Toda pritisk na zniževanje cen, ki ga je povzročil kitajski uvoz, je industrijo Unije prisilil, da je svoje cene znižala na raven, pri kateri so se izgube le zmanjšale, ne pa odpravile.

(115)

Izgube v letu 2013 so deloma povezane z evropsko dolžniško krizo in posledično gospodarsko krizo. Vendar je bilo jasno, da industrija Unije ni bila zmožna znova vzpostaviti dobičkonosnega položaja ali (bistveno) izkoristiti počasnega okrevanja evropskega gospodarstva.

(116)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Gibanje neto denarnega toka je sledilo gibanju donosnosti prihodkov od prodaje, saj je bilo v celotnem obdobju negativno, vendar se je nekoliko izboljševalo. Enakemu gibanju je sledila donosnost naložb.

(117)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju kljub temu nadaljevala naložbe. Naložbe so bile namenjene ohranjanju učinkovitosti in produktivnosti in ne toliko povečanju proizvodnje.

(118)

Čeprav so bili vzorčeni proizvajalci Unije del velikih mednarodnih skupin, so trdili, da se je njihova zmožnost zbiranja kapitala znotraj virov skupine zmanjšala. Toda naložbe so se v obravnavanem obdobju kljub temu povečale.

(119)

Industrija Unije je bila v celotnem obravnavanem obdobju pod pritiskom. To stanje je razvidno iz zaprtega in prostega trga. Zaprti trg je predstavljal približno 25 % celotnega obsega prodaje v obdobju preiskave.

(120)

Za industrijo Unije je bil položaj na prostem trgu slabši v obdobju preiskave kot leta 2013. Čeprav se je stanje nekoliko izboljšalo z vidika proizvodnje in obsega prodaje, je industrija Unije izgubila 17 % svojega tržnega deleža. Kazalniki uspešnosti donosnosti prihodkov od prodaje, donosnosti naložb in denarnega toka so bili v obravnavanem obdobju negativni, in čeprav so se izboljšali, to gibanje ni bilo dovolj izrazito, saj je kitajski uvoz po dampinških cenah povzročal pritisk na zniževanje cen. Ta gibanja so se pojavila kljub ukrepom za izboljšanje učinkovitosti z zmanjšanjem delovne sile, ukrepom za povečanje produktivnosti in izkoriščenosti zmogljivosti ter strogemu nadzoru nad stroški proizvodnje.

(121)

Ena zainteresirana stran je izpostavila, da so na podlagi podatkov v pritožbi nekateri dejavniki škode kazali na to, da škoda ni nastala. Med takimi dejavniki so bili obseg prodaje, izkoriščenost zmogljivosti, zaposlenost in zaloge. Ta gibanja so se proučila med preiskavo na podlagi preverjenih podatkov. Več kazalnikov, tudi nekateri od tistih, ki so bili omenjeni v zgornji trditvi, je res kazalo na pozitiven trend. Ker pa se je prosti trg povečal za 27 %, kot je razvidno iz preglednice 2, je jasno, da bi se lahko zdelo, da nekateri kazalniki kažejo na razvoj pozitivnega položaja. Iz razlogov, ugotovljenih v analizi položaja industrije Unije in v tem sklepu, pa je treba ta pozitivna gibanja obravnavati z vidika pomembnejših negativnih gibanj, na primer tržnega deleža in prodajne cene, ter ob upoštevanju negativnih rezultatov. Po njihovi proučitvi v ustreznem okviru, tj. skupaj z vsemi drugimi dejavniki škode, je bilo jasno, da je bila industriji Unije povzročena škoda.

(122)

Na podlagi navedenega se lahko sklene, da je industrija Unije, proučena z vidika njenih dveh segmentov in kot celota, v obravnavanem obdobju utrpela znatno škodo.

(123)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevne države, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ta dejavnika sta uvoz iz tretjih držav in izvoz proizvajalcev Unije.

(124)

Kot je navedeno že zgoraj, se je uvoz iz Kitajske v obravnavanem obdobju povečal za 146 %. Cene tega uvoza na tono so se znižale za 22 %, kar je celo preseglo 20-odstotno znižanje cen surovin. Poleg tega so se zaradi tega uvoza močno nelojalno znižale cene industrije Unije, in sicer za 17 % do 28 %. Ob upoštevanju, da so vrste jekla, odporne proti koroziji, cenovno občutljiv primarni proizvod, so te stopnje znatne in so zelo škodljivo vplivale na industrijo Unije.

(125)

Zato je samo Kitajska imela koristi od okrevanja trga, ki je v obravnavanem obdobju zrasel za 27 %: kitajski uvoz je svoj tržni delež povečal z 11,7 % na 22,7 %, industrija Unije pa je za 5 % povečala le svoj obseg prodaje, njen tržni delež pa se je zmanjšal z 78,8 % na 65,2 %.

(126)

Kljub ugodnim tržnim razmeram v obravnavanem obdobju, ko so se cene surovin znižale in potrošnja povečala, je industrija Unije v celotnem obdobju še naprej utrpela izgube zaradi oviranja dviga cen in naraščanja obsega kitajskega uvoza.

(127)

Postopna upočasnitev kitajskega gospodarstva in glede na informacije v spisu zelo velika presežna zmogljivost kitajske jeklarske industrije sta kitajske proizvajalce jekla prisilili, da so presežno proizvodnjo preusmerili na izvozne trge, trg Unije pa je privlačno namembno izvozno območje.

(128)

Ob upoštevanju navedenega se sklene, da je bil dampinški uvoz razlog za slab položaj industrije Unije.

(129)

Obseg uvoza iz tretjih držav se je v obravnavanem obdobju spreminjal, kot sledi:

Preglednica 13

Uvoz iz drugih držav (količina v tonah), cena CIF na tono in tržni delež

(130)

Uvoz iz LRK je zajemal 65 % celotnega uvoza v Unijo. Drug uvoz (kot je razvidno iz preglednice 13) se je v obravnavanem obdobju povečal za 33 %. Tržni delež takega uvoza se je povečal z 9,5 % leta 2013 na 12,1 % v obdobju preiskave.

(131)

Uvoz iz Republike Koreje se je v obravnavanem obdobju povečal za 68 %. Tržni delež takega uvoza se je povečal s 4,6 % leta 2013 na 6,0 % v obdobju preiskave.

(132)

Uvoz iz Indije se je v obravnavanem obdobju povečal za 93 %. Tržni delež takega uvoza se je povečal z 1,1 % leta 2013 na 1,6 % v obdobju preiskave.

(133)

Komisija je ob upoštevanju teh povečanj obsega uvoza proučila, ali je uvoz iz teh držav prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar je bilo iz podatkov Eurostata, navedenih v preglednici 13, razvidno, da so bile cene CIF, čeprav se je tržni delež korejskega uvoza povečal, veliko višje od cen kitajskega uvoza ali cen industrije Unije. Tudi indijske uvozne cene so bile višje od kitajskih uvoznih cen in tržni delež indijskega uvoza je vsako leto znašal manj kot 2 %. Tudi uvoz iz drugih tretjih držav ni bil škodljiv, ker je bila uvozna cena višja od cen kitajskega uvoza in industrije Unije.

(134)

Zato je bilo ugotovljeno, da uvoz iz tretjih držav, ne glede na to, ali se obravnava posamično ali proučuje ločeno, ni imel večjega vpliva na industrijo Unije in v nobenem primeru ne bi mogel imeti takega vpliva, da bi lahko prekinil vzročno zvezo med uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(135)

Obseg izvoza proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju spreminjal, kot sledi:

Preglednica 14

Izvoz

(136)

Obseg izvoza se je med letom 2013 in obdobjem preiskave zmanjšal za 14 %. Cene so se v obravnavanem obdobju znižale za 12 % zaradi znižanja cen surovin.

(137)

Toda Komisija ob upoštevanju, da je obseg izvoza predstavljal samo približno 6 % proizvodnje in da so se cene znižale manj izrazito kot na trgu Unije, ni menila, da je izvoz industrije Unije pomembno prispeval k nastali škodi.

(138)

Začasno je bilo ugotovljeno, da obstaja vzročna zveza med škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, in dampinškim uvozom iz zadevne države.

(139)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Za druge opredeljene dejavnike, kot sta uvoz iz tretjih držav in izvoz proizvajalcev Unije, je bilo začasno ugotovljeno, da niso prekinili te vzročne zveze niti ob upoštevanju njihovega morebitnega skupnega učinka. Uvoz iz tretjih držav je morda imel majhen vpliv na škodo, vendar na položaj industrije Unije zagotovo ne bi imel tako velikega vpliva. Zlasti prodajne cene se ne bi tako močno znižale, dosežena pa bi bila boljša dobičkonosnost.

(140)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica dampinškega uvoza iz zadevne države in da drugi posamično ali skupaj obravnavani dejavniki niso prekinili vzročne zveze.

(141)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(142)

Industrija Unije zajema najmanj 15 držav članic in v njej je zaposlenih več kot 8 000 delavcev za področje vrst jekla, odpornih proti koroziji.

(143)

V preiskavi je sodelovalo šestnajst proizvajalcev. Nobeden od znanih proizvajalcev ni nasprotoval začetku preiskave. Kot je navedeno zgoraj pri analizi kazalnikov škode, se je položaj celotne industrije Unije izboljšal, čeprav ne tako izrazito, kot bi lahko pričakovali, saj je nanj negativno vplival dampinški uvoz.

(144)

Pričakuje se, da se bodo z uvedbo začasnih protidampinških dajatev na trgu Unije znova vzpostavili pošteni tržni pogoji ter s tem končalo oviranje dviga cen in da bo industrija Unije lahko zvišala svoje cene. Tako bi se dobičkonosnost industrije Unije izboljšala in približala ravnem, ki se štejejo za potrebne za to kapitalsko intenzivno panogo. Industrija Unije je utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza iz LRK.

(145)

Čeprav več kazalnikov obsega kaže pozitivne vrednosti, na primer obseg proizvodnje in prodaje, se položaj industrije Unije ni izboljšal v skladu s povečanjem potrošnje. Na podlagi tega dejstva lahko sklepamo, da industrija Unije ni mogla izkoristiti okrevanja trga Unije na enak način, kot bi ga lahko brez kitajskega dampinškega uvoza. Močno prizadeti so bili zlasti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo vzorčenih proizvajalcev Unije, kot sta dobičkonosnost in donosnost naložb. Zato je pomembno, da se cene vrnejo na nedampinško ali vsaj neškodljivo raven, da se vsem različnim proizvajalcem omogoči delovanje na trgu Unije v poštenih tržnih razmerah. Zelo verjetno je, da se bo gospodarski položaj industrije Unije brez ukrepov še poslabšal. Slaba uspešnost segmenta izdelkov, odpornih proti koroziji, bi vplivala tudi na segmente številnih proizvajalcev Unije, ki so nižje (organski premazi) in višje (vroče valjani kolobarji) v prodajni verigi, saj je izkoriščenost zmogljivosti pri teh segmentih tesno povezana s proizvodnjo izdelka v preiskavi. Vpliv bi bilo mogoče opaziti tudi na ravni drugih vroče galvaniziranih izdelkov, na primer za avtomobilski sektor.

(146)

Značilno je, da vroče galvanizirani izdelki na splošno predstavljajo približno 10 % prodaje integriranih jeklarn. Dejanska številka se razlikuje od proizvajalca do proizvajalca. Toda ti izdelki so skoraj na koncu verige dodane vrednosti. Strategija jeklarske industrije Unije je čim bolj povečati prodajo izdelkov z visoko dodano vrednostjo, ker običajno zagotavljajo več kot povprečne stopnje dobička, saj je po svetu manj družb, ki lahko konkurirajo s temi izdelki z visoko dodano vrednostjo. Odsotnost dobička v obravnavanem obdobju je torej znak resne težave za industrijo Unije z vidika ogrožanja njene strategije in prihodnjih obetov.

(147)

Zato se začasno sklene, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije. Vsaka uvedba protidampinških ukrepov bi industriji Unije omogočila, da si opomore od učinkov ugotovljenega škodljivega dampinga.

(148)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, je le en uvoznik predložil izpolnjen vprašalnik. Ta uvoznik je bil del skupine družb, ki so zadevni izdelek uporabljale za izdelavo izdelkov, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Drugi uvozniki in uporabniki so se javili kot zainteresirane strani. Pripombe o preiskavi je podalo tudi eno združenje uvoznikov.

(149)

Sodelujoči uvoznik/uporabnik je navedel, da je zadevni izdelek pomemben del njegovih proizvodnih stroškov, in izrazil zaskrbljenost, da bi se stroški lahko zvišali zaradi uvedbe dajatev. V preiskavi se je resda potrdilo, da je zadevni izdelek pomemben za njegove stroške, vendar je treba opozoriti, da obstajajo še drugi viri oskrbe in da jih je ta uvoznik dejansko že uporabljal, kar pomeni, da uvedba ukrepov ne bi smela močno vplivati na njegove stroške in konkurenčnost.

(150)

Kar zadeva uvoznike na splošno, dejansko ni dokazov, da uvozniki ali storitveni centri za jeklarstvo morda ne bi mogli prenesti zvišanja cen na svoje stranke. Poleg tega lahko uvažajo tudi iz drugih držav, ki jih ta preiskava ne zadeva.

(151)

Združenje, ki zastopa uvoznike, je trdilo, da industrija Unije zadevnega izdelka ni mogla vedno dobaviti njegovim članom zaradi pomanjkanja zmogljivosti. Ta trditev ni bila utemeljena. Glede na to, da združenje ni predložilo nobenih dokazov, ki bi to trditev podprli, in da izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije, kot je razvidno iz preglednice 5, v obravnavanem obdobju ni presegla 80 %, Komisija ni ugotovila nobenih dejstev, ki bi kazala, da je ta trditev resnična.

(152)

Druga zainteresirana stran je pripomnila, da ima en proizvajalec Unije težave z oskrbo strank zaradi „krčenj“. Toda ta trditev se je nanašala na točno določeno težavo enega proizvajalca Unije, zato ni bila reprezentativna za stanje na področju oskrbe v celotni industriji. Tudi če je tako stanje v tistem trenutku obstajalo, so bili na voljo drugi viri oskrbe in nobene informacije v spisu ne kažejo, da je bila oskrba splošna težava za uvoznike in trgovce. Poleg tega se eden od razlogov, zakaj se proizvajalci Unije spoprijemajo s težavami, nanaša na damping jeklenih izdelkov med drugim iz kitajskih virov, kot je pokazala ta preiskava.

(153)

Glavne industrije, ki so končni uporabniki izdelkov iz vrst jekla, odpornih proti koroziji, so gradbeništvo, kjer se uporabljajo za razne gradbene materiale za obloge, vendar tudi proizvodnja gospodinjskih aparatov, postopki globokega vlečenja in stiskanja ter proizvodnja majhnih varjenih cevi. Kot je navedeno zgoraj, je v postopku sodeloval samo en uporabnik.

(154)

Tudi če bi imela uvedba ukrepov negativen vpliv na nekatere uporabnike zaradi višjih nabavnih cen, informacije v spisu niso dokazovale, da bi bil vpliv na uporabnike nesorazmeren z vidika dobičkonosnosti ali da bi povzročil selitev proizvodnje glavnih industrijskih skupin. Predlagana stopnja dajatev se tudi ne more šteti za prohibitivno.

(155)

Treba je upoštevati, da bi morale dajatve prispevati k stalni zanesljivi oskrbi distributerjev in njihovih strank. Brez dajatev bi morali nekateri proizvajalci vrst jekla, odpornih proti koroziji, v Uniji opustiti/zmanjšati svoje proizvodne dejavnosti, povezane z vrstami jekla, odpornimi proti koroziji, zaradi česar bi bili viri oskrbe za številne uporabnike v Uniji bolj omejeni. Poleg tega bo raven ukrepov zagotovila enake konkurenčne pogoje, a vseeno omogočala uvoz iz zadevne države (po poštenih cenah) in iz drugih virov.

(156)

Glede na navedeno se začasno sklene, da uvedba ukrepov ne bi pomembno negativno vplivala na interes uvoznikov in uporabnikov Unije.

(157)

Ob upoštevanju navedenega je bilo začasno sklenjeno, da bi uvedba ukrepov prispevala k okrevanju industrije Unije, saj bi omogočila zvišanje cen, tako pa bi lahko celotna industrija znova ustvarjala dobiček. Ta segment z visoko dodano vrednostjo je pomemben za celovito strategijo jeklarske industrije Unije ter njene prihodnje obete in blaginjo.

(158)

Učinek ukrepov na nekaj preostalih strani v Uniji, ki so se javile, se ne more šteti za znatnega. V preiskavi ni bilo ugotovljeno, da bi bil lahko morebiten učinek na druge subjekte (ki se niso javili) večji od pozitivnih učinkov ukrepov na industrijo Unije. Ugotovljeno je bilo, da ukrepi koristijo industrijam, ki so višje v prodajni verigi, kot so dobavitelji surovin in proizvajalci strojev, ki niso (ali so v omejeni meri) dobavljali proizvajalcem v zadevni državi.

(159)

Uvedba ukrepov na predlagani ravni ima le omejen učinek na cene v dobavni verigi in uspešnost uporabnikov. Raven ukrepov bo zagotovila enake konkurenčne pogoje in bo hkrati še vedno omogočala uvoz iz zadevne države po poštenih cenah. Kar zadeva uvoznike, bodo zvišanja cen lahko prenesli na stranke ali zamenjali vire oskrbe.

(160)

Komisija je po premisleku v tej fazi preiskave sklenila, da ni utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi lahko sklepala, da uvedba začasnih ukrepov za uvoz izdelkov iz vrst jekla, odpornih proti koroziji, s poreklom iz LRK ne bi bila v interesu Unije.

(161)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(162)

Za določitev stopnje ukrepov je Komisija najprej določila višino dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(163)

Škoda bi bila odpravljena, če bi lahko industrija Unije krila svoje proizvodne stroške in ustvarila dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga lahko industrija v tej vrsti sektorja razumno ustvarila pri prodaji podobnega izdelka na trgu Unije v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza.

(164)

Za določitev ciljnega dobička je Komisija upoštevala dobičke pri nepovezani prodaji, ki se uporabljajo za namene določanja stopnje odprave škode. Komisija je ugotovila, da je bila dobičkonosnost industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju negativna. Poleg tega je bil na trgu Unije v istem obdobju prisoten znaten uvoz po nizkih cenah iz LRK. Zato je Komisija ugotovila, da ciljnega dobička ni mogoče določiti na podlagi obravnavanega obdobja. Pritožnik je v pritožbi Komisijo prosil, naj uporabi najmanj 10 % prihodka od prodaje kot razumno neškodljivo stopnjo dobička. Komisija je pri proučitvi tega zahtevka opravila desetletno analizo dobičkonosnosti vzorčenih proizvajalcev Unije, da bi ugotovila, kolikšna reprezentativna stopnja dobička je bila dosežena, ko dampinga ni bilo. Ugotovila je, da je bilo leto 2008 s stopnjo 7,4 % zadnje dobičkonosno leto. Na podlagi tega je Komisija sklenila, da je najustreznejši ciljni dobiček tisti dobiček, ki je bil dejansko ustvarjen leta 2008.

(165)

Komisija je torej neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije izračunala tako, da je proizvodnim stroškom vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave prištela zgoraj navedeno stopnjo dobička v višini 7,4 %.

(166)

Nato je določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi, ustrezno prilagojeno glede na stroške uvoza in carinske dajatve, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot delež tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(167)

Na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višino dajatve bi bilo treba določiti na nižji od obeh stopenj dampinga in škode.

(168)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne stopnje protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(169)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezno družbo, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo položaj teh družb, ugotovljen v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in ki so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne smejo uporabljati nobene individualne stopnje protidampinške dajatve.

(170)

Družba lahko zaprosi za uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (6). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(171)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi velikih razlik v stopnjah dajatev so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora biti v skladu z zahtevami iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(172)

Za zagotovitev ustreznega izvrševanja protidampinških dajatev bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(173)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/1238 uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali njegove odpreme iz LRK. To je storila zaradi morebitne retroaktivne uporabe protidampinških ukrepov v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe. V tej fazi postopka še ni mogoče sprejeti odločitve o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov.

(174)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(175)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in jih bo morda treba v zaključni fazi preiskave spremeniti –

—

iz nerjavnega jekla, iz silicijevega jekla za elektropločevine in iz hitroreznega jekla,

—

vroče ali hladno valjani (hladno deformirani), brez nadaljnje obdelave.

(a)

zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba;

(b)

Komisiji predložijo svoje pisne pripombe in

(c)

zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.