18.8.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 272/70

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik. Strategija se osredotoča na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je na predlog Komisije 14. julija 2015 sprejel Priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2). Skupaj tvorita „integrirane smernice“ in države članice so bile pozvane, naj jih upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Svet je 8. julija 2014 sprejel priporočilo (3) v zvezi z nacionalnim programom reform Litve za leto 2014 in dal mnenje o posodobljenem konvergenčnem programu Litve za leto 2014.

(4)

Komisija je 28. novembra 2014 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2015. Komisija je isti dan na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Litva ni bila opredeljena kot ena od držav članic, za katere je treba opraviti poglobljen pregled.

(5)

Evropski svet je 18. decembra 2014 potrdil prednostne naloge za spodbujanje naložb, okrepitev strukturnih reform ter prizadevanje za odgovorno in rasti prijazno konsolidacijo javnih financ.

(6)

Komisija je 26. februarja 2015 objavila poročilo o državi za Litvo za leto 2015. V njem je bil ocenjen napredek Litve pri izpolnjevanju priporočil za posamezne države, sprejetih 8. julija 2014.

(7)

Litva je 13. aprila 2015 predložila nacionalni program reform za leto 2015, 30. aprila 2015 pa še svoj program za stabilnost za leto 2015. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(8)

Za Litvo trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. V svojem programu za stabilnost za leto 2015 je Litva zaprosila za uporabo določbe o pokojninski reformi. Litva ocenjuje proračunske stroške pokojninske reforme na 0,1 % BDP v letu 2016. S pridržkom potrditve s strani Eurostata, da pokojninska reforma izpolnjuje potrebne pogoje, in če se ohrani ustrezen varnostni razmik do referenčne vrednosti za primanjkljaj, Svet meni, da se Litvi leta 2016 lahko odobri zaprošeno začasno odstopanje od zahtevane prilagoditvene poti v smeri srednjeročnega cilja. Vlada v svojem programu za stabilnost načrtuje, da bo v letu 2015 dosegla nominalni primanjkljaj v višini 1,2 % BDP in ga do leta 2018 spremenila v presežek v višini 0,7 % BDP. Vlada namerava vztrajati pri srednjeročnem proračunskem cilju, tj. strukturnem primanjkljaju v višini 1 % BDP, v celotnem programskem obdobju. V skladu s programom za stabilnost se pričakuje, da bo delež javnega dolga v BDP dosegel najvišjo raven 42,2 % v letu 2015 in se zmanjšal na 32,9 % BDP v letu 2018. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Vendar ukrepi za podporo načrtovanim ciljem glede primanjkljaja od leta 2016 naprej niso bili dovolj podrobno opredeljeni. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 obstaja tveganje odklona od zahtevane prilagoditvene poti v smeri srednjeročnega cilja v letu 2015 zaradi 0,3 % BDP neto presežka rasti odhodkov nad referenčno vrednostjo. Za obdobje 2015–2016 tako strukturni saldo kot rast odhodkov znatno odstopata od zahtevane prilagoditvene poti, kar kaže na tveganje znatnega odklona v letu 2016. Zato bodo v obeh letih potrebni dodatni ukrepi. Svet na podlagi ocene programa za stabilnost in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2015 meni, da obstaja tveganje, da Litva ne bo izpolnjevala določb Pakta za stabilnost in rast. Poleg tega bi bilo treba kljub nedavnemu napredku sedanji fiskalni okvir dodatno izboljšati z okrepitvijo njegove zavezujoče narave in zagotavljanjem popolne skladnosti s fiskalnimi določbami EU. Davčni prihodki Litve so v veliki meri odvisni od posrednih davkov in obdavčitve dela, medtem ko prihodki iz okoljskih davkov in obdavčitve premoženja ostajajo zelo nizki. Litva se še naprej spopada z izzivi glede izpolnjevanja davčnih obveznosti, zlasti v zvezi z DDV.

(9)

Litva se sooča z znatnim upadom delovno sposobnega prebivalstva, kar je posledica demografskih sprememb, migracij in neučinkovitosti zdravstvenega sistema. Stalno nizka stopnja udeležbe v vseživljenjskem učenju ne spodbuja krepitve človeškega kapitala, izboljšanja zaposljivosti ali večje produktivnosti. Šole imajo nadpovprečen delež posameznikov s slabimi rezultati pri osnovnih znanjih, torej je treba posodobiti usposabljanje učiteljev in spodbujati njihovo nadaljnje strokovno izpopolnjevanje. Izobraževanje in usposabljanje, ki sta na voljo, ne ustrezata vedno potrebam trga dela. Delež učencev, ki obiskujejo srednješolske programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja, je nizek. Litva je sprejela ukrepe za izboljšanje ter razširitev vajeništva in učenja ob delu, vendar sta število in kakovost takšnih programov še vedno nezadostna. Število bolnišničnih postelj na prebivalca ostaja visoko v primerjavi z drugimi državami Unije, kar kaže na morebitna neravnovesja pri zagotavljanju zdravstvenega varstva. Hkrati pa skupen delež javnih naložb v zdravstvenem sektorju ostaja nizek. Poročila o pogostosti neformalnih plačil za storitve zdravstvenega varstva skupaj z zaskrbljenostjo glede korupcije v postopkih javnega naročanja medicinskih izdelkov kažejo, da je treba izboljšati upravljanje sistema zdravstvenega varstva.

(10)

Ukrepi pokojninske reforme, ki so bili sprejeti, ne zadoščajo za reševanje vprašanja srednjeročne vzdržnosti pokojninskega sistema. Zakonsko določena upokojitvena starost se bo do leta 2026 postopoma zviševala, vendar pokojninski sistem ne upošteva kazalnikov o pričakovani življenjski dobi. Poleg tega pravila za indeksacijo pokojnin niso jasna. Ker je udeležba v prostovoljnih shemah pokojninskega varčevanja nizka in ni poklicnih shem pokojninskega zavarovanja, obstaja tveganje, da pokojnine v prihodnosti ne bodo zadostne. Vlada namerava izvesti celovito reformo pokojninskega sistema v okviru širšega „novega socialnega modela“. Toda ta strategija še ni dokončana in sprejeta, še prej pa je treba zaključiti posvetovanje s socialnimi partnerji. Litva je uvedla ukrepe finančne podpore za starejše in finančne spodbude za zaposlovanje starejših delavcev. Še vedno pa manjka celovita strategija aktivnega staranja.

(11)

V Litvi več kot 30 % prebivalstva ogrožata revščina ali socialna izključenost. Reforma denarne socialne pomoči je skupaj z učinkom izboljšanega gospodarskega položaja povzročila precejšnje znižanje odhodkov in števila prejemnikov socialne pomoči. Toda aktivni ukrepi na trgu dela in druge storitve v podporo upravičencem so še vedno omejeni.

(12)

Litva je dosegla znaten napredek pri reformiranju podjetij v državni lasti in je sprejela zakonodajo za zagotovitev trajnega učinka reform. Vlada je v celoti ločila komercialne in nekomercialne dejavnosti, ki so zdaj razkrite v letnih poročilih. Preostala podjetja v državni lasti morajo imenovati neodvisne člane upravnega odbora oziroma nadzornega sveta do konca septembra 2015.

(13)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla obsežno analizo litovske ekonomske politike in jo objavila v poročilu o državi za leto 2015. Prav tako je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Litva prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Litvi, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Priporočila v okviru evropskega semestra so izražena v priporočilih 1 do 3 spodaj.

(14)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost, njegovo mnenje (5) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(15)

V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te analize je Svet izdal posebna priporočila, naslovljena na države članice, katerih valuta je euro (6). Litva bi morala kot država, katere valuta je euro, zagotoviti tudi celovito in pravočasno izvedbo teh priporočil –

1.

Prepreči odstopanje od srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2015 in zagotovi, da bo odstopanje v letu 2016 omejeno na olajšavo, povezano s sistemsko pokojninsko reformo. Razširi davčno osnovo in izboljša izpolnjevanje davčnih obveznosti.

2.

Omeji zmanjševanje aktivnega prebivalstva na trgu dela z izboljšanjem ustreznosti izobraževanja glede na potrebe trga dela, okrepitvijo obvladovanja osnovnih znanj ter izboljšanjem učinkovitosti sistema zdravstvenega varstva; zmanjša visok davčni primež delavcev z nizkimi dohodki s prenosom davčnega bremena na druge vire, ki manj škodujejo rasti.

3.

Sprejme celovito reformo pokojninskega sistema, ki bo obravnavala tudi izziv doseganja zadostnosti pokojnin. Izboljša pokritost z nadomestili za brezposelnost in denarno socialno pomočjo ter njihovo zadostnost in izboljša zaposljivost iskalcev zaposlitve.