24.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/1

(1)

V oddelku 1 poglavja II naslova I dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) sta določeni shema šolskega sadja in zelenjave, ter shema šolskega mleka.

(2)

Na podlagi izkušenj, pridobljenih z izvajanjem sedanjih šolskih shem, in ugotovitev zunanjega vrednotenja ter naknadne analize različnih možnosti politik in socialnih težav, s katerimi se soočajo države članice, je mogoče sklepati, da je nadaljevanje in krepitev obeh šolskih shem izrednega pomena. V sedanjih časih, ko uživanje svežega sadja in zelenjave ter mlečnih proizvodov upada, zlasti med otroki, in se povečuje število otrok s čezmerno telesno težo zaradi prehranjevalnih navad s poudarkom na močno predelanih živilih, ki pogosto vsebujejo tudi veliko dodanega sladkorja, soli, maščobe ali aditivov, bi morala pomoč Unije pri financiranju oskrbe otrok v izobraževalnih ustanovah z izbranimi kmetijskimi proizvodi še v večji meri prispevati k spodbujanju zdravih prehranjevalnih navad in uživanja lokalno pridelanih proizvodov.

(3)

Analiza različnih možnosti politike kaže, da je enotni pristop na podlagi skupnega pravnega in finančnega okvira najprimernejši in najučinkovitejši način za doseganje določenih ciljev, za katere si s šolskima shemama prizadeva skupna kmetijska politika. Tak pristop bi državam članicam omogočil, da bi dosegle kar največji učinek razdeljevanja v okviru določenega proračuna ter povečale učinkovitost upravljanja. Vseeno pa bi morali določeni elementi, kot so proračunska sredstva za posamezno shemo, ostati ločeni, saj je treba upoštevati razlike med sadjem in zelenjavo, vključno z bananami, ter mlekom in mlečnimi proizvodi, tj. šolskim sadjem in zelenjavo ter šolskim mlekom, kakor so opredeljeni v tej uredbi, ter njihovimi oskrbnimi verigami. Glede na izkušnje s sedanjima shemama bi moralo biti sodelovanje v šolski shemi za države članice še naprej prostovoljno. Ob upoštevanju različnih vzorcev uživanja teh proizvodov v posameznih državah članicah bi bilo treba sodelujočim državam članicam in regijam omogočiti, da lahko v okviru svojih strategij same izberejo, katere proizvode od proizvodov, primernih za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah, želijo razdeljevati. Države članice bi lahko razmislile tudi o uvedbi ciljnih ukrepov za obravnavanje upada uživanja mleka v ciljni skupini.

(4)

Opažen je bil trend upadanja uživanja zlasti svežega sadja in zelenjave ter konzumnega mleka. Zato je ustrezno, da se razdeljevanje v okviru šolske sheme prednostno usmeri na te proizvode. S tem bi se tudi zmanjšalo organizacijsko breme za šole in povečal učinek razdeljevanja v okviru omejenega proračuna, prav tako pa bi bilo to skladno s sedanjo prakso, saj so prav ti proizvodi tisti, ki se razdeljujejo najpogosteje. Vendar bi države članice morale, da bi lahko upoštevale prehranska priporočila o absorbciji kalcija in da bi spodbujale uživanje specifičnih proizvodov oziroma zadostile posebnim prehranjevalnim potrebam otrok na svojem ozemlju, ob upoštevanju vse pogostejših težav z netoleranco laktoze v mleku, imeti možnost, glede na to da že razdeljujejo konzumno mleko ali konzumno mleko brez laktoze, razdeljevati tudi druge mlečne proizvode brez dodanih arom, sadja, oreškov ali kakava, kot sta npr. jogurt in sir, ki sta koristna za zdravje otrok. Državam članicam bi bilo treba tudi dovoliti, da razdeljujejo proizvode iz predelanega sadja in zelenjave, kadar že razdeljujejo sveže sadje in zelenjavo. Poleg tega bi si bilo treba prizadevati za zagotovitev razdeljevanja lokalno in regionalno pridelanih proizvodov. Kadar države članice menijo, da je to potrebno za uresničitev ciljev šolske sheme in ciljev strategij, bi jim bilo treba dovoliti, da razdeljevanje zgoraj navedenih proizvodov dopolnijo tudi z določenimi drugimi mlečnimi proizvodi in mlečni napitki. Vsi ti proizvodi bi morali biti v celoti upravičeni do pomoči Unije. Vendar bi v primeru nekmetijskih proizvodov morala biti upravičena do pomoči le mlečna komponenta. Da bi upoštevali znanstveni napredek in da bi zagotovili, da razdeljeni proizvodi ustrezajo ciljem šolske sheme, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo seznama izključenih ojačevalcev okusa, določenega v tej uredbi, in opredelitve najvišjih ravni dodanega sladkorja, dodane soli in dodanih maščob v predelanih proizvodih.

(5)

Spremljevalni izobraževalni ukrepi, ki podpirajo razdeljevanje, so nujni, da bi s šolsko shemo učinkovito uresničevali kratkoročne in dolgoročne cilje povečanja uživanja izbranih kmetijskih proizvodov ter spodbujali bolj zdravo prehranjevanje. Taki ukrepi bi morali glede na svojo pomembnost podpirati razdeljevanje šolskega sadja in zelenjave ter šolskega mleka. Ti spremljevalni izobraževalni ukrepi so ključno orodje za povezovanje otrok s kmetijstvom in različnimi kmetijskimi proizvodi Unije, zlasti tistimi, ki se proizvajajo v njihovi regiji, pri čemer bi na primer pomagali strokovnjaki za prehrano in kmeti. Da bi države članice dosegle cilje, zastavljene v okviru šolske sheme, bi jim moralo biti dovoljeno, da v svoje ukrepe vključijo širši izbor kmetijskih proizvodov kakor tudi druge lokalne, regionalne ali nacionalne specialitete, na primer med, namizne oljke in oljčno olje.

(6)

Za spodbujanje zdravih prehranjevalnih navad bi države članice morale zagotoviti, da pri pripravi seznama proizvodov, ki jih je treba priskrbeti, ustrezno sodelujejo njihovi nacionalni organi, pristojni za zdravje in prehrano, ali da ti organi seznam ustrezno odobrijo v skladu z nacionalnimi postopki.

(7)

Za učinkovito in ciljno usmerjeno porabo sredstev Unije ter za lažje izvajanje šolske sheme bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z določanjem stroškov in ukrepov, ki so upravičeni do pomoči Unije.

(8)

V skladu s prostovoljnim pristopom k razdeljevanju bi bilo treba pomoč Unije dodeliti ločeno za šolsko sadje in zelenjavo ter za šolsko mleko. To pomoč bi bilo treba dodeliti posameznim državam članicam ob upoštevanju števila otrok, starih med šest in deset let, v zadevni državi članici in stopnje razvitosti regij v zadevni državi članici, da bi zagotovili, da se večja pomoč dodeli manj razvitim regijam, manjšim Egejskim otokom in najbolj oddaljenim regijam glede na to, da so možnosti za diverzifikacijo kmetijstva tam omejene in je določene proizvode v zadevnih regijah pogosto nemogoče zagotoviti, zaradi česar so stroški za prevoz in shranjevanje višji. Da bi države članice lahko ohranile obseg svojih sedanjih shem za šolsko mleko in da bi se tudi druge države članice spodbudilo k sodelovanju pri razdeljevanju mleka, je poleg tega primerno kombinirati navedena merila s preteklo uporabo pomoči Unije za oskrbo otrok z mlekom in mlečnimi proizvodi, z izjemo Hrvaške, za katero je treba določiti poseben znesek.

(9)

Države članice, ki želijo sodelovati pri razdeljevanju proizvodov, upravičenih do pomoči, bi morale vsako leto vložiti zahtevke za pomoč Unije, da se zagotovita dobro poslovodenje in upravljanje proračuna.

(10)

Nacionalna ali regionalna strategija bi morala biti pogoj za sodelovanje posameznih držav članic v šolski shemi. Vsaka država članica, ki želi sodelovati, bi morala predložiti strategijo v obliki dokumenta, ki pokriva obdobje šestih let in določa svoje prednostne naloge. Države članice bi morale imeti možnost rednega posodabljanja strategij, zlasti v luči vrednotenja in ponovnih presoj prednostnih nalog ali ciljev ter uspešnosti njihovih shem. Strategije lahko poleg tega vsebujejo podrobno opredeljene elemente v zvezi z izvajanjem šolske sheme, ki bodo državam članicam omogočili učinkovito upravljanje, med drugim zahtevkov za pomoč.

(11)

Da bi spodbujali ozaveščenost o šolski shemi in izboljšali prepoznavnost pomoči Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z obveznostjo držav članic, da javnost jasno obveščajo o pomoči Unije pri izvajanju sheme, in sicer tudi v zvezi z instrumenti za obveščanje javnosti, in po potrebi s skupno podobo ali grafičnimi elementi.

(12)

Za zagotovitev prepoznavnosti šolske sheme bi morale države članice v svoji strategiji pojasniti, na kakšen način bodo zagotavljale dodano vrednost svojih shem, zlasti v primeru, ko so proizvodi, financirani znotraj sheme Unije, zaužiti istočasno kot drugi obroki, ki jih otroci dobijo v izobraževalnih ustanovah. Da bi shema Unije dosegla svoj izobraževalni namen in da bi zagotovili njegovo učinkovitost, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pravili, ki se nanašajo na razdeljevanje proizvodov, financiranih znotraj sheme Unije, glede na zagotavljanje drugih obrokov v izobraževalnih ustanovah in njihovo pripravo.

(13)

Za preverjanje učinkovitosti šolske sheme v državah članicah bi bilo treba s strani Unije zagotoviti financiranje pobud za spremljanje in vrednotenje doseženih rezultatov s poudarkom na srednjeročnih spremembah pri uživanju zadevnih proizvodov.

(14)

Načelo sofinanciranja za razdeljevanje šolskega sadja in zelenjave bi bilo treba odpraviti.

(15)

Ta uredba ne bi smela vplivati na delitev regionalnih ali lokalnih pristojnosti v državah članicah.

(16)

Uredbo (EU) št. 1308/2013 in Uredbo (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Da se upošteva periodičnost šolskega leta, bi bilo treba nova pravila uporabljati od 1. avgusta 2017 –

1.

oddelek 1 poglavja II naslova I dela II se nadomesti z naslednjim:

„Oddelek 1

Pomoč za oskrbo s sadjem in zelenjavo ter mlekom in mlečnimi proizvodi v izobraževalnih ustanovah

Člen 22

Ciljna skupina

Shema pomoči za izboljšanje razdeljevanja kmetijskih proizvodov ter izboljšanje prehranjevalnih navad otrok je namenjena otrokom, ki redno obiskujejo vrtec ali malo šolo, osnovno ali srednjo šolo, ki jih upravljajo ali priznavajo pristojni organi držav članic.

Člen 23

Pomoč za oskrbo s šolskim sadjem in zelenjavo ter šolskim mlekom, spremljevalni izobraževalni ukrepi in pripadajoči stroški

1.   Pomoč Unije se dodeli za otroke v izobraževalnih ustanovah iz člena 22 za:

Svet v skladu s členom 43(3) PDEU določi omejitve za delež pomoči Unije, ki pokriva ukrepe in stroške iz točk (b) in (c) prvega pododstavka tega odstavka.

2.   V tem oddelku:

3.   Države članice, ki želijo sodelovati v shemi pomoči, vzpostavljeni na podlagi odstavka 1 (v nadaljnjem besedilu: šolska shema), in ki zaprosijo za ustrezno pomoč Unije, ob upoštevanju nacionalnih okoliščin določijo prednostno razdeljevanje proizvodov iz ene ali obeh naslednjih skupin:

4.   Ne glede na odstavek 3 lahko države članice, da bi spodbujale uživanje specifičnih proizvodov in/ali zadostile posebnim prehranjevalnim potrebam otrok na svojem ozemlju, predvidijo razdeljevanje proizvodov iz ene ali obeh naslednjih skupin:

5.   Države članice lahko razdeljevanje proizvodov iz odstavkov 3 in 4 dopolnijo tudi s proizvodi iz Priloge V, kadar menijo, da je to potrebno za uresničitev ciljev šolske sheme in ciljev strategij iz odstavka 8.

V takih primerih se pomoč Unije izplača le za mlečno komponento proizvoda, ki se razdeljuje. Ta mlečna komponenta ne znaša manj kot 90 % teže pri proizvodih iz kategorije I v Prilogi V in 75 % teže pri proizvodih iz kategorije II v Prilogi V.

Raven pomoči Unije za mlečno komponento določi Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

6.   Proizvodi, ki se razdeljujejo v okviru šolske sheme, ne vsebujejo ničesar od naslednjega:

Ne glede na prvi pododstavek tega odstavka lahko vsaka država članica, potem ko je pridobila ustrezno odobritev s strani svojih nacionalnih organov, pristojnih za zdravje in prehrano v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, odloči, da lahko upravičeni proizvodi iz odstavkov 4 in 5 vsebujejo omejene količine dodanega sladkorja, dodane soli in/ali dodanih maščob.

7.   Države članice lahko poleg proizvodov iz odstavkov 3, 4 in 5 tega člena določijo, da se vključijo tudi drugi kmetijski proizvodi v okviru spremljevalnih izobraževalnih ukrepov, zlasti proizvodi iz točk (g) in (v) člena 1(2).

8.   Država članica kot pogoj za svoje sodelovanje v šolski shemi pred začetkom sodelovanja v shemi in nato vsakih šest let izdela nacionalno ali regionalno strategijo za izvajanje sheme. Nacionalni ali regionalni organ, odgovoren za izdelavo strategije, lahko strategijo spremeni, zlasti ob upoštevanju spremljanja in vrednotenja ter doseženih rezultatov. Strategija opredeli vsaj potrebe, ki jim je treba zadostiti, te potrebe prednostno razvrsti, določi ciljno skupino in rezultate, ki naj bi jih dosegli, ter po možnosti količinsko opredeljene cilje, ki jih je treba doseči glede na prvotno stanje, ter določi najustreznejše instrumente in ukrepe za uresničitev teh ciljev.

Strategija lahko vsebujejo posebne elemente, povezane z izvajanjem šolske sheme, vključno z elementi, s katerimi naj bi se olajšalo njeno upravljanje.

9.   Države članice v svojih strategijah določijo seznam vseh proizvodov, ki jih je treba priskrbeti v okviru šolske sheme prek rednega razdeljevanja ali v sklopu spremljevalnih izobraževalnih ukrepov. Brez poseganja v odstavek 6 pa zagotovijo tudi, da pri pripravi tega seznama ustrezno sodelujejo njihovi nacionalni organi, pristojni za zdravje in prehrano, ali da ti organi ta seznam ustrezno odobrijo v skladu z nacionalnimi postopki.

10.   Države članice zaradi učinkovitosti šolske sheme določijo tudi spremljevalne izobraževalne ukrepe, ki lahko med drugim vključujejo ukrepe in dejavnosti, namenjene povezovanju otrok s kmetijstvom prek dejavnosti, na primer z obiski kmetij ter razdeljevanjem bolj raznolikih kmetijskih proizvodov iz odstavka 7. Ti ukrepi so lahko oblikovani tudi tako, da izobražujejo otroke o povezanih vprašanjih, kot so zdrave prehranjevalne navade, lokalne prehranske verige, ekološko kmetovanje, trajnostna pridelava ali preprečevanje živilskih odpadkov.

11.   Države članice izberejo proizvode, ki bi se razdeljevali ali ki bi jih vključili v spremljevalne izobraževalne ukrepe, na podlagi enega ali več naslednjih objektivnih meril: zdravstveni in okoljski vidiki, sezonskost, pestrost in razpoložljivost lokalnih ali regionalnih proizvodov, pri čemer se po možnosti da prednost proizvodom s poreklom iz Unije. Države članice lahko spodbujajo zlasti nabavo na lokalni ali regionalni ravni, ekološke proizvode, kratke oskrbne verige ali okoljevarstvene koristi, in če je ustrezno, tudi proizvode, priznane na podlagi shem kakovosti, določenih z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

Države članice lahko v svojih strategijah dajo prednost vidikom, povezanim s trajnostjo in pravično trgovino.

Člen 23a

Določbe o financiranju

1.   Brez poseganja v odstavek 4 tega člena pomoč, dodeljena v okviru šolske sheme, za razdeljevanje proizvodov, spremljevalne izobraževalne ukrepe in pripadajoče stroške iz člena 23(1) ne presega 250 milijonov EUR na šolsko leto.

Znotraj te skupne zgornje meje pomoč ne presega:

2.   Pomoč iz odstavka 1 se posamezni državi članici dodeli ob upoštevanju naslednjega:

Pri dodelitvah sredstev za zadevno državo članico se zagotovi, da je večja pomoč dodeljena najbolj oddaljenim regijam iz člena 349 PDEU, da bi upoštevali posebne okoliščine teh regij pri nabavljanju proizvodov in spodbujali to nabavljanje med najbolj oddaljenimi regijami, ki so si geografsko blizu.

Pri dodelitvah za šolsko mleko na podlagi meril za uporabo iz tega odstavka se zagotovi, da so vse države članice upravičene do prejetja vsaj najmanjšega zneska pomoči Unije na otroka v starostni skupini iz točke (a) prvega pododstavka. Ta znesek ni nižji od povprečne porabe pomoči Unije na otroka v vseh državah članicah v okviru sheme šolskega mleka, ki se je uporabljala pred 1. avgustom 2017.

Ukrepe o določitvi okvirne in dokončne dodelitve ter o prerazporeditvi pomoči Unije za šolsko sadje in zelenjavo ter šolsko mleko sprejme Svet v skladu s členom 43(3) PDEU.

3.   Države članice, ki želijo sodelovati v šolski shemi, vsako leto vložijo zahtevek za pomoč Unije, pri čemer navedejo znesek, ki ga zahtevajo za šolsko sadje in zelenjavo, ter znesek, ki ga zahtevajo za šolsko mleko, ki jih želijo razdeliti.

4.   Vsaka država članica lahko enkrat na šolsko leto prenese do 20 % ene ali druge okvirne dodelitve, ne da bi pri tem presegla skupno zgornjo mejo v višini 250 milijonov EUR iz odstavka 1.

Ta odstotek je mogoče povečati na 25 % za države članice z najbolj oddaljenimi regijami iz člena 349 PDEU in v drugih ustrezno utemeljenih primerih, na primer, kadar mora država članica obravnavati posebne razmere na trgu v sektorju, ki ga zajema šolska shema, ali posebne okoliščine, povezane z majhno porabo ene od skupin proizvodov, ali druge družbene spremembe.

Prenos je mogoče izvesti:

Prenosov iz točke (a) tretjega pododstavka ni mogoče izvesti iz okvirne dodelitve za skupino proizvodov, za katero zadevna država članica zahteva znesek, ki presega njeno okvirno dodelitev. Države članice uradno obvestijo Komisijo o znesku prenosov med okvirnimi dodelitvami.

5.   Šolska shema ne posega v nobeno ločeno nacionalno šolsko shemo, ki je skladna s pravom Unije. Pomoč Unije iz člena 23 se lahko uporabi za razširitev obsega ali povečanje učinkovitosti kakršnih koli obstoječih nacionalnih šolskih shem ali shem za razdeljevanje šolskega sadja in zelenjave ali šolskega mleka, vendar pa ne nadomesti sredstev za te obstoječe nacionalne sheme, razen v zvezi z razdeljevanjem brezplačnih obrokov za otroke v izobraževalnih ustanovah. Če se država članica odloči, da bo razširila obseg obstoječe nacionalne šolske sheme ali jo naredila bolj učinkovito tako, da bo zaprosila za pomoč Unije, v strategiji iz člena 23(8) navede, kako bo to dosegla.

6.   Države članice lahko poleg pomoči Unije dodelijo tudi nacionalno pomoč za financiranje šolske sheme.

Države članice lahko to pomoč financirajo z dajatvijo v zadevnem sektorju ali s kakšnim drugim prispevkom iz zasebnega sektorja.

7.   Unija lahko na podlagi člena 6 Uredbe (EU) št. 1306/2013 financira tudi ukrepe informiranja, obveščanja javnosti, spremljanja in vrednotenja v zvezi s šolsko shemo, med drugim namenjene ozaveščanju javnosti o ciljih sheme, ter s tem povezane ukrepe mrežnega povezovanja, namenjene izmenjavi izkušenj in najboljših praks, da bi olajšali izvajanje in upravljanje sheme.

Komisija lahko v skladu s členom 24(4) te uredbe oblikuje skupno podobo ali grafične elemente za večjo prepoznavnost šolske sheme.

8.   Države članice, ki sodelujejo v šolski shemi, v šolskih prostorih ali na drugih ustreznih krajih obvestijo javnost o svojem sodelovanju v shemi ter o tem, da shemo subvencionira Unija. Države članice lahko uporabijo kakršna koli ustrezna orodja za obveščanje javnosti, med katerimi so lahko plakati, posebna spletna mesta, informativno grafično gradivo ter kampanje obveščanja in ozaveščanja. Države članice zagotovijo dodano vrednost in prepoznavnost šolske sheme Unije glede na zagotavljanje drugih obrokov v izobraževalnih ustanovah.

Člen 24

Prenos pooblastil

1.   Da bi pri otrocih spodbujali zdrave prehranjevalne navade in zagotovili, da se pomoč v okviru šolske sheme nameni otrokom iz ciljne skupine iz člena 22, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o pravilih glede:

2.   Da bi zagotovili učinkovito in ciljno usmerjeno porabo sredstev Unije ter olajšali izvajanje šolske sheme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227 o:

3.   Da bi upoštevali znanstveni napredek, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, da dopolni seznam umetnih ojačevalcev okusa iz točke (e) prvega pododstavka člena 23(6).

Da bi zagotovili, da proizvodi, razdeljeni v skladu s členom 23(3), (4) in (5), ustrezajo ciljem šolske sheme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, da opredeli najvišje ravni dodanega sladkorja, dodane soli in dodane maščobe, ki so lahko dovoljene v državah članicah v skladu z drugim pododstavkom člena 23(6) in ki so tehnično potrebne za pripravo ali proizvodnjo predelanih proizvodov.

4.   Da se spodbudi ozaveščenost o šolski shemi in poveča prepoznavnost pomoči Unije, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se od držav članic, ki sodelujejo v šolski shemi, zahteva, da javnost jasno obvestijo o tem, da prejemajo pomoč Unije za izvajanje sheme, vključno v zvezi z:

5.   Za zagotavljanje dodane vrednosti in prepoznavnosti šolske sheme se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 227 sprejme delegirane akte v zvezi s pravili o razdeljevanju proizvodov glede na zagotavljanje drugih obrokov v izobraževalnih ustanovah.

6.   Ob upoštevanju potrebe, da se mora pomoč Unije odražati v ceni, po kateri so proizvodi na voljo v okviru šolske sheme, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi se od držav članic zahteva, da v svojih strategijah razložijo, kako bodo to dosegle.

Člen 25

Izvedbena pooblastila v skladu s postopkom pregleda

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, ki so potrebni za uporabo tega oddelka, vključno s temi glede:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 229(2).

(*)  Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 16).“;"

2.

člen 217 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 217

Nacionalna plačila za razdeljevanje proizvodov otrokom

Države članice lahko izplačajo nacionalna plačila za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s skupinami upravičenih proizvodov iz člena 23 za spremljevalne izobraževalne ukrepe v zvezi s takšnimi proizvodi in za pripadajoče stroške iz točke (c) člena 23(1).

Države članice lahko ta plačila financirajo z dajatvijo v zadevnem sektorju ali s kakšnim drugim prispevkom iz zasebnega sektorja.“;

3.

v členu 225 se dodata naslednji točki:

4.

Priloga V se nadomesti z naslednjo: