EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32015H0818(20)

Priporočilo Sveta z dne 14. julija 2015 v zvezi z nacionalnim programom reform Luksemburga za leto 2015 in mnenje Sveta o programu Luksemburga za stabilnost za leto 2015

UL C 272, 18.8.2015, p. 73–75 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/73


PRIPOROČILO SVETA

z dne 14. julija 2015

v zvezi z nacionalnim programom reform Luksemburga za leto 2015 in mnenje Sveta o programu Luksemburga za stabilnost za leto 2015

(2015/C 272/19)

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (1) in zlasti člena 5(2) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito,

ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2). Skupaj tvorita integrirane smernice in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Luksemburga za leto 2014 in dal mnenje o dopolnjenem programu Luksemburga za stabilnost za leto 2014. Komisija je 28. novembra 2014 predložila mnenje o osnutku proračunskega načrta Luksemburga za leto 2015 v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Luksemburg ni opredeljen kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljeni pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Luksemburg za leto 2015. V njem je ocenila napredek Luksemburga pri izpolnjevanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014.

(7)

Luksemburg je 30. aprila 2015 predložil nacionalni program reform za leto 2015 in program za stabilnost za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Luksemburg trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada v programu za stabilnost za leto 2015 načrtuje zmanjšanje nominalnega presežka z 0,6 % BDP v letu 2014 na 0,1 % BDP v letu 2015. Nato namerava presežek dvigniti na 0,9 % BDP v letu 2018. Vlada v celotnem programskem obdobju načrtuje doseganje srednjeročnega cilja – strukturnega presežka v višini 0,5 % BDP. V skladu s programom za stabilnost namerava vlada obdržati delež javnega dolga v BDP precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 %. Za delež dolga se pričakuje, da bo v celotnem programskem obdobju znašal okoli 24 % BDP, pri čemer naj bi bil v letu 2016 nekoliko nad 24 %, do leta 2019 pa naj bi se zmanjšal na manj kot 24 %. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske napovedi, je za leto 2015 ugoden, za naslednja leta pa verjeten. Vendar od leta 2016 naprej obstajajo tveganja, povezana z izvajanjem proračunskih ukrepov. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2015 se pričakuje, da bo strukturni saldo v letih 2015 in 2016 še naprej dosegal srednjeročni cilj. Svet na podlagi ocene programa za stabilnost in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 pričakuje, da bo Luksemburg izpolnjeval določbe Pakta za stabilnost in rast. Fiskalni okvir Luksemburga je bil s sprejetjem srednjeročnega proračunskega okvira in ustanovitvijo fiskalnega sveta pomembno okrepljen. Kljub temu pa bi bilo treba odpraviti znatne pomanjkljivosti z rednim objavljanjem medletnih fiskalnih statističnih podatkov, kar je bistven element za sprotno spremljanje proračunskih gibanj.

(9)

Pričakovani upad prihodkov iz naslova davka na potrošnjo zaradi spremembe zakonodaje na področju e-trgovanja kaže na negotovost vsaj enega dela davčnih prihodkov. Za zagotovitev večje predvidljivosti bi bilo treba dodatno razširiti davčno osnovo in uskladiti obdavčevanje, zlasti z revizijo trenutno nizke obdavčitve stanovanjskih nepremičnin in intenzivnejšo uporabo alternativnih virov, vključno z okoljskimi davki. Pripravljati se je začela celostna davčna reforma (z začetkom veljavnosti leta 2017).

(10)

Dolgoročno vzdržnost javnih financ kljub nedavni reformi sistema ogrožata rast odhodkov za pokojnine in stalno naraščanje izdatkov za dolgotrajno oskrbo. Po napovedih naj bi imelo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo v letu 2015 primanjkljaj (6); njegove rezerve naj bi se po pričakovanjih postopoma zmanjšale in že leta 2017 padle pod zakonsko določeno najnižje kritje v višini 10 % stroškov. V proračunu za leto 2015 so bili sprejeti nekateri ukrepi, ki bi lahko omogočili prihranke (7). Vendar načrtovana reforma zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki ljudem, ki potrebujejo dolgoročno oskrbo, z ustreznim financiranjem zagotavlja primerno raven storitev, še ni bila prenesena v zakonodajo. Reforma pokojninskega sistema iz leta 2012 ni bila dovolj ambiciozna, saj le delno odpravlja veliko vrzel med zakonsko določeno in dejansko upokojitveno starostjo. Še vedno obstajajo številne možnosti za predčasno upokojitev. Udeležba starejših delavcev na trgu dela v primerjavi z drugimi državami članicami ostaja zelo nizka. Pripravljen je bil osnutek zakonodaje, ki je povezan s pokojninsko reformo in s katerim se spreminja delovnopravna zakonodaja (pakt o starosti). Zajema sveženj ukrepov za spodbujanje starejših delavcev, da ostanejo na trgu dela.

(11)

Za luksemburško gospodarstvo so značilne precejšnje razlike v produktivnosti dela med gospodarskimi sektorji, pri čemer je produktivnost v finančnem sektorju dvakrat višja kot v drugih sektorjih. To pomeni, da bi v skladu s sektorsko produktivnostjo dela večje razlike v sektorskih realnih plačah lahko pripomogle k prerazporeditvi delovne sile v prid konkurenčnim sektorjem v vzponu ali sektorjem, ki jih je prizadela izguba stroškovne konkurenčnosti. Še vedno ostajajo ovire za dolgoročno potrebne sektorske prilagoditve plač.

(12)

Kljub nasploh dobro delujočemu trgu dela in visoki stopnji doseganja terciarne izobrazbe je stopnja zaposlenosti starejših delavcev, žensk in nizko kvalificiranih mladih razmeroma nizka. Institucionalne ovire še vedno zavirajo izvajanje učinkovitih aktivacijskih politik. V okviru javne službe za zaposlovanje se pripravlja pomembna reforma, s katero se bo iskalcem zaposlitve zagotovilo individualno svetovanje, vlada pa jo namerava zaključiti do konca leta 2015. Osnutek reforme poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter reforma srednješolskega izobraževanja za izboljšanje učnih rezultatov učencev, zlasti tistih, ki izhajajo iz socialno in ekonomsko manj ugodnega okolja, še nista bila sprejeta. Napovedani ukrepi v zvezi z materinskim nadomestilom in dodatki za šolanje ter načrtovana reforma starševskega dopusta bodo po pričakovanjih prispevali k večji udeležbi žensk na trgu dela. Negativne spodbude za delo prejemnikov drugega dohodka v gospodinjstvu izhajajo iz sistema t. i. skupne obdavčitve in iz zasnove sistema socialnih prejemkov. Kljub visoki stopnji doseganja terciarne izobrazbe učni rezultati ostajajo nezadovoljivi, izboljšanje položaja ljudi s priseljenskim ozadjem in nizko kvalificiranih mladih pa težavno. Še vedno obstajajo izzivi ponudbe na trgu dela, povezani z institucionalnimi dejavniki in zasnovo sistema socialnih prejemkov, ter povzročajo težave na trgu dela.

(13)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo ekonomske politike Luksemburga in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Luksemburg prejel v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Luksemburgu, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 3 spodaj.

(14)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost in meni (8), da Luksemburg izpolnjuje določbe Pakta za stabilnost in rast.

(15)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te analize je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (9). Luksemburg bi moral kot država, katere valuta je euro, zagotoviti tudi celovito in pravočasno izvedbo teh priporočil –

PRIPOROČA, da Luksemburg v obdobju 2015–2016 ukrepa tako, da:

1.

Razširi davčno osnovo, zlasti pri davku na potrošnjo, periodičnih davkih na premoženje in okoljskih davkih.

2.

Odpravi vrzel med zakonsko določeno in dejansko upokojitveno starostjo, in sicer z omejevanjem predčasnega upokojevanja in povezovanjem zakonsko določene upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo.

3.

V posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami reformira sistem določanja plač, da se zagotovi razvoj plač glede na razvoj produktivnosti, zlasti na sektorski ravni.

V Bruslju, 14. julija 2015

Za Svet

Predsednik

P. GRAMEGNA


(1)  UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

(2)  Ohranjen s Sklepom Sveta 2014/322/EU z dne 6. maja 2014 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic za 2014 (UL L 165, 4.6.2014, str. 49).

(3)  Priporočilo Sveta z dne 8. julija 2014 v zvezi z nacionalnim programom reform Luksemburga za leto 2014 in mnenje Sveta o programu Luksemburga za stabilnost za leto 2014 (UL C 247, 29.7.2014, str. 72).

(4)  Uredba (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (UL L 140, 27.5.2013, str. 11).

(5)  Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25).

(6)  CNS, Budget de l'Assurance Dépendance, exercise 2015, na voljo na http://cns.lu/files/publications/Budget_AD_2015.pdf.

(7)  Ukrepa 255 in 256 proračuna za leto 2015, ki je na voljo na http://www.budget.public.lu/.

(8)  V skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 1466/97.

(9)  UL C 272, 18.8.2015, str. 98.


Top