19.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/1

(1)

V skladu s členom 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) mora Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upoštevati zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja. Poleg tega in kot je določeno v členu 11 PDEU, morajo biti zahteve varstva okolja vključene v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja.

(2)

Člena 120 in 121 PDEU določata, da države članice vodijo svoje ekonomske politike tako, da bi prispevale k doseganju ciljev Unije, in v okviru širših smernic, ki jih oblikuje Svet. Zato je usklajevanje ekonomskih politik držav članic zadeva skupnega pomena.

(3)

V več državah članicah so potekali in še vedno potekajo procesi prilagajanja za odpravo makroekonomskih neravnotežij, nakopičenih v preteklosti, številne države članice pa se soočajo z izzivom nizke potencialne rasti. Unija je izvajanje strukturnih reform opredelila kot eno od svojih političnih prioritet za usmeritev okrevanja na trajnostno pot, sprostitev potenciala za rast za okrepitev zmogljivosti za prilagoditev ter podporo procesu konvergence.

(4)

Reforme so po svoji naravi zapleteni procesi, ki zahtevajo celovito verigo visokospecializiranega znanja in spretnosti ter dolgoročno vizijo. Obravnavanje strukturnih reform na različnih področjih javnih politik pomeni izziv, saj je pogosto potreben čas, da se pokaže njihov vpliv. Zato sta pravočasno in učinkovito oblikovanje in izvajanje bistvenega pomena tako za gospodarstva, ki jih je prizadela kriza, kot za strukturno šibka gospodarstva. V okviru tega je bila podpora Unije v obliki tehnične pomoči pomembna pri podpiranju ekonomskega prilagajanja Grčije in Cipra v zadnjih nekaj letih. Za uspešno izvajanje strukturnih reform je zelo pomembno, da se odgovornost zanje prevzame na terenu.

(5)

Države članice lahko izkoristijo podporo pri obravnavanju izzivov v zasnovi in izvajanju strukturnih reform, ki podpirajo rast, v skladu z gospodarskimi in socialnimi cilji Unije. Ti izzivi bi lahko bili odvisni od različnih dejavnikov, kot so omejena upravna in institucionalna zmogljivost ter tudi neustrezna uporaba in izvajanje prava Unije.

(6)

Unija ima precejšnje izkušnje z zagotavljanjem specifične podpore nacionalnim upravam in drugim organom držav članic na področju krepitve zmogljivosti in podobnih ukrepov v določenih sektorjih (npr. obdavčitev, carina ter pomoč za mala in srednja podjetja) in pri izvajanju kohezijske politike. Izkušnje, ki si jih je pridobila Unija pri zagotavljanju pomoči nacionalnim organom pri izvajanju reform, bi bilo treba uporabiti za povečanje zmogljivosti Unije za zagotavljanje podpore državam članicam. Za zagotavljanje podpore državam članicam, ki izvajajo reforme za spodbujanje rasti in zaprosijo za pomoč Unije na tem področju, je potrebno celovito in integrirano ukrepanje.

(7)

Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča (19/2015) z naslovom „Za izboljšanje zagotavljanja tehnične pomoči Grčiji bo treba posvetiti več pozornosti rezultatom“ vsebuje koristna priporočila za zagotavljanje tehnične pomoči Komisije državam članicam. Ta priporočila je treba upoštevati pri izvajanju podpore v okviru te uredbe.

(8)

Glede na to je treba uvesti program za podporo strukturnim reformam (v nadaljnjem besedilu: program), katerega cilj bo krepitev zmogljivosti držav članic za pripravo in izvajanje upravnih in strukturnih reform, ki spodbujajo rast, vključno s pomočjo za uspešno in učinkovito uporabo skladov Unije. Namen programa je prispevati k doseganju skupnih ciljev za podporo gospodarskemu okrevanju, koheziji in ustvarjanju delovnih mest, povečanju konkurenčnosti in produktivnosti Evrope in spodbujanju naložb v realno gospodarstvo. To bi tudi prispevalo k boljšemu odzivu na gospodarske in socialne izzive pri doseganju visoke ravni socialnega varstva kakor tudi visokokakovostnih zdravstvenih in izobraževalnih storitev in v boju proti revščini in socialni izključenosti.

(9)

Komisija bi morala podporo v okviru programa zagotoviti na prošnjo države članice, in sicer na področjih, povezanih s kohezijo, konkurenčnostjo, produktivnostjo, inovacijami, pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, delovnimi mesti in naložbami, kot so proračun in obdavčitev, javne storitve, institucionalne in upravne reforme, pravosodje, boj proti goljufijam, korupciji, pranju denarja in davčnim utajam, poslovno okolje, razvoj zasebnega sektorja, konkurenca, javna naročila, javna udeležba v podjetjih, postopki privatizacije, dostop do financiranja, politike za finančni sektor, trgovina, trajnostni razvoj, izobraževanje in usposabljanje, politike trga dela, javno zdravje, azilna in migracijska politika, kmetijstvo, razvoj podeželja ter ribištvo.

(10)

Države članice bi morale imeti možnost, da Komisijo zaprosijo za podporo iz programa v zvezi z izvajanjem reform v okviru procesa ekonomskega upravljanja, zlasti priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra, ukrepi v zvezi z izvajanjem prava Unije ter v zvezi z izvajanjem programov za ekonomsko prilagoditev. Prav tako bi morale imeti možnost, da zaprosijo za podporo v zvezi z reformami, ki jih izvajajo na lastno pobudo, da bi dosegle kohezijo, naložbe, trajnostno rast, ustvarjanje novih delovnih mest in konkurenčnost. Komisija bi lahko pripravila smernice v zvezi z glavnimi elementi zahtevka za podporo.

(11)

Komisija bi morala na podlagi dialoga z državo članico, tudi v okviru evropskega semestra, in ob upoštevanju načel preglednosti, enakega obravnavanja in dobrega finančnega poslovodenja preučiti zahtevek in določiti podporo, ki naj se zagotovi, na podlagi nujnosti, širine in globine ugotovljenih problemov, potreb po podpori na zadevnih področjih politike, analize socialno-ekonomskih kazalnikov in splošne upravne zmogljivosti države članice. Komisija bi se morala na podlagi te analize in ob upoštevanju obstoječih ukrepov in dejavnosti, financiranih iz skladov ali programov Unije, z zadevno državo članico v okviru načrta za sodelovanje in podporo dogovoriti o prednostnih področjih za podporo, ciljih, okvirnem časovnem razporedu, obsegu podpornih ukrepov, ki naj se zagotovijo, ter o oceni skupnega finančnega prispevka za tako podporo.

(12)

Tudi zaradi preglednosti bi morala Komisija, pod pogoji iz te uredbe, Evropskemu parlamentu in Svetu zagotoviti načrte za sodelovanje in podporo.

(13)

Komisija bi morala imeti možnost, da s privolitvijo države članice, ki želi prejeti podporo, zagotovi podporo v sodelovanju z evropskimi in mednarodnimi organizacijami ali drugimi državami članicami, ki so privolile, da delujejo kot partnerke pri reformi. Država članica, ki želi prejeti podporo, bi morala imeti možnost, da za specifično področje ali področja podpore sklene partnerstvo z eno ali več državami članicami kot partnerkami pri reformi, ki pomagajo oblikovati strategijo, načrte reform, visokokakovostno pomoč ali nadzirati izvajanje strategije in projektov. Medtem ko je za reforme odgovorna država članica, ki želi prejeti podporo, bi morali partnerji pri reformi ali druge države članice ali vsi, ki zagotavljajo podporo, imeti možnost, da prispevajo k uspešni izvedbi programa.

(14)

V sporočilih Komisije z dne 19. oktobra 2010 z naslovom „Pregled proračuna EU“ in z dne 29. junija 2011 z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“ je poudarjen pomen osredotočanja financiranja na dejavnosti in ukrepe, ki imajo očitno evropsko dodano vrednostjo, tj. kadar posredovanje Unije lahko prinese dodatno vrednost v primerjavi s samostojnim ukrepanjem držav članic. Ob upoštevanju tega naj bi podporni ukrepi in dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programa, zagotovili dopolnjevanje in sinergijo z drugimi programi in politikami po potrebi na regionalni, nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni. Ukrepi in dejavnosti v okviru programa bi morali omogočiti oblikovanje in izvajanje rešitev na ustrezni ravni za nacionalne izzive, ki vplivajo na čezmejne izzive ali na izzive v celotni Uniji, in bi lahko prispevali k socialni, ekonomski in teritorialni koheziji. Poleg tega bi morali ukrepi in dejavnosti v okviru programa prispevati k doseganju usklajenega in skladnega izvajanja prava Unije. Poleg tega bi morali prispevati tudi k nadaljnjemu razvoju zaupanja in spodbujati sodelovanje s Komisijo in med državami članicami. Poleg tega Unija lažje kot države članice zagotovi platformo za zagotavljanje in izmenjavo dobrih praks med enakovrednimi partnerji ter za mobilizacijo strokovnega znanja.

(15)

Določiti je treba finančna sredstva za program za obdobje, usklajeno s trajanjem večletnega finančnega okvira iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (4).

(16)

Finančna sredstva programa bi morala tvoriti finančna sredstva, odšteta od dodelitev za tehnično pomoč na pobudo Komisije na podlagi uredb (EU) št. 1303/2013 (5) in (EU) št. 1305/2013 (6) Evropskega parlamenta in Sveta. Da bi omogočili tak odbitek za ta program in brez poseganja v morebitne prihodnje predloge, je treba navedeni uredbi spremeniti.

(17)

Ta uredba za celotno obdobje trajanja programa določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (7). Financiranje programa s prenosom dodelitev za tehnično pomoč na pobudo Komisije se v okviru uredb (EU) št. 1303/2013 in 1305/2013 lahko obravnava samo kot enkratna rešitev in ne bi smelo predstavljati precedensa za financiranje prihodnjih pobud.

(18)

Države članice, ki zaprosijo za podporo, bi morale imeti možnost, da k finančnim sredstvom programa prostovoljno prispevajo dodatna sredstva. Trenutno Uredba (EU) št. 1303/2013 omejuje možnost prenosa virov, dodeljenih za tehnično pomoč na pobudo države članice, na tiste države članice, ki se soočajo z začasnimi proračunskimi težavami. Uredbo (EU) št. 1303/2013 bi bilo zato treba spremeniti, da se vsem državam članicam omogoči, da finančno sodelujejo pri programu. Sredstva, ki se prenesejo v proračun Unije, bi bilo treba uporabiti za podporo ukrepom, ki prispevajo k pametni, trajnostni in vključujoči rasti v zadevnih državah članicah.

(19)

To uredbo bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (8) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Komisija bi morala zato sprejeti letne delovne programe in o tem obvestiti Evropski parlament in Svet. Letni delovni programi bi morali določiti ukrepe za njihovo izvajanje v skladu s splošnimi in specifičnimi cilji programa, merila za izbiro in dodelitev nepovratnih sredstev ter druge zahtevane elemente.

(20)

Glede na pomen podpore prizadevanjem držav članic pri uresničevanju in izvajanju strukturnih, institucionalnih in upravnih reform je treba omogočiti stopnjo sofinanciranja za nepovratna sredstva v višini do100 % upravičenih stroškov, da bi se dosegli cilji programa, hkrati pa zagotoviti spoštovanje načel sofinanciranja in neprofitnosti.

(21)

Komisija bi morala imeti možnost, da v nepredvidenih in ustrezno utemeljenih nujnih okoliščinah, ki terjajo takojšnje ukrepanje, kot so resne motnje v gospodarstvu ali pomembne okoliščine, ki resno vplivajo na gospodarske in socialne razmere v državi članici ter nad katerimi država članica nima nikakršnega nadzora, na zahtevo države članice, ki želi prejeti podporo, sprejme posebne ukrepe za omejen delež letnega delovnega programa in za omejen čas do največ šest mesecev v skladu s cilji in ukrepi, upravičenimi v okviru programa, za podporo nacionalnim organom pri reševanju teh nujnih potreb.

(22)

Da bi zagotovili učinkovito in usklajeno dodeljevanje sredstev iz proračuna Unije in upoštevanje načela dobrega finančnega poslovodenja, bi morali ukrepi v okviru tega programa dopolnjevati in nadgrajevati obstoječe programe Unije, hkrati pa bi se moralo preprečiti dvojno financiranje istih odhodkov. Zlasti bi morali Komisija in zadevna država članica v skladu s svojimi pristojnostmi na ravni Unije in države članice v vseh fazah postopka zagotoviti učinkovito usklajevanje, da se zagotovi skladnost, dopolnjevanje in sinergija virov financiranja, ki podpira ukrepe v zadevnih državah članicah s tesnimi povezavami s programom, zlasti z ukrepi, ki se financirajo iz skladov in programov Unije v državah članicah. Komisija bi si morala kar najbolj prizadevati za zagotovitev dopolnjevanja in sinergije s podporo, ki jo zagotavljajo ustrezne mednarodne organizacije.

(23)

Finančne interese Unije bi bilo treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi upravne in denarne kazni.

(24)

Za lažje ocenjevanje programa bi bilo treba že na samem začetku vzpostaviti ustrezen, pregleden okvir za spremljanje izvajanja ukrepov in rezultatov programa. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti letno poročilo o spremljanju izvajanja programa, vključno z informacijami o zahtevkih za podporo, ki so jih vložile države članice, o analizi uporabe meril za ocenjevanje zahtevkov o podpori, načrtih za sodelovanje in podporo, sodelovanju partnerjev pri reformi ter o sprejetih posebnih ukrepih. Pripraviti bi bilo treba neodvisno vmesno oceno uresničevanja ciljev programa, njegove učinkovite uporabe virov in dodane vrednosti na evropski ravni. Poleg tega bi morali biti v neodvisni naknadni oceni zajeti dolgoročni učinki in posledice programa za trajnost. Navedeni oceni bi morali temeljiti na kazalnikih, ki merijo učinke programa.

(25)

Da bi se seznam kazalnikov, ki merijo doseganje ciljev programa, prilagodil ob upoštevanju izkušenj iz izvajanja programa, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte glede spremembe tega seznama. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (9). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(26)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe kar zadeva sprejetje letnih delovnih programov, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila.

(27)

Ker cilja te uredbe, in sicer prispevati k institucionalnim, upravnim in strukturnim reformam v državah članicah z zagotavljanjem podpore nacionalnim organom, kot so opredeljeni v tej uredbi, za ukrepe, namenjene reformiranju institucij, upravljanja, uprave ter gospodarskega in socialnega sektorja, tudi prek pomoči za uspešno, pregledno in učinkovito uporabo skladov Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja, saj mora biti obseg podpore določen v dogovoru z zadevno državo članico.

(28)

Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi ta uredba morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

(1)

„država članica upravičenka“ pomeni državo članico, ki prejme podporo Unije v okviru programa;

(2)

„skladi Unije“ pomeni evropske strukturne in investicijske sklade iz člena 1 Uredbe (EU) št. 1303/2013, Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (10), Sklad za azil, migracije in vključevanje, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (11), instrument za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v okviru Sklada za notranjo varnost, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 513/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (12), in instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (13);

(3)

„nacionalni organ“ pomeni enega ali več nacionalnih organov, vključno z organi na regionalni in lokalni ravni, ki sodelujejo v partnerskem duhu v skladu z institucionalnim in pravnim okvirom države članice;

(4)

„mednarodna organizacija“ pomeni mednarodno organizacijo v javnem sektorju, ustanovljeno z mednarodnim sporazumom, kakor tudi specializirane agencije, ki jih je ustanovila takšna organizacija, v smislu točke (c)(ii) člena 58(1) finančne uredbe; organizacije, primerljive z mednarodno organizacijo, se v skladu s finančno uredbo štejejo za mednarodne organizacije;

(5)

„evropske organizacije“ pomeni Evropsko investicijsko banko in Evropski investicijski sklad, kot sta navedena v točki (c)(iii) člena 58(1) finančne uredbe.

(a)

razvoja in izvajanja rešitev, ki obravnavajo lokalne, regionalne ali nacionalne izzive, ki vplivajo na čezmejne izzive ali na izzive v celotni Uniji, in ki tudi lahko prispevajo k socialni, ekonomski in teritorialni koheziji;

(b)

njihovega dopolnjevanja in sinergije z drugimi programi in politikami Unije, po potrebi na regionalni, nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni;

(c)

njihovega prispevka k doslednemu in usklajenemu izvajanju prava in politik Unije ter spodbujanje evropskih vrednot, vključno s solidarnostjo;

(d)

njihovega prispevka k izmenjavi dobrih praks, tudi za boljšo prepoznavnost programov reform, in oblikovanju platforme in mreže strokovnega znanja na ravni Unije;

(e)

spodbujanja vzajemnega zaupanja med državami članicami upravičenkami in Komisijo ter sodelovanje med državami članicami.

(a)

podpreti pobude nacionalnih organov za oblikovanje reform v skladu z njihovimi prednostnimi nalogami, ob upoštevanju začetnega stanja in pričakovanih socialno-ekonomskih učinkov;

(b)

podpreti nacionalne organe pri krepitvi njihove zmogljivosti za oblikovanje, razvoj in izvajanje reformnih politik in strategij ter pri uporabi celostnega pristopa za zagotavljanje skladnosti ciljev in sredstev med sektorji;

(c)

podpreti prizadevanja nacionalnih organov, da določijo in izvajajo ustrezne postopke in metodologije ob upoštevanju dobrih praks in naukov iz obravnavanja podobnih razmer v drugih državah;

(d)

pomagati nacionalnim organom pri izboljšanju učinkovitosti in uspešnosti upravljanja človeških virov, med drugim z okrepitvijo odgovornosti ter izboljšanjem strokovnega znanja in spretnosti ter z jasno določitvijo odgovornosti.

(a)

upravljanje javnih financ in premoženja, proračunski postopek, upravljanje dolga in upravljanje prihodkov;

(b)

institucionalna reforma ter učinkovito in storitveno usmerjeno delovanje javne uprave, po potrebi tudi s poenostavitvijo pravil, učinkovita pravna država, reforma pravosodnega sistema in krepitev boja proti goljufijam, korupciji in pranju denarja;

(c)

poslovno okolje (tudi MSP), ponovna industrializacija, razvoj zasebnega sektorja, naložbe, javna udeležba v podjetjih, privatizacijski postopki, trgovina in neposredne tuje naložbe, konkurenca in javna naročila, trajnostni sektorski razvoj ter podpora za inovacije in digitalizacijo;

(d)

izobraževanje in usposabljanje; politike trga dela, vključno s socialnim dialogom, za ustvarjanje delovnih mest; boj proti revščini; spodbujanje socialne vključenosti; socialna varnost in sistemi socialne varnosti; javno zdravje in sistemi zdravstvenega varstva; kakor tudi kohezija, politike na področju azila, migracij in meja;

(e)

politike za izvajanje podnebnih ukrepov in spodbujanje energetske učinkovitosti, za diverzifikacijo oskrbe z energijo, kakor tudi za kmetijski sektor, ribištvo in trajnostni razvoj podeželja;

(f)

politike finančnega sektorja, vključno s spodbujanjem finančne pismenosti, finančna stabilnost, dostop do financiranja in kreditiranje realnega gospodarstva; priprava, zagotavljanje in spremljanje kakovosti podatkov in statistik ter politike za boj proti davčnim utajam.

(a)

strokovno znanje v zvezi s svetovanjem glede politik, spremembo politik, oblikovanjem strategij in načrtov reform, kakor tudi z zakonodajnimi, institucionalnimi, strukturnimi in upravnimi reformami;

(b)

zagotavljanje strokovnjakov, vključno z rezidenčnimi, za krajše ali daljše obdobje za opravljanje nalog na specifičnih področjih ali izvajanje operativnih dejavnosti, po potrebi s tolmačenjem, prevajanjem in podporo za sodelovanje, upravno pomočjo ter infrastrukturo in opremo;

(c)

krepitev institucionalne, upravne ali sektorske zmogljivosti ter povezane podporne ukrepe na vseh ravneh upravljanja, ki po potrebi prispevajo tudi k opolnomočenju civilne družbe, zlasti:

(d)

zbiranje podatkov in statistik, razvijanje skupnih metodologij in po potrebi kazalnikov ali referenčnih meril;

(e)

organizacija lokalne operativne podpore na področjih, kot so azil, migracije in mejni nadzor;

(f)

krepitev informacijskih zmogljivosti: strokovno znanje, povezano z razvojem, vzdrževanjem, delovanjem ter nadzorom kakovosti informacijske infrastrukture in aplikacij, potrebnih za izvajanje ustreznih reform, kakor tudi strokovno znanje, povezano s programi, usmerjenimi v digitalizacijo javnih storitev;

(g)

študije, raziskave, analize in ankete, ocenjevanja in ocene učinka ter priprava in objava navodil, poročil in učnega materiala;

(h)

komunikacijski projekti, učenje, sodelovanje, ozaveščanje, dejavnosti razširjanja in izmenjava dobrih praks; organizacija kampanj ozaveščanja in informiranja, medijskih kampanj in dogodkov, vključno z institucionalnim komuniciranjem in komuniciranjem prek družabnih omrežij, kadar je to ustrezno;

(i)

zbiranje in objava materialov zaradi širjenja informacij in rezultatov programa, tudi prek razvoja, upravljanja in vzdrževanja sistemov in orodij, ki temeljijo na informacijskih in komunikacijskih tehnologijah;

(j)

kakršna koli druga ustrezna dejavnost, ki podpira splošne in specifične cilje iz členov 4 in 5.

(a)

izvajanjem reform, ki jih države članice začnejo na lastno pobudo, zlasti za doseganje trajnostne gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest;

(b)

izvajanjem programov za ekonomsko prilagoditev v državah članicah, ki prejemajo finančno pomoč Unije v okviru obstoječih instrumentov, zlasti v skladu z Uredbo (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14) za države članice euroobmočja in Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002 (15) za države članice, ki niso v euroobmočju;

(c)

izvajanjem reform za ohranjanje rasti v okviru procesa ekonomskega upravljanja, zlasti priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra ali ukrepov v zvezi z izvajanjem prava Unije.

(a)

takoj ko država članica upravičenka redigira vse občutljive ali zaupne informacije, katerih razkritje bi ogrozilo njene javne interese;

(b)

po razumnem časovnem obdobju, po katerem razkritje ustreznih informacij ne bi negativno vplivalo na izvajanje podpornih ukrepov iz programa, v vsakem primeru pa najpozneje v dveh mesecih po izvedbi takih ukrepov na podlagi načrta za sodelovanje in podporo.

(a)

nepovratnih sredstev, vključno z nepovratnimi sredstvi za nacionalne organe držav članic;

(b)

pogodb o izvedbi javnega naročila;

(c)

povračil stroškov zunanjim strokovnjakom, vključno s strokovnjaki nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organov držav članic, ki zagotavljajo ali prejemajo podporo;

(d)

prispevkov za skrbniške sklade, ki so jih vzpostavile mednarodne organizacije, in

(e)

ukrepi, ki se izvajajo v okviru posrednega upravljanja.

(a)

državah članicah in

(b)

državah evropskega sporazuma o prosti trgovini, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu.

(a)

zagotavljajo dopolnjevanje in sinergijo med različnimi instrumenti na ravni Unije in nacionalni ravni, kadar je to ustrezno pa tudi na regionalni ravni, zlasti v zvezi z ukrepi, ki se financirajo iz skladov Unije, tako v fazi načrtovanja kot v fazi izvajanja;

(b)

izboljšujejo mehanizme za usklajevanje, da se prepreči podvajanje prizadevanj, in

(c)

zagotavljajo tesno sodelovanje med tistimi, ki so odgovorni za izvajanje na ravni Unije in na nacionalni ravni, kadar je to ustrezno pa tudi na regionalni ravni, da dosežejo skladne in racionalizirane podporne ukrepe.

(a)

zahtevkih držav članic za podporo iz člena 7(1);

(b)

analizah uporabe meril iz člena 7(2), ki se uporabljajo za preučitev zahtevkov držav članic za podporo;

(c)

načrtih za sodelovanje in podporo iz člena 7(2);

(d)

sodelovanju partnerjev pri reformi iz člena 9 in

(e)

sprejetih posebnih ukrepih iz člena 13(6).

1.

člen 25 se spremeni:

2.

točka (l) tretjega pododstavka člena 58(1) se nadomesti z naslednjim:

3.

v členu 91 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Na pobudo Komisije se za tehnično pomoč dodeli 0,35 % skupnih virov, potem ko se od teh odštejeta podpora Instrumentu za povezovanje Evrope iz člena 92(6) in pomoč za najbolj ogrožene iz člena 92(7), od česar se do 112 233 000 EUR v tekočih cenah dodeli programu za podporo strukturnim reformam, ustanovljenim z Uredbo (EU) 2017/825, za uporabo v okviru področja uporabe in namena navedenega programa.“