28.4.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/1

(1)

Nemški organi so 4. decembra 2008 obvestili Komisijo o ukrepih za pomoč banki Bayerische Landesbank (v nadaljnjem besedilu: banka BayernLB ali banka) v obliki sklada za zajezitev tveganja v znesku 4,8 milijarde EUR in kapitalske injekcije v znesku 10 milijard EUR. Komisija je s Sklepom z dne 18. decembra 2008 (v nadaljnjem besedilu: sklep o reševanju, zadeva N 615/08) odobrila navedena ukrepa na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe (2) za obdobje šestih mesecev, v primeru, da se v teh šestih mesecih predloži verodostojen in utemeljen načrt za prestrukturiranje banke, pa dokler Komisija ne sprejme sklepa v zvezi s tem načrtom (3).

(2)

Hčerinska družba banke BayernLB Hypo Group Alpe Adria (v nadaljnjem besedilu: družba HGAA) je decembra 2008 od banke BayernLB prejela 700 milijonov EUR, od Avstrije pa 900 milijonov EUR za povečanje svojega kapitala prvega reda (Tier 1 capital) v okviru avstrijskega programa pomoči bančnemu sektorju (4). V okviru istega avstrijskega programa je družba HGAA prejela tudi jamstva v višini 1,35 milijarde EUR za izdajo obveznic v okviru programa za izdajo dolžniških instrumentov.

(3)

Nemčija je 29. aprila 2009 priglasila Komisiji načrt za prestrukturiranje banke BayernLB. Istega dne je Avstrija predložila načrt za uspešno poslovanje družbe HGAA.

(4)

Komisija je z dopisom z dne 12. maja 2009 obvestila Nemčijo in Avstrijo o svoji odločitvi, da bo sprožila postopek iz člena 108(2) Pogodbe v zvezi z ukrepi pomoči za banko BayernLB in družbo HGAA: Komisija ni bila prepričana, ali je pomoč za prestrukturiranje banke BayernLB združljiva z notranjim trgom, in zlasti, ali se bo lahko z načrtom za prestrukturiranje ponovno vzpostavilo uspešno poslovanje banke BayernLB (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) (5). Poleg tega je Komisija izrazila dvom, ali je družba HGAA načeloma zdrava, in zato ni bila prepričana, ali je pomoč Avstrije družbi HGAA združljiva s členom 107(3)(b) Pogodbe (6).

(5)

Družba HGAA je bila nacionalizirana 23. decembra 2009. Ta ukrep je Komisija odobrila s sklepom z dne 23. decembra 2009 (v nadaljnjem besedilu: sklep o reševanju družbe HGAA, zadevi C 16/09 in N 698/09) (7). Z istim sklepom je Komisija podaljšala postopke za vključitev dodatne pomoči, ki jo je Avstrija odobrila družbi HGAA in ki jo je bilo po mnenju Komisije treba upoštevati pri oceni načrta za prestrukturiranje banke BayernLB. Komisija je do predložitve skladnega in verodostojnega načrta za prestrukturiranje družbe HGAA sprejela začasno ugotovitev, da so ukrepi združljivi z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe.

(6)

Revidirani načrt za prestrukturiranje družbe HGAA je bil predložen 16. aprila 2010, Komisija pa je 22. junija 2010 dodatno podaljšala formalni postopek preiskave na podlagi utemeljitve, da revidirani načrt ne zagotavlja ponovne vzpostavitve uspešnega poslovanja družbe HGAA in ne predvideva ustrezne porazdelitve bremena prestrukturiranja ali ustreznih ukrepov za zmanjšanje nastalega izkrivljanja konkurence. Komisija je do konca pregleda načrta za prestrukturiranje družbe HGAA podaljšala odobritev pomoči, v zvezi s katero je v okviru sklepa o reševanju družbe HGAA začasno sklenila, da je združljiva z notranjim trgom (8).

(7)

Komisija je 7. februarja 2011 obvestila Avstrijo in Nemčijo, da bo zadeva N 698/09 v zvezi z družbo HGAA (9) postopkovno ločena od zadeve C 16/09 v zvezi z banko BayernLB. Ta sklep se nanaša le na zadevo C 16/09.

(8)

Komisija je najela zunanje strokovnjake za oceno sklada za zajezitev tveganja, ki je bil začasno odobren v okviru sklepa o reševanju, in za oceno portfelja sredstev, ki naj bi ga zajemal sklad za zajezitev tveganja. Po razpravah z banko in nemškimi organi so strokovnjaki končno poročilo predložili 16. novembra 2009.

(9)

Nemčija je 6. aprila 2011 predložila napovedi izkazov poslovnega izida za posamezna področja poslovanja in posamezne pravne subjekte. 13. aprila 2011 je predložila podrobne podatke o predvidenih sredstvih za posamezno področje poslovanja in predvidenih obveznostih za posamezni vir financiranja. Hkrati je Nemčija v zvezi s sredstvi predložila predvideno kritje za posamezno področje poslovanja, v zvezi z obveznostmi pa predvideno kritje za posamezni vir financiranja. Dodatne informacije so bile zagotovljene v okviru pogostega dopisovanja, zlasti 15., 21. in 22. junija 2011, ko so bile predložene tudi informacije o načrtovanju kapitala do leta 2019, vključno s predvidenimi učinki okvira Basel III na kapitalsko strukturo (10). Posodobljene finančne napovedi so bile predložene 27. septembra 2011 ter so vključevale posodobljene podatke o dobičku in posodobljeno načrtovanje kapitala. Dodatne informacije o zmanjšanem poslovanju so bile predložene 13. in 20. oktobra 2011, dodatne informacije o finančnih napovedih in skladu za zajezitev tveganja pa 4., 5. in 6. junija 2012. Posodobljene finančne napovedi, vključno z napovedmi izkazov poslovnega izida za posamezna področja poslovanja, napovedmi načrtovanja kapitala in informacijami o zahtevah glede financiranja, so bile predložene 6. junija 2012. V nadaljevanju se sklicevanja na finančne napovedi načrta za prestrukturiranje nanašajo na finančne informacije, predložene 6. junija 2012, če informacije, predložene 6. junija 2012, niso posodobljene, pa na prej predložene finančne informacije.

(10)

Nemški organi in službe Evropske komisije so ukrepe pomoči in načrt za prestrukturiranje banke BayernLB obravnavali na več sestankih, telekonferencah in v okviru drugih izmenjav informacij med majem 2009 in junijem 2012.

(11)

Nemčija je potrdila, da pričakuje, da se bodo za namene izračuna kapitala od 1. januarja 2013 izkazi revidirali v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP).

(12)

Med preiskavo so nemški organi, finančni regulator, lastniki banke in sama banka intenzivno obravnavali načrt za prestrukturiranje in možen načrt odplačil.

(13)

Nemčija je 15. junija 2012 obvestila Komisijo o elektronskem sporočilu, ki ga je 14. junija 2012 poslal nemški finančni nadzorni organ (Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht; v nadaljnjem besedilu: BaFin), v katerem je BaFin navedel, da ne bo sprejel, da se nominalna vrednost posojil, ki se ne obrestujejo in jih je zagotovila družba Bayerische Landesbodenkreditanstalt (v nadaljnjem besedilu: družba BayernLabo), razvrsti kot kapital v okviru osnutka uredbe o kapitalskih zahtevah (11) kljub mnenju revizorja banke z dne 12. aprila 2012, da je treba posojila v skladu z MSRP praviloma dejansko šteti glede na nominalno vrednost. To vprašanje ne vpliva na obravnavanje kapitala v okviru splošno priznanih računovodskih načel v skladu z nemškim trgovinskim zakonikom (Handelsgesetzbuch).

(14)

Nemčija je 6. junija 2012 priglasila spremenjeni načrt za prestrukturiranje banke BayernLB, ki ga je dopolnila s predložitvami z dne 12. junija in 13. julija 2012.

(15)

Informacije o okvirni dodelitvi dodatnih zmanjšanj pozicijskega tveganja posameznim področjem poslovanja so bile predložene 20. junija 2012.

(16)

Nemčija je 27. junija 2012 predložila Komisiji okvirni načrt odplačil.

(17)

Nemčija je 28. junija 2012 priglasila katalog zavez za banko BayernLB.

(18)

Komisija je 25. julija 2012 sprejela končni sklep o priglašeni pomoči za prestrukturiranje (v nadaljnjem besedilu: sklep o prestrukturiranju iz leta 2012). Sklep o prestrukturiranju iz leta 2012 je nezakonit, ker na Avstrijo ni bil naslovljen v uradnem jeziku države, čeprav je Avstrija potrdila, da je besedilo v nemškem jeziku edino verodostojno. Komisija mora zato sprejeti nov sklep, ki bo nadomestil sklep o prestrukturiranju iz leta 2012. Sklep o prestrukturiranju iz leta 2012 vsebuje nekatere napake, ki bi se lahko obravnavale v popravku (v uvodnih izjavah 13, 29, 30, 48, 72, 77, 81, 108, 163, 200, 207 in 210; v preglednicah 5, 10, 11 in 12; v navedbah EUR/USD v Prilogi I ter v točki 29(2) Priloge I in točki 2 Priloge II). Odprava teh napak ne vpliva na oceno dejstev, ki jih je Komisija navedla v sklepu o prestrukturiranju iz leta 2012. Zato bodo v tem sklepu napake popravljene.

(19)

Banka BayernLB je nemška državna banka s sedežem v Münchnu. Prek holdinga BayernLB Holding AG je v neposredni lasti dežele Bavarske (zvezna dežela Bavarska), ki ima približno 94-odstotni delež, in združenja bavarskih hranilnic (Sparkassenverband Bayern, v nadaljnjem besedilu: združenje hranilnic), ki ima približno 6-odstotni delež (13).

(20)

Leta 2008, ko sta bila odobrena kapitalska injekcija (glej oddelek 2.2(a)) in sklad za zajezitev tveganja (glej oddelek 2.2(b)), je konsolidirana bilanca stanja celotne skupine BayernLB, vključno z družbo BayernLabo, družbo LBS in hčerinskimi družbami banke BayernLB, znašala 422 milijard EUR, pozicijska tveganja pa 198 milijard EUR (14), pri čemer je skupina zaposlovala približno 20 000 oseb. Ob koncu leta 2008 je banka BayernLB zabeležila izgubo v znesku približno 5 milijard EUR. Dogodki, na podlagi katerih so bili sprejeti ukrepi za reševanje iz oddelkov 2.2(a) in (b) tega sklepa, so podrobno pojasnjeni v sklepu o reševanju.

Preglednica 1

Ključni podatki za obdobje 2007–2011 (v milijonih EUR, razen če je navedeno drugače)

(21)

Banka BayernLB je mednarodna poslovna banka. Poslovanje banke je na regionalni ravni osredotočeno na Nemčijo in izbrane evropske države. Banka BayernLB je prisotna tudi v glavnih finančnih središčih, kot so New York, London, Pariz in Milan.

(22)

Glavne hčerinske družbe banke BayernLB so Deutsche Kreditbank AG (v nadaljnjem besedilu: družba DKB), Landesbausparkasse Bayern (v nadaljnjem besedilu: družba LBS), Bayerische Landesbodenkreditanstalt (v nadaljnjem besedilu: družba BayernLabo), MKB Bank Zrt (v nadaljnjem besedilu: družba MKB; hčerinska družba na Madžarskem), in družba HGAA, dokler je ni konec leta 2009 nacionalizirala Avstrija.

(23)

Družba HGAA je mednarodna finančna skupina, katere bilanca stanja je leta 2008 znašala 43 milijard EUR, tveganju prilagojena sredstva pa 32,8 milijarde EUR. Holding skupine HGAA je Hypo Alpe-Adria-Bank International AG (v nadaljnjem besedilu: družba HAAB Int) s sedežem v Celovcu v Avstriji. Do nacionalizacije družbe HGAA je imela banka BayernLB v lasti 67,08-odstotni delež skupine.

(24)

Družba MKB je vodilna univerzalna banka na Madžarskem, ki se osredotoča na velika podjetja in premožne posameznike. Posluje s približno 350 000 malimi vlagatelji in srednje velikimi poslovnimi strankami ter s približno 3 000 velikimi poslovnimi in institucionalnimi strankami.

(25)

Družba LBS je institucija (Anstalt) znotraj banke BayernLB, ki je neodvisna z organizacijskega in ekonomskega vidika, vendar nima pravne osebnosti. Ker je institucija znotraj banke BayernLB, ima iste lastnike, tj. deželo Bavarsko in združenje hranilnic.

(26)

Družba LBS sodeluje z bavarskimi hranilnicami, ki med drugim služijo kot njena distribucijska veriga, in je vodilna na področju hipotekarnih prihrankov, ki jih subvencionira država, na Bavarskem.

(27)

Družba LBS ima približno 42-odstotni tržni delež novih pogodb za hipotekarne prihranke. Njena bilanca stanja je 31. decembra 2011 znašala 11 milijard EUR, vloge in neporavnana posojila za gradnjo pa 9,7 milijarde EUR in 1,9 milijarde EUR. Njeni prihodki pred davkom so leta 2011 znašali 68 milijonov EUR.

(28)

Družba BayernLabo je razvojna institucija znotraj banke BayernLB; ustanovljena je bila leta 1884 za namene financiranja infrastrukturnih projektov. Leta 1972 se je z družbo Bayerische Gemeindebank združila v družbo Bayerische Landesbank Girozentrale, ki je pozneje postala BayernLB. Družba BayernLabo je neodvisna z organizacijskega in ekonomskega vidika, vendar je pravno odvisna; je institucija znotraj banke BayernLB, ki jo ureja javno pravo, in je v celoti krita s 100-odstotnim jamstvom (Gewährträgerhaftung), ki ga zagotavlja dežela Bavarska. Njeni letni računovodski izkazi so v celoti vključeni v računovodske izkaze banke BayernLB.

(29)

Družba BayernLabo je prvotno kot skrbnik upravljala s sredstvi dežele Bavarske; sredstva so bila namenjena uporabi za socialna stanovanja. Odkupna vrednost dela teh posojil za socialna stanovanja je bila ovrednotena v začetku devetdesetih let 20. stoletja, pri čemer je dežela Bavarska vložila vsoto v družbo BayernLabo kot prispevek za posebne namene (Zweckeinlage). Prispevek za posebne namene znaša 612 milijonov EUR in se ne spreminja.

(30)

Kapital družbe BayernLabo je treba uporabljati za podporo socialnih stanovanj in ni na voljo za poslovne dejavnosti banke BayernLB, kar pomeni, da se ne sme uporabiti za izpolnjevanje regulativnih kapitalskih zahtev glede posojil ali drugih sredstev.

(31)

Trenutna izplačila kapitala družbe BayernLabo so naslednja. Banka BayernLB mora za prispevek za posebne namene deželi Bavarski plačati najmanj [2–5] (15) %, razen če banka BayernLB kot celota posluje z izgubo. Za funkcijo kritja izgub ostalega kapitala družbe BayernLabo mora banka BayernLB družbi BayernLabo plačati [0–1] %. To povračilo je bilo kot ustrezno sprejeto v Odločbi Komisije 2006/739/ES (16). Za zagotovitev, da se lahko kapital družbe BayernLabo še naprej šteje za kapital največje kakovosti za banko BayernLB (kapital prvega reda), sta se v načrtu za prestrukturiranje prilagodila raven kapitala in oblika povračila (glej uvodno izjavo 81).

(32)

Banka BayernLB je decembra 2008 od dežele Bavarske (17) prejela kapitalsko injekcijo kapitala prvega reda v znesku 10 milijard EUR, ki je vključevala tiho udeležbo (stille Einlage) v znesku 3 milijard EUR in preferenčne delnice v znesku 7 milijard EUR. Vrednost kupona za tiho udeležbo je 10 % nominalne vrednosti in se ne sešteva. Preferenčne delnice bodo izplačane po 10-odstotni vrednosti s preferenčno pravico do dobička v fazi prestrukturiranja. Preferenčna pravica do dobička bo prenehala veljati po končanem vračanju sredstev in celotnem odplačilu tihe udeležbe deželi Bavarski. Plačila dividend se ne seštevajo.

(33)

Združenje hranilnic ni sodelovalo pri večanju osnovnega kapitala. Zato se je njen 50-odstotni delež v banki BayernLB zmanjšal na 6 % (18).

(34)

Dežela Bavarska je zagotovila sklad za zajezitev tveganja v znesku 4,8 milijarde EUR za portfelj vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem (v nadaljnjem besedilu: ABS) z nominalno vrednostjo 21 milijard EUR (19).

(35)

Sklad za zajezitev tveganja ščiti banko BayernLB pred izgubami, ki izhajajo iz njenega portfelja ABS, pri čemer zagotovljeno jamstvo preprečuje dodatna zmanjšanja. Dežela Bavarska je 19. decembra 2008 v ta namen podala izjavo. Nominalna vrednost portfelja ABS je na referenčni datum 31. decembra 2008 znašala 19,589 milijarde EUR.

(36)

Portfelj ABS banke BayernLB vključuje osnovne vrednostne papirje več vrst. Stanovanjski hipotekarno zavarovani vrednostni papirji (v nadaljnjem besedilu: RMBS), prvo- in drugorazredni, predstavljajo približno polovico celotnega portfelja. Drugi pomembni vrednostni papirji v portfelju so poslovni hipotekarno zavarovani vrednostni papirji (v nadaljnjem besedilu: CMBS), vrednostni papirji, zavarovani z dolžniškimi instrumenti (v nadaljnjem besedilu: CDO), in drugi ABS, povezani s poslovnimi denarnimi terjatvami in denarnimi terjatvami strank.

(37)

Dežela Bavarska jamči za 4,8 milijarde EUR, vendar to velja le, če izgube presežejo znesek 1,2 milijarde EUR, ki ga mora kriti banka BayernLB (v nadaljnjem besedilu: prvi delež izgube). Če prvi delež izgube v znesku 1,2 milijarde EUR odštejemo od nominalne vrednosti 19,589 milijarde EUR, dobimo transferno ceno v vrednosti 18,389 milijarde EUR.

(38)

Trajanje sklada za zajezitev tveganja je povezano z zapadlostjo vrednostnih papirjev iz portfelja ABS. Znesek zajamčenih vrednostnih papirjev se je s približno 19,6 milijarde EUR decembra 2008 zmanjšal na 11,9 milijarde EUR decembra 2011. Glede na posodobljene napovedi z dne 31. marca 2012 se bo znesek portfelja do septembra 2014 zmanjšal na 7 milijard EUR. Prednostna naloga je čim bolj zmanjšati izgube, vendar raven tržnih cen v letu 2014 ni gotova, zato še ni jasno, ali bo takrat prodaja preostalega portfelja (ki je načeloma cilj) dejansko izvedljiva, tj. ekonomsko sprejemljiva (20).

(39)

Portfelj je bil ovrednoten v dveh korakih. Najprej so se na podlagi orodja za zgodnje opozarjanje označili posamezni posli (zeleno, rumeno, rdeče), da bi se odkrili problematični ali oslabljeni posli. Z orodjem so se uvedle interne bonitetne ocene: posli, označeni z rumeno ali rdečo zastavico, so bili običajno ocenjeni slabše. Interne bonitetne ocene so bile nato preslikane v javne bonitetne ocene agencije Moody's. Te javne bonitetne ocene so se potem uporabile v različici 2.4 CDOROM-a (21) bonitetne agencije Moody's za izračun ocene pričakovane izgube pri celotnem portfelju in zadevnih tranšah.

(40)

Glede na oceno strokovnjakov Komisije na podlagi te metodologije je realna ekonomska vrednost (v nadaljnjem besedilu: REV) portfelja ABS ob odobritvi ukrepov znašala 83,87 % nominalne vrednosti v znesku 19,589 milijarde EUR, tj. 16,429 milijarde EUR. Nemčija je v elektronskem sporočilu z dne 14. decembra 2009 navedla, da ne bo naročila dodatne analize pričakovane izgube. Če se transferna cena 18,389 milijarde EUR primerja z realno ekonomsko vrednostjo 16,429 milijarde EUR, ugotovljena razlika znaša 1,96 milijarde EUR.

(41)

Učinek razbremenitve kapitala v okviru ukrepa med izvajanjem sklada za zajezitev tveganja je bil ocenjen na 1,28 milijarde EUR.

(42)

Natančnost metode in temeljnih izračunov, s katerimi se je ocenil učinek razbremenitve kapitala, je potrdil BaFin v dopisu z dne 9. aprila 2010.

(43)

Banka BayernLB je retroaktivno revidirala povračilo za sklad za zajezitev tveganja (vključno s plačilom v okviru vračanja sredstev) z začetkom veljavnosti 1. januarja 2010, in sicer s 50 bazičnih točk na letno provizijo v znesku 200 milijonov EUR, ki vključuje:

(44)

Banka BayernLB je prejela jamstva za obveznosti, ki ji jih je nemški sklad za stabilizacijo finančnega trga (Sonderfonds Finanzmarktstabilisierung; v nadaljnjem besedilu: SoFFin) dodelil v skladu z zakonom o stabilizaciji finančnega trga (Finanzmarktstabilisierungsgesetz), ki ga je Komisija odobrila v svojem sklepu o nemškem svežnju za reševanje kreditnih institucij (22). Ta jamstva so znašala 15 milijard EUR, od katerih je bilo 5 milijard EUR uporabljenih za izdajo januarja 2009, preostalih 10 milijard EUR pa ni bilo uporabljenih in so bila 16. oktobra 2009 vrnjena garantu, nakar je SoFFin zmanjšal jamstvo na 5 milijard EUR. Zadnja tranša jamstev za obveznosti, ki jih je dodelil SoFFin, je bila odplačana 23. januarja 2012.

(45)

Družba HGAA je decembra 2008 po velikih odbitkih terjatev in izgubah od banke BayernLB prejela 700 milijonov EUR, od Avstrije pa 900 milijonov EUR v obliki kapitala prvega reda brez glasovalne pravice (23) v okviru avstrijskega programa pomoči bančnemu sektorju (24).

(46)

Banka BayernLB in družba HGAA sta leta 2009 naročili zunanje poročilo o kreditnem tveganju družbe HGAA. V tem poročilu je bilo navedeno, da bodo pričakovane izgube do konca leta 2009 zmanjšale količnik temeljnega kapitala na manj kot 4 %.

(47)

Po ultimatu avstrijskega nadzornega organa finančnega trga delničarjem, naj sprejmejo potrebne sklepe za dokapitalizacijo družbe HGAA do 11. decembra 2009, je Avstrija kupila vse delnice po simbolični ceni 1 EUR (25). Banka BayernLB se je odpovedala vsem svojim pravicam delničarja, vključno z zahtevki za 300 milijonov EUR v obliki kapitala drugega reda v družbi HGAA (26). Prav tako je bilo dogovorjeno, da bo v primeru, da bo družba HGAA za izpolnjevanje minimalnih regulativnih kapitalskih zahtev potrebovala dodatne kapitalske ukrepe, kakršna koli nadaljnja kapitalska injekcija razdeljena med banko BayernLB in Avstrijo v razmerju 3:1. Vendar bi se s kakršnim koli dodatnim kapitalom, ki bi ga banka BayernLB zagotovila na tej podlagi, zmanjšalo financiranje v znesku [500–550] milijonov EUR, ki ga je banka BayernLB odobrila družbi HGAA in s katerim se je odpovedala pravicam za sodelovanje pri operaciji za reševanje družbe HGAA.

(48)

Da bi se zagotovila likvidnost družbe HGAA, je banka BayernLB ponovno izdala bančno kreditno linijo v znesku [350–600] milijonov EUR, ki je bila porabljena 4. decembra 2009. Poleg tega je bilo dogovorjeno, da bo obstoječe financiranje znotraj skupine v znesku 2,638 milijarde EUR, ki ga je banka BayernLB odobrila družbi HGAA, družba HGAA obdržala do konca leta 2013. Leta 2014 bo banka BayernLB družbi HGAA zagotovila financiranje v znesku [650–700] milijonov EUR, leta 2015 pa v znesku [350–400] milijonov EUR. Če bi se družba HGAA razdelila ali če bi se sprejel drug ekonomsko primerljiv ukrep, ki ne bi zagotovil uspešnega poslovanja družbe HGAA, bi za izpostavljenost jamčila Avstrija.

(49)

Velik del rezerv družbe BayernLabo, ki znašajo 1 milijardo EUR, bo brezplačno prenesen k rezervam temeljne banke, tj. banke BayernLB.

(50)

Banka BayernLB je pripravila načrt za prestrukturiranje, da bi uspešno poslovanje ponovno vzpostavila do 31. decembra 2015. V načrtu so predvidene bistvene spremembe poslovnega modela banke BayernLB in strateška reorganizacija banke. Za novi poslovni model so značilni manjše tveganje, večja osredotočenost na regionalne dejavnosti ter vzdržnost dejavnosti financiranja in posojil. Predvideva bistveno zmanjšanje dejavnosti banke BayernLB ter osredotočenost na temeljne dejavnosti, temeljne produkte in temeljne regije na podlagi ukrepov, kot so zaprtje ali odprodaja poslovnih centrov, hčerinskih družb in imetništva delnic ter ukinitev področij poslovanja.

(51)

Glavna lastnost strategije prestrukturiranja je razlikovanje med temeljnimi in netemeljnimi dejavnostmi v poslovnih segmentih. Cilj banke BayernLB je ločitev od vseh netemeljnih dejavnosti.

(52)

Da bi izvedla strateško ločitev temeljnih in netemeljnih dejavnosti, je banka BayernLB vzpostavila enoto za prestrukturiranje, v kateri je združena večina netemeljnih dejavnosti. Na ta način se lahko banka BayernLB osredotoči na prihodnje naloge v okviru svojih temeljnih dejavnosti, ne da bi se morala ukvarjati s postopnim odpravljanjem netemeljnih dejavnosti.

(53)

Banka BayernLB bo svoje dejavnosti osredotočila na tri temeljna področja poslovanja:

(54)

Na področju poslovanja, ki zajema podjetja, so ciljna skupina podjetja s sedežem v Nemčiji in prihodkom vsaj 1 milijardoEUR. Dosedanje poslovanje s podružnicami v tujini, zlasti lokalne dejavnosti, bo zmanjšano in omejeno na stranke, povezane z Nemčijo (28), ki jim bo banka BayernLB nudila zlasti bančne produkte za podjetja, predvsem kredite, in strukturirane finančne produkte, ki vključujejo financiranje izvoza in trgovine, zakup in financiranje projektov.

(55)

Kar zadeva mala in srednje velika podjetja, se bo banka BayernLB osredotočila na bavarska podjetja s prihodki med 50 milijonov EUR in 1 milijardo EUR, družinska podjetja in druga nemška podjetja v določenih regijah, v katerih je banka že prisotna, na primer v regiji Severno Porenje-Vestfalija prek podružnice v Düsseldorfu. V regijah, v katerih nima lokalnih podružnic, se bo banka osredotočila na podjetja s prihodki med 100 milijonov EUR in 1 milijardo EUR. Poleg kreditov bo banka med drugim ponujala produkte na področjih financiranja izvoza in trgovine, dokumentarnih poslov, upravljanja obresti in valut, izvedenih finančnih instrumentov, finančnih naložb, denarnih transakcij in zakupa. Banka bo prek hranilnic nudila produkte tudi podjetjem s prihodki manj kot 50 milijonov EUR.

(56)

Banka BayernLB bo prek hčerinske družbe DKB dejavna na področjih poslovanja, kot so bančništvo na drobno, infrastruktura in poslovne stranke. V okviru bančništva na drobno bo družba DKB prek neposrednega bančništva nudila bančne račune, kreditne kartice in druge produkte (financiranje, naložbe). Na področju infrastrukture bo družba DKB osredotočena zlasti na subjekte, ki opravljajo storitve splošnega interesa, in zdravstvene ustanove. Družba DKB se bo usmerila tudi v poslovne stranke v izbranih sektorjih, kot so kmetijstvo, živila, okoljska tehnologija, turizem ter pravne in davčne storitve.

(57)

Banka BayernLB se bo v zvezi z nepremičninami osredotočila na nemške stranke, vendar bo storitve zagotavljala tudi mednarodnim strankam, povezanim z Nemčijo. Kar zadeva poslovne nepremičnine, bo banka opravljala storitve financiranja portfelja, spodbujanja gradnje stanovanj, financiranja razvoja in zalog ter financiranja nepremičninskih skladov. Kar zadeva stanovanjske nepremičnine, bo banka opravljala storitve za stanovanjska podjetja in storitve financiranja zgradb. V zvezi z upravljanimi nepremičninami se bo banka osredotočila na financiranje domov upokojencev in zdravstvenih ustanov.

(58)

Banka BayernLB bo še naprej sodelovala z bavarskimi hranilnicami in v manjšem obsegu z drugimi nemškimi hranilnicami. Banka bo zagotavljala produkte, ki bodo dopolnjevali produkte hranilnic, in opravljala vlogo centralne banke hranilnic.

(59)

V segmentu javnih organov bo banka BayernLB nudila raznolike produkte financiranja in druge storitve, povezane na primer s projekti javno-zasebnega partnerstva. Banka BayernLB ne bo zagotavljala novih kreditov javnim organom zunaj Bavarske, razen upravljanja likvidnosti. Poleg tega se lahko še vedno opravljajo storitve financiranja javno-zasebnih partnerstev, projektov in izvoza, če je to v interesu strank, povezanih z Nemčijo.

(60)

Banka BayernLB bo prek hčerinske družbe BayernLabo zagotavljala državno financiranje projektov stanovanjskih nepremičnin na Bavarskem. Družba BayernLabo bo usmerjena v zasebne stranke, podjetja, ki gradijo ali posodabljajo stanovanja na Bavarskem, in javne organe. Poleg tega bo družba BayernLabo nudila produkte financiranja javnim organom in konzorcijem, ki so jih ustanovili javni organi. Te dejavnosti pa bodo omejene na Bavarsko.

(61)

Banka BayernLB bo zagotavljala zakladne produkte (izvedene finančne instrumente na blago, kratkoročne obrestne mere, izvedene finančne instrumente s stalnim donosom, tujo valuto), produkte kapitalskih trgov (stalni donos, strukturirane produkte za certifikate za male vlagatelje, strukturirane obrestne produkte, izvrševanje delnic) in produkte financiranja (mednarodna posojila, nacionalno financiranje). Banka bo te produkte nudila finančnim institucijam in institucionalnim strankam, kot so zavarovalnice, trusti in cerkve. To področje poslovanja bo omejeno na dejavnosti, povezane s strankami banke: trgovanje za svoj račun se bo opustilo, razen zakladniškega poslovanja. Poleg tega se bo bistveno zmanjšalo kreditno poslovanje z drugimi bankami.

(62)

Banka BayernLB je že zaprla svoje poslovalnice v Pekingu, Tokiu, Montrealu, Bombaju, Kijevu, Hongkongu in Šanghaju. Mednarodna prisotnost banke bo omejena na poslovalnice v Parizu, New Yorku, Londonu in Milanu, v katerih se je število zaposlenih že bistveno zmanjšalo.

(63)

Banka bo prodala več hčerinskih družb. Združenju hranilnic bo prodala družbo LBS. Nakupna cena 818,3 milijona EUR temelji na strokovnem poročilu, ki sta ga strokovnjaka za vrednotenje predložila 30. maja 2012 in ki odraža vrednost družbe LBS dne 30. junija 2012. Nemčija trdi, da so hranilnice glavna distribucijska veriga za produkte družbe LBS in da bi običajen zasebni vlagatelj pri določitvi cene za takšno tržno tveganje uporabil popust. Strokovno poročilo te trditve ni upoštevalo. Zato Komisija ni zahtevala javnega razpisa, saj na podlagi strokovnega poročila ni štela za verjetno, da bi se s takim razpisom dosegli višji prihodki kot s prodajo združenju hranilnic.

(64)

Poleg tega bo banka nehala poslovati v Vzhodni Evropi (segment „Osteuropa“) in bo prodala zlasti madžarsko hčerinsko družbo MKB Bank. V prvotnem načrtu za prestrukturiranje je banka BayernLB načrtovala, da bo družbo MKB prodala dne […]. Zaradi politične in gospodarske negotovosti na Madžarskem (29) ter učinka te negotovosti na finančne podatke družbe MKB je banka BayernLB sklenila, da kratkoročna prodaja družbe MKB verjetno ne bo mogoča, in odložila odprodajo družbe MKB z dne […].

(65)

Poleg tega bo banka BayernLB trajno zmanjšala tveganja na svojih preostalih temeljnih področjih poslovanja. Opustila bo dejavnosti, ki so močno odvisne od razvoja kapitalskih trgov, na primer trgovanje za svoj račun, vrednostni papirji s premoženjskim kritjem in s transakcijami povezano financiranje nakupov. Občutno bo zmanjšala posle financiranja in posle z visokim tveganjem z mednarodnimi strankami ter bo takšne posle sklepala le v primeru jasne povezave z Nemčijo.

(66)

Kar zadeva področje poslovanja s podjetji, bo opustila poslovanje s podjetji in financiranje projektov za stranke, ki niso povezane z Nemčijo.

(67)

Prenehala bo z nepremičninskim poslovanjem v tujih poslovalnicah s strankami, ki niso povezane z Nemčijo.

(68)

Poleg tega bo znatno zmanjšala kreditno poslovanje z bankami in opustila namensko trgovanje za svoj račun.

(69)

Banka se zavezuje, da bo bilanco stanja, ki je leta 2008 znašala 421,7 milijarde EUR, leta 2015 zmanjšala na 239,4 milijarde EUR. Na podlagi primerjave z letom 2008 na enaki osnovi bilanca stanja, zmanjšana na 239,4 milijarde EUR, ustreza 206 milijardam EUR, kar pomeni 51-odstotno zmanjšanje.

(70)

Konec leta 2010 je bila kreditna izpostavljenost banke BayernLB v Nemčiji 58-odstotna, v Evropi pa 74-odstotna (geografska regija). Glavne valutne izpostavljenosti banke BayernLB vključujejo ameriški dolar, funt šterling in švicarski frank (glej preglednico 2); razen v eurih je bilo konec leta 2010 v drugih valutah izraženih 24 % sredstev banke.

Preglednica 2

Sredstva in obveznosti, ki so bile konec leta 2010 izražene v tuji valuti

(71)

Konec leta 2010 je bilo [30–50] % sredstev, izraženih v ameriških dolarjih, vknjiženih v enoti za prestrukturiranje. Konec leta 2010 je bilo v poslovalnici banke BayernLB v New Yorku [30–50] % sredstev, izraženih v ameriških dolarjih, v poslovalnici v Londonu pa [50–70] % sredstev, izraženih v šterlingih.

(72)

Banka BayernLB na področju poslovanja s podjetji poleg posojil podjetjem zagotavlja posojila za financiranje projektov. Konec leta 2010 je bilo na tem področju poslovanja vknjiženih [23–29] milijard EUR posojil, od katerih je bilo [9–14] milijard EUR namenjenih posojilom za podjetja; preostalih [12–17] milijard EUR posojil je vključevalo zlasti financiranje projektov in drugo strukturirano financiranje. S posojili za financiranje projektov se je banka močno izpostavila državam, ki niso članice EU. Od neporavnanega zneska posojil za financiranje projektov jih je bilo konec leta 2011 le [2–5] % povezanih z Nemčijo; tri države, do katerih je bila izpostavljenost največja, so bile Združene države Amerike, Združeno kraljestvo in [država Bližnjega vzhoda]. Od novih posojil, ki so bila v New Yorku odobrena med letoma 2009 in 2012, jih je bilo le [12–15] % povezanih s projekti, v katerih je sodelovala nemška stranka banke, medtem ko je bilo v istem obdobju [55–60] % posojil za financiranje projektov odobrenih v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki (EMA).

(73)

Da bi se bolj osredotočila na svoj temeljni trg na Bavarskem in v Nemčiji, je banka soglašala, da bo svoje poslovanje omejila na stranke, povezane z Nemčijo, in da bo bistveno omejila svoje mednarodno poslovanje, kot je podrobno navedeno v zavezah, ki jih je predložila Nemčija.

(74)

Med preiskavo so nemški organi, finančni regulator, lastniki banke in sama banka intenzivno obravnavali spremenjeni načrt za prestrukturiranje in možen načrt odplačil.

(75)

Nesporno je, da se v skladu z okvirom Basel III tiha udeležba (razen državne pomoči) ne bo štela za kapital prvega reda in se zato od leta 2013 ne bo več v celoti priznavala kot regulativni kapital.

(76)

Posamezne bavarske hranilnice imajo trenutno v banki BayernLB [700–750] milijonov EUR kapitala v obliki tihe udeležbe; […] (30). Ta tiha udeležba nima roka zapadlosti, zato bo ostala v banki, razen če jo bo banka izplačala na lastno pobudo.

(77)

Združenje hranilnic se je z banko dogovorilo, da bo vsa tiha udeležba posameznih hranilnic brez določenega roka zapadlosti izplačana […] in da jo bo združenje hranilnic nemudoma ponovno vložilo v družbo BayernLB Holding na podlagi dokapitalizacije (31).

(78)

Poleg tega bo združenje hranilnic v družbo BayernLB Holding vložilo dodatnih [22–62] milijonov EUR. Nove delnice združenja hranilnic bodo določene na podlagi vrednosti družbe BayernLB Holding, ki bo ocenjena v skladu s standardom IdW S1, ki ga je razvil nemški inštitut pooblaščenih javnih računovodij, tj. Institut der Wirtschaftsprüfer (v nadaljnjem besedilu: IdW). Delež združenja hranilnic ne sme biti večji od 25 %, saj ne sme presegati manjšine, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, tj. 25 % + 1 glas.

(79)

Tiha udeležba dežele Bavarske v znesku 3 milijard EUR bo leta 2018 izgubila status regulativnega kapitala prvega reda. Bavarska je javno navedla, da želi tiho udeležbo v znesku 3 milijard EUR izterjati od banke BayernLB. Vendar se banka BayernLB ne strinja z izplačilom tihe udeležbe, ker ne želi ogroziti svoje regulativne kapitalske rezerve. BaFin je Komisiji ustno izrazil mnenje, da banka ne potrebuje le 9-odstotnega količnika temeljnega kapitala, kot ga določa Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA), ampak tudi znatno rezervo, ki bi morala obsegati vsaj 0,5 do 1 %, odvisno od poslovnega modela banke.

(80)

Poleg tega je banka potrdila smiselnost takšne rezerve po uporabi kriznega scenarija v skladu s testom izjemnih situacij EBA iz junija 2011. Regulator je pozdravil ta preudaren pristop. Zato Nemčija Komisiji ni mogla predložiti nobene rešitve v zvezi s tem, kako bi se lahko izplačala tiha udeležba.

(81)

BaFin je nakazal, da bi se kapital družbe BayernLabo v prihodnje [lahko obravnaval drugače]. Zato namerava banka BayernLB velik del rezerv družbe BayernLabo (1 milijarda EUR) prenesti na temeljno banko. Prispevek za posebne namene (glej uvodni izjavi 29 in 31) pa bo družba BayernLabo obdržala in ga še naprej uporabljala za svoje zakonito naložene dejavnosti na področju spodbujanja gradnje stanovanj. Preostali kapital družbe BayernLabo bo nadgrajen, da bi se lahko priznal kot temeljni kapital EBA, ki v celoti krije izgube in se izplača na podlagi dividend.

(82)

Predpostavke, uporabljene v finančnem načrtovanju, regulativna obravnava, predvideni ključni podatki, dobičkonosnost posameznega področja poslovanja in napovedi v zvezi z družbo MKB so predstavljeni v uvodni izjavi 83 in naslednjih uvodnih izjavah.

(83)

Za kratkoročne napovedi glede BDP in valut (tj. v obdobju 2012–2013) banka BayernLB uporablja metodologijo, ki temelji na tehtanih napovedih mednarodnih institucij, kratkoročnih napovedih zasebnih napovedovalcev in prispevku notranjega raziskovalnega oddelka banke BayernLB. Dolgoročne napovedi banke BayernLB glede BDP po letu 2013 temeljijo na predpostavki, da se bo gospodarstvo izboljševalo v skladu s svojim dolgoročnim potencialom. Napovedi banke BayernLB za namene notranjega načrtovanja so praviloma konservativne. Manjša odstopanja od podatkov, ki so jih napovedale druge institucije, se lahko pojavijo zaradi zaokroževanja (na primer napovedi za euroobmočje leta 2013: MDS: 0,9 %, banka BayernLB in Komisija: 1 %).

(84)

Napoved banke BayernLB glede dolarja temelji na predpostavki, da bo dolar leta 2013 […]. V obdobju 2015–2016 bo dolar v primerjavi z eurom […]. Po navedbah banke BayernLB bo to posledica predvidene […] v javnih financah ZDA in deviznega tečaja […] paritete kupne moči, ki je glede na oceno Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) leta 2011 znašal 1,25 USD za euro. Ker je pričakovati, da bo inflacija v ZDA višja kot v euroobmočju, bo pariteta kupne moči po mnenju banke BayernLB leta 2016 znašala približno 1,30 USD.

(85)

Kar zadeva obrestne mere, napovedi banke BayernLB izhajajo iz trenutnih razmer z zelo nizkimi obrestnimi merami. Banka BayernLB predvideva, da se bodo trenutno nizke ravni postopno zvišale do ravni poštene vrednosti; njeno mnenje temelji na napovedih glede rasti, napovedih glede inflacije in izjav glede predvidene denarne politike.

(86)

Nemški organi so Komisiji predložili informacije, ki prikazujejo, da so napovedi banke BayernLB glede BDP zelo podobne soglasju pomembnih mednarodnih institucij, kot sta Mednarodni denarni sklad (MDS) in Komisija.

(87)

Najnovejša posodobitev napovedi iz junija 2012 temelji na sklopu predpostavk, oblikovanih maja 2012. V teh posodobljenih finančnih napovedih iz junija 2012 je banka BayernLB spremenila več makroekonomskih predpostavk in zlasti prilagodila napoved trenutnim zelo nizkim obrestnim meram (glej preglednico 3).

Preglednica 3

Ključne predpostavke finančnih napovedi

(88)

Banka BayernLB je zaradi razlogov, specifičnih za družbo, izvedla tudi več negativnih prilagoditev svojih napovedi glede dobička. Uporabila je na primer previdnejše davčne napovedi (tj. višjo efektivno davčno stopnjo), povečala svoje operativne stroške, tako da izražajo negativno sodbo zveznega delovnega sodišča (Bundesarbeitsgericht), in posodobila prihodke medvalutnega varovanja, tako da odražajo razmere konec leta 2011 (32).

(89)

Banka BayernLB je predložila analizo občutljivosti svojih finančnih napovedi na spremembe deviznih tečajev ameriškega dolarja, švicarskega franka in funta šterlinga. Glede na predložene informacije so čisti prihodki iz obresti najbolj občutljivi na spremembe deviznih tečajev dolarja. Napovedi glede čistih prihodkov iz obresti so običajno nižje za višje devizne tečaje eura/dolarja in višje za nižje devizne tečaje eura/dolarja.

(90)

Nemčija je predložila podrobne finančne napovedi glede obsega sredstev, kritij in pozicijskih tveganj za posamezno področje poslovanja ter tudi glede financiranja za posamezne vire refinanciranja z zadevnimi kritji.

(91)

Ključni podatki načrta za prestrukturiranje so predstavljeni v preglednici 4.

Preglednica 4

Ključni finančni podatki načrta za prestrukturiranje

(92)

V testu izjemnih situacij EBA iz decembra 2011 je bil količnik temeljnega kapitala EBA banke BayernLB ocenjen na 10 %. V obdobju prestrukturiranja bo banka ustvarjala vedno večji dobiček.

(93)

Nemčija je junija 2011 predložila načrt financiranja za banko BayernLB, ki je predstavljen v preglednici 6. Ta razčlenitev izhaja iz obdobja, preden se je banka zavezala k dodatnemu zmanjšanju svoje bilance stanja, na podlagi katerega se bo njena bilanca stanja leta 2015 zmanjšala na približno 240 milijard EUR.

Preglednica 6

Načrt financiranja

(94)

Banka BayernLB je predložila informacije iz preglednice 7, ki prikazujejo spremembe v obdobju prestrukturiranja v zvezi z listinjenimi in nelistinjenimi podedovanimi (37) obveznostmi pred krizo, za katere jamči država.

Preglednica 7

Profil zapadlosti podedovanih obveznosti

(95)

Nemčija je predložila obsežne informacije o alternativnih virih financiranja, ki so na voljo banki BayernLB. Informacije se nanašajo zlasti na zavarovanje s premoženjem, ki je upravičeno do izdaje kritih obveznic, vendar ni navedeno v predloženem načrtu financiranja. Takšno zavarovanje s premoženjem je na voljo na ravni družbe DKB in bi lahko zagotovilo alternativni poceni vir financiranja. Nemčija je predložila tudi informacije o večji zmožnosti izdajanja na mednarodnih trgih.

(96)

Zakon o vračilu posojila v tuji valuti (38), ki so ga madžarski organi sprejeli jeseni 2011, je pomembno vplival na čisto izgubo družbe MKB v zadevnem letu, ki je znašla 382 milijonov EUR.

(97)

Ker so na obete glede dobička družbe MKB stalno negativno vplivali predčasno odplačevanje posojil v tuji valuti in trajne težavne razmere, je banka BayernLB v skladu z nemškimi računovodskimi standardi v svojih izkazih zmanjšala svoj delež v družbi MKB za 576 milijonov EUR.

(98)

Banka BayernLB je v prvem četrtletju leta 2012 prispevala 200 milijonov EUR k dokapitalizaciji družbe MKB. V okviru financiranja znotraj skupine ima banka BayernLB izpostavljenost družbi MKB, ki je bila konec leta 2012 ocenjena na približno […] milijard EUR.

(99)

Pri preverjanju ustreznosti kapitala EBA decembra 2011 je bil količnik temeljnega kapitala banke BayernLB v skladu z merili EBA (v nadaljnjem besedilu: količnik temeljnega kapitala EBA ali količnik temeljnega kapitala) ocenjen na 10 %. Ob upoštevanju sestave državnega portfelja banke BayernLB je EBA sklenil, da banka BayernLB za svoje izpostavljenosti v Evropskem gospodarskem prostoru ne potrebuje nobene posebne državne kapitalske rezerve.

(100)

Finančno načrtovanje temelji na predpostavki, da bo leta 2013 izveden prehod v zvezi z referenčnimi računovodskimi standardi, ki se uporabljajo za izračun regulativnih kapitalskih količnikov, in sicer s splošno priznanih računovodskih načel v skladu z nemškim trgovinskim zakonikom (Handelsgesetzbuch) na mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP).

(101)

Uporaba MSRP bi povzročila številne spremembe v regulativnem kapitalu banke BayernLB, ki so upoštevane v napovedih. Odločilen učinek prehoda se nanaša na brezobrestna posojila (posojila, ki jih subvencionira država), ki jih banka BayernLabo zagotavlja v okviru gradnje stanovanj in razvoja mest (39). V skladu s trgovinskim zakonikom so ta posojila evidentirana po svoji znižani vrednosti (ki je nižja od nominalne vrednosti, saj se za posojila ne plačujejo obresti). Kot je potrdil revizor banke BayernLB, bi se posojila v okviru MSRP obračunala po svoji nominalni vrednosti. Z razliko v vrednosti bi se ustvaril kapital na ravni družbe BayernLabo in posledično na ravni banke BayernLB. Učinek te spremembe je 31. decembra 2011 znašal 967 milijonov EUR.

(102)

Nemčija se zavezuje, da bo do leta 2017 dodatno zmanjšala pozicijska tveganja za 10 milijard EUR na nedobičkonosen način, pri čemer bo vsako zmanjšanje prihodkov izravnano z ustreznim zmanjšanjem stroškov. Zmanjšanja se lahko dosežejo z optimizacijo izračuna pozicijskih tveganj ali zmanjšanjem sredstev na določenih področjih poslovanja.

(103)

Za ponazoritev je banka BayernLB predložila naslednjo razčlenitev zmanjšanja za 10 milijard EUR po posameznih segmentih v primerjavi z napovedmi glede pozicijskih tveganj iz načrta za prestrukturiranje: dodatna zmanjšanja v znesku […] milijard EUR na področju podjetij/malih in srednje velikih podjetij, […] milijard EUR za družbo DKB, […] milijard EUR na področju nepremičnin, […] milijard EUR na področju trgov in […] milijard EUR za enoto za prestrukturiranje.

(104)

Za ponazoritev je Nemčija predložila dva možna scenarija za doseganje dodatnega zmanjšanja pozicijskih tveganj v znesku 10 milijard EUR. Nemčija in banka BayernLB menita, da sta ta dva scenarija uresničljiva.

(105)

Nemčija v prvem scenariju predstavi učinek zmanjšanj pozicijskih tveganj za […] milijard EUR z zmanjšanji v poslovanju in […] milijard EUR z optimizacijo, kot je prikazano v preglednici 8.

Preglednica 8

Scenarij 1

(106)

Nemčija v drugem scenariju predstavi učinek zmanjšanj pozicijskih tveganj za […] milijard EUR z zmanjšanji v poslovanju in […] milijard EUR z optimizacijo, kot je prikazano v preglednici 9.

Preglednica 9

Scenarij 2

(107)

Po navedbah banke v tej fazi ni mogoče opredeliti natančnega profila zmanjšanja pozicijskih tveganj v zadevnem obdobju, ker se lahko zmanjšanja dosežejo z optimizacijo ali z zmanjšanji v poslovanju.

(108)

Na zahtevo Komisije je banka izračunala načrta odplačil iz preglednic 10 in 11, pri čemer je upoštevala zmanjšanje pozicijskih tveganj za 10 milijard EUR od leta 2017. Banka je upoštevala vse sekundarne učinke odplačil, zlasti plačila obresti na tiho udeležbo. Poleg tega načrt odplačil temelji na preudarni predpostavki, da regulator ne bo priznal kapitala, ki je bil ustvarjen z vključitvijo posojil družbe BayernLabo po nominalni vrednosti v temeljni kapital za namene nadzora v skladu z MSRP (preglednica 10). Vendar se je Nemčija zavezala, da se bodo vsa ta posojila ali deli posojil, če jih bo regulator priznal kot temeljni kapital za namene nadzora, upoštevala v načrtu odplačil ustreznega dela v okviru vračanja sredstev od leta 2013, kot je navedeno v preglednici 11.

Preglednica 10

Hipotetični načrt odplačil brez dodatnega kapitala, ki je bil morda ustvarjen z obračunavanjem posojildružbe BayernLabo po nominalni vrednosti v skladu z MSRP (v milijonih EUR)

Preglednica 11

Hipotetični načrt odplačil, vključno z dodatnim kapitalom v znesku […], ki je bil morda ustvarjen z obračunavanjem posojil družbe BayernLabo po nominalni vrednosti v skladu z MSRP (v milijonih EUR)

(109)

Nemčija se je zavezala, da bo zagotovila popolno izvajanje prvotnega načrta za prestrukturiranje, ki je bil predložen 29. aprila 2009 ter nazadnje spremenjen s sporočili Nemčije z dne 6. in 12. junija 2012, vključno z zavezami iz Priloge I k temu sklepu in pogoji iz Priloge II k temu sklepu, v skladu s časovnim razporedom iz navedenih prilog.

(110)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke glede:

(111)

Med izvajanjem sklada za zajezitev tveganja je Nemčija navedla, da je znesek pomoči v okviru tega sklada znašal 1,6 milijarde EUR. Komisija je v sklepu o začetku postopka navedla pomisleke glede pravilnosti izračuna obsega pomoči, zlasti zaradi odsotnosti kakršne koli ocene tržne vrednosti portfelja ABS, in poudarila, da je povračilo v višini 50 bazičnih točk bistveno manjše od plačila, ki bi ga pričakoval tržni vlagatelj.

(112)

Poleg tega je imela Komisija pomisleke glede predpostavk, na katerih je temeljil načrt za prestrukturiranje, in je bila zaskrbljena glede zmožnosti uspešnega poslovanja hčerinskih družb banke HGAA in MKB. Komisija je ugotovila, da ni bila sprejeta nobena jasna zaveza glede prodaje družb HGAA, MKB in Banque LB Lux SA do […].

(113)

Komisija meni, da predvideno zmanjšanje bilance stanja in tveganju prilagojenih sredstev ni bilo zadostno za odpravo izkrivljanja konkurence, ker bi bil znaten del tega zmanjšanja v vsakem primeru nujen za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja.

(114)

Komisija je navedla, da je pričakovala nadaljnje ukrepe v zvezi z ravnanjem ali strukturo, s katerimi bi se dodatno omejilo izkrivljanje konkurence, pri čemer je v zvezi s tem poudarila zlasti morebitno odprodajo družbe LBS.

(115)

V zvezi z zahtevo po omejitvi pomoči na najnižjo potrebno je Komisija ugotovila, da niso bili predloženi nobeni jasni predlogi glede porazdelitve bremena med delničarji.

(116)

Sklep o reševanju družbe HGAA je formalni postopek preiskave razširil na pomoč, ki jo je Avstrija decembra 2009 odobrila družbi HGAA. Komisija je izrazila pomisleke, ali ti ukrepi morda pomenijo dodatno pomoč banki BayernLB. Komisija je ugotovila, da reševanje družbe HGAA in posledična potreba po zmanjšanju knjigovodske vrednosti morda ogrožata uspešno poslovanje banke BayernLB. Banka BayernLB se je dogovorila glede pravočasne prodaje družbe HGAA, ki bi jo izvedla kot ukrep za omejevanje izkrivljanja konkurence, vendar prodaje družbe HGAA ni bilo mogoče obravnavati kot ukrep za omejevanje izkrivljanja konkurence, ker je bila prodaja očitno nujna za uspešno poslovanje banke BayernLB. Komisija je izrazila pomisleke glede zadostnosti splošne ravni ukrepov, ki jih je banka BayernLB predlagala za omejevanje izkrivljanja konkurence.

(117)

Nemčija ni izpodbijala, da kapitalska injekcija, sklad za zajezitev tveganja in odobrena jamstva pomenijo državno pomoč. Trdila je, da prenos kapitala z družbe BayernLabo na banko BayernLB ne pomeni državne pomoči, ker je bil edini namen prenosa odplačilo dela prejete pomoči in zmanjšanje kapitala banke BayernLB. Poleg tega je banka BayernLB imela koristi od kapitala družbe BayernLabo že pred prenosom, zato bi bil znesek kakršne koli pomoči v vsakem primeru manjši od prenesenega zneska.

(118)

Na podlagi razprave o realni ekonomski vrednosti portfelja ABS dne 31. decembra 2008 in sklepa Komisije, ki je ob upoštevanju strokovnega poročila določila, da realna ekonomska vrednost znaša 83,87 % nominalne vrednosti, je Nemčija navedla, da ne bo zahtevala nove in celovite ponovne ocene. Poleg tega je Nemčija sprejela tržno vrednost v višini 11,753 milijarde EUR, kar je bilo 60 % nominalne vrednosti.

(119)

Nemčija je izpodbijala, da bi bilo treba vrniti celotno razliko med transferno ceno in realno ekonomsko vrednostjo v znesku 1,96 milijarde EUR. Zlasti je poudarila, da plačila v okviru vračanja sredstev ni treba plačati do […], ker banka nima ustrezne kapitalske rezerve. Nemčija se zaradi istega razloga ni strinjala s predlaganim načrtom odplačil za tiho udeležbo.

(120)

Pri oceni pomoči za prestrukturiranje je treba upoštevati vso pomoč, odobreno banki BayernLB od leta 2008.

(121)

V skladu s členom 107(1) Pogodbe je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(122)

Da bi ukrep pomenil državno pomoč, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: ukrep se mora financirati iz državnih virov, dajati mora prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, ta prednost mora biti selektivna, ukrep mora izkrivljati ali bi lahko izkrivljal konkurenco in ukrep lahko vpliva na trgovino med državami članicami. Da bi se ukrep lahko opredelil kot državna pomoč, mora izpolnjevati vse navedene pogoje.

(123)

Komisija vztraja, da te pogoje dejansko izpolnjujejo vsi ukrepi pomoči, kot pojasnjuje v oddelkih (a) do (e) v nadaljevanju.

(124)

Komisija je v sklepu o reševanju navedla, da so izpolnjeni vsi pogoji iz uvodne izjave 122. Povečanje kapitala banke BayernLB za 10 milijard EUR zato pomeni državno pomoč (44). Noben zasebni vlagatelj ne bi pod nobenimi pogoji zagotovil teh sredstev družbi v težavah. Komponenta pomoči kapitalske injekcije v banko mora torej ustrezati nominalni vrednosti te dokapitalizacije. Zato je v skladu s prakso odločanja Komisije (45) znesek pomoči enak nominalni vrednosti kapitalske injekcije, tj. 10 milijard EUR.

(125)

Komisija je tudi v zvezi s tem v sklepu o reševanju navedla, da so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 107(1) Pogodbe. Sklad za zajezitev tveganja zato pomeni državno pomoč. Ta analiza je bila medtem potrjena s sporočilom Komisije o ravnanju z oslabljenimi sredstvi v bančnem sektorju Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o oslabljenih sredstvih) (46), ki zagotavlja specifična navodila o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe finančne pomoči za oslabljena sredstva. S tem zagotavlja enako obravnavo ukrepov finančne pomoči za oslabljena sredstva, ki so jih uvedle države članice, v skladu s pravili o državni pomoči.

(126)

Čeprav je bil obravnavani ukrep izveden pred sprejetjem sporočila o oslabljenih sredstvih, mora Komisija upoštevati zakonodajo in navodila, ki so veljavna ob sprejetju sklepa, ne glede na to, kdaj so bili ukrepi pomoči zasnovani ali priglašeni (47). Komisija je v sedanji finančni krizi sporočilo o oslabljenih sredstvih že uporabila v zvezi z ukrepi, priglašenimi pred objavo sporočila (48).

(127)

Sklad za zajezitev tveganja, ki ga je zagotovila dežela Bavarska, spada na področje uporabe sporočila o oslabljenih sredstvih. Odstavek 32 in naslednji odstavki sporočila določajo glavna načela za opredelitev upravičenih sredstev in njihovo razvrstitev v kategorije (pakete sredstev). Portfelj ABS banke BayernLB vključuje več vrst osnovnih vrednostnih papirjev. Tako prvo- kot drugorazredni RMBS predstavljajo približno polovico celotnega portfelja. Druge pomembne sestavine portfelja so CMBS, CDO in drugi ABS, povezani s poslovnimi denarnimi terjatvami in denarnimi terjatvami strank. Vse te oblike vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem so navedene v preglednici 1 Priloge III k sporočilu o oslabljenih sredstvih, zato pomenijo sredstva, ki so upravičena do ukrepa finančne pomoči za oslabljena sredstva.

(128)

V skladu z odstavkom 39 sporočila o oslabljenih sredstvih je znesek pomoči v okviru ukrepa finančne pomoči za oslabljena sredstva enak razliki med ceno, po kateri so sredstva prenesena, in trenutno tržno ceno sredstev. V obravnavanem primeru se transferna cena izračuna tako, da se od nominalne vrednosti 19,589 milijarde EUR odšteje prvi delež izgube v znesku 1,2 milijarde EUR, pri čemer je rezultat 18,389 milijarde EUR. Tržna vrednost portfelja je približno 11,8 milijarde EUR (49). Razlika med transferno ceno in tržno vrednostjo je torej enaka znesku izgub, zajetem v jamstvu za drugo izgubo (4,8 milijarde EUR), ali večja od tega zneska. V skladu s tem je treba jamstvo v celoti šteti za državno pomoč. Znesek pomoči v okviru sklada za zajezitev tveganja torej znaša 4,8 milijarde EUR.

(129)

Jamstva za obveznosti za znesek 15 milijard EUR, ki jih je odobril SoFFin na podlagi nemškega svežnja za reševanje (50), pomenijo državno pomoč.

(130)

Operacija za reševanje družbe HGAA, ki je bila izvedena decembra 2009, se je za skupino BayernLB izkazala za koristno, saj bi morala banka sicer sama dokapitalizirati hčerinsko družbo HGAA (51). Vendar se je banka BayernLB po nacionalizaciji družbe HGAA s strani Avstrije odpovedala imetništvu delnic v družbi HGAA; družba HGAA ni več del banke BayernLB in je obravnavana v ločenih postopkih o državni pomoči. Ta sklep v te postopke ne posega.

(131)

Poleg tega je Avstrija med nacionalizacijo družbe HGAA banki BayernLB neposredno odobrila finančno jamstvo v višini 2,638 milijarde EUR. Jasno je, da se je ukrep financiral iz državnih virov. Brez nacionalizacije družbe HGAA in odobritve jamstva bi banka BayernLB verjetno izgubila velik del svojega financiranja. Družba HGAA je bila v težavah, državno poroštvo pa je banko BayernLB razbremenilo kreditnega tveganja sorazmerno z ravnjo težav družbe HGAA. Zato banki BayernLB zagotavlja gospodarsko prednost. Ker je banka BayernLB v več državah članicah dejavna v finančnem sektorju, v katerem je prisotna velika mednarodna konkurenca, je treba prednost obravnavati, kot da lahko vpliva na trgovino na notranjem trgu in izkrivlja konkurenco. Zato državno poroštvo, ki ga je Avstrija odobrila za financiranje, ki ga je banka BayernLB zagotovila družbi HGAA, pomeni državno pomoč banki BayernLB.

(132)

Komisija v Odločbi z dne 20. oktobra 2004 v zadevi Bayerische Landesbank–Girozentrale (52) ugotavlja, da je prenos državnih sredstev (neplačane terjatve za posojila za spodbujanje gradnje stanovanj) prek družbe BayernLabo na banko BayernLB leta 1994 in leta 1995 pomenil pomoč, s katero se je povečal lastniški kapital banke BayernLB. Komisija je sklenila, da prenos pomeni pomoč na podlagi načela vlagatelja pod tržnimi pogoji, saj noben vlagatelj pod tržnimi pogoji ne bi prenesel kapitala pod enakimi pogoji, zlasti ob upoštevanju dogovorjenega povračila za prenesena sredstva, ki je po mnenju Komisije prenizko. Vendar prenesena sredstva od 5. marca 2004, tj, po spremembi ustave banke BayernLB, ne morejo več podpirati konkurenčnega poslovanja banke BayernLB in se lahko uporabljajo le še kot jamstvo. Komisija je v Odločbi navedla, da kapital zaradi spremembe od navedenega datuma ne pomeni več državne pomoči. Vendar je sklenila, da razlika med predhodno dogovorjenim plačilom, ki je po mnenju Komisija prenizko, in ustreznim povračilom do navedenega datuma pomeni nezakonito pomoč, ki jo je treba izterjati.

(133)

Da bi okrepila svoj lastniški kapital, bo zdaj banka BayernLB del rezerv iz dobička družbe BayernLabo, ki ni več potreben za poslovanje banke BayernLabo, preknjižila na temeljno banko. To pomeni, da bo del kapitala ali dobiček iz kapitala, ki se predhodno ni mogel uporabiti za podporo poslovne dejavnosti banke BayernLB, spremenil svoj značaj in ne bo več služil le kot jamstvo v primeru plačilne nesposobnosti. Sprememba se razlikuje od prvotnega namena kapitala, ki naj bi se uporabil kot rezerva v primeru plačilne nesposobnosti. S prenosom kapitala z družbe BayernLabo na temeljno banko se je odpravila omejitev glede uporabe kapitala, tako da lahko banka BayernLB uporabi kapital, kot želi. Banka BayernLB družbi BayernLabo ali deželi Bavarski ne bo več plačevala za to pravico. Ko bo dežela Bavarska kapital dokončno izročila banki BayernLB, bo torej dežela banki BayernLB dodelila prednost. Ker je banka BayernLB v več državah članicah dejavna v finančnem sektorju, v katerem je prisotna velika mednarodna konkurenca, je treba prednost obravnavati, kot da lahko vpliva na trgovino na notranjem trgu in izkrivlja konkurenco. Zato prenos 1 milijarde EUR kapitala z družbe BayernLabo na banko BayernLB pomeni državno pomoč.

(134)

Skupni znesek pomoči, ki ga je Nemčija odobrila banki BayernLB s povečanjem kapitala (kapitalska injekcija 10 milijard EUR v okviru operacije za reševanje leta 2008, prenos kapitala družbe BayernLabo v znesku 1 milijarde EUR leta 2012 in sklad za zajezitev tveganja v znesku 4,8 milijarde EUR), je 15,8 milijarde EUR. Ta znesek predstavlja približno 8 % tveganju prilagojenih sredstev banke BayernLB leta 2008 (198 milijard EUR). Poleg tega je banka BayernLB prejela do 17,638 milijarde EUR v obliki likvidnostnih jamstev, ki sta jih zagotovili Nemčija in Avstrija.

(135)

V skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe se lahko državna pomoč šteje za združljivo z notranjim trgom, če se nameni „za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice“. Komisija je pri odobritvi nemškega svežnja za reševanje priznala, da gospodarstvu Nemčije grozijo resne motnje in da bi se z državno pomočjo te motnje verjetno lahko odpravile. Čeprav se gospodarstvo od začetka leta 2010 počasi izboljšuje, se v zadnjem času na finančnih trgih spet pojavljajo obremenitve in Komisija še vedno meni, da so zahteve za odobritev državne pomoči v skladu s členom 107(3)(b) izpolnjene. Komisija je decembra 2011 potrdila to stališče s sprejetjem Sporočila o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2012 dalje (53), v katerem je podaljšala uporabo teh določb.

(136)

Propad banke, ki je po mnenju države članice sistemsko pomembna, kot je banka BayernLB, lahko neposredno vpliva na finančne trge in tako na celotno gospodarstvo države članice. Zato Komisija ob upoštevanju obstoječega negotovega položaja finančnih trgov še naprej ocenjuje ukrepe državne pomoči v bančnem sektorju na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe.

(137)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke glede združljivosti sklada za zajezitev tveganja. Te pomisleke je treba ob upoštevanju člena 107(3)(b) Pogodbe oceniti na podlagi sporočila o oslabljenih sredstvih, da se ugotovi, ali so sredstva upravičena do finančne pomoči v skladu z odstavkom 32 sporočila.

(138)

Odstavek 46 sporočila o oslabljenih sredstvih določa, da čeprav so države članice pristojne za izbiro najustreznejšega modela, s katerim se bodo banke razbremenile oslabljenih sredstev, je treba kljub temu za preprečitev navzkrižij interesov in olajšanje osredotočanja banke upravičenke na ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja zagotoviti jasno funkcionalno in organizacijsko delitev med banko in njenimi oslabljenimi sredstvi, zlasti kar zadeva njihovo upravljanje, osebje in stranke.

(139)

Čeprav dežela Bavarska zagotavlja jamstvo, ki banko BayernLB varuje pred izgubami, ki izhajajo iz portfelja ABS, vsa zaščitena sredstva ostajajo v bilanci stanja banke BayernLB.

(140)

Komisija se strinja, da bi bilo popolno ločevanje kritih sredstev in osebja, ki z njimi upravlja, v primeru jamstva, enakega velikosti sklada za zajezitev tveganja, lahko težavno in bi morda negativno vplivalo na cilj zmanjšanja predvidenih izgub. Zato se od upravljavcev portfelja ne zahteva, da se ukvarjajo izključno z upravljanjem kritih sredstev ali da sicer krita sredstva ločujejo od ostalih sredstev banke.

(141)

Poleg tega Komisija meni, da je Nemčija sprejela ustrezne zaščitne ukrepe za preprečevanje navzkrižij interesov in zagotovitev, da se izgube kritih sredstev čim bolj zmanjšajo (54). Banka BayernLB je vzpostavila notranjo enoto za prestrukturiranje, na katero je bilo prenesenih več portfeljev. Enota za prestrukturiranje je prevzela nadzor nad zmanjšanjem teh portfeljev in nadzira tudi zmanjšanje poslovnih dejavnosti v drugih enotah banke BayernLB. Enota za prestrukturiranje je funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih enot banke BayernLB (55).

(142)

Komisija je najela zunanje strokovnjake za ovrednotenje portfelja ABS banke BayernLB. Ekipa strokovnjakov Komisije je v skladu s prakso odločanja Komisije realno ekonomsko vrednost portfelja ABS banke BayernLB določila na 83,87 % nominalne vrednosti. Realna ekonomska vrednost znaša 16,429 milijarde EUR.

(143)

V skladu z odstavkom 20 sporočila o oslabljenih sredstvih bi morala biti oslabljena sredstva, za katera bodo namenjeni ukrepi pomoči, popolnoma pregledna in v celoti razkrita, in sicer na podlagi ustreznega vrednotenja, ki ga potrdijo neodvisni strokovnjaki ter ustrezni nadzorni organ, in to preden upravičena banka vloži prošnjo za pomoč. Komisiji so bile predložene podrobne informacije o zaščitenem portfelju. BaFin je aprila 2010 potrdil učinek razbremenitve kapitala v znesku 1,28 milijarde EUR. Komisija je zato zadovoljna, da je to merilo izpolnjeno.

(144)

Načelo porazdelitve bremena iz sporočila o oslabljenih sredstvih določa, da morajo banke v čim večjem obsegu kriti izgube, povezane z oslabljenimi sredstvi. Zato bi bilo treba sredstva načeloma prenesti po ceni, ki je enaka realni ekonomski vrednosti ali nižja od nje. To je mogoče doseči na primer s predhodnim zmanjšanjem, s katerim se vrednost sredstev približa realni ekonomski vrednosti. Odstavek 24 sporočila določa, da kadar ni mogoče vnaprej doseči popolne porazdelitve bremena, bi bilo treba od banke zahtevati, da prispeva h kritju izgub ali tveganja v obliki klavzul za vračilo sredstev ali s klavzulo o „prvi izgubi“, ki jo mora kriti banka.

(145)

V tem primeru je bila finančna pomoč za oslabljena sredstva odobrena brez predhodnega zmanjšanja portfelja ABS na realno ekonomsko vrednost. Vendar bi se porazdelitev bremena dosegla s prvim deležem izgube v znesku 1,2 milijarde EUR, ki bi ga obdržala banka BayernLB.

(146)

Komisija je ugotovila, da je realna ekonomska vrednost enaka 83,87 % nominalne vrednosti, kar znaša 16,429 milijarde EUR. Tako je transferna cena 18,349 milijarde EUR po odštetju prvega deleža izgube za 1,96 milijarde EUR višja od realne ekonomske vrednosti. V skladu z odstavkom 41 sporočila o oslabljenih sredstvih bi morala banka BayernLB ta znesek, delto prenosa, takoj ali vsaj sčasoma vrniti.

(147)

V okviru vračanja sredstev mora banka upravičenka povrniti celotni znesek nad realno ekonomsko vrednostjo, ki je krit z jamstvom. Če vrnitev sredstev v celoti ni mogoča, bo treba za omejitev izkrivljanja konkurence sprejeti daljnosežne ukrepe. Vendar po mnenju Komisije ni razloga, da v obravnavanem primeru ne bi bila mogoča vrnitev sredstev v celoti.

(148)

Komisija ugotavlja, da je banka BayernLB zdaj pripravljena plačevati dodatno 3,75-odstotno premijo za jamstvo, ki znaša 2 milijardi EUR, kar pomeni 75 milijonov EUR na leto, in posebno provizijo v znesku 45 milijonov EUR na leto, tj. skupaj 120 milijonov EUR na leto šest let, torej do leta 2015. S to ureditvijo bo vsako leto vrnjenih 120 milijonov EUR sredstev.

(149)

Ostala sredstva, ki bi jih bilo treba sčasoma vrniti, tako znašajo 1,24 milijarde EUR (vračilo sredstev v znesku 1,96 milijarde EUR minus šest letnih plačil v višini 120 milijonov EUR iz uvodne izjave 148). Banka BayernLB navaja, da tega zneska ne bo mogla plačati (glej uvodno izjavo 119).

(150)

Vendar Komisija meni, da je vračilo sredstev v nominalni vrednosti 1,96 milijarde EUR do leta 2019 izvedljivo. V skladu z odstavkom 41 sporočila o oslabljenih sredstvih bi se lahko delno vračilo sredstev dovolilo le, če bi zaradi vračila sredstev v celoti banka BayernLB postala tehnično plačilno nesposobna. Vendar Komisija meni, da se to ne bi zgodilo, če bi se sredstva vračala postopno, tudi po koncu obdobja prestrukturiranja. Tak pristop ni v nasprotju z odstavkom 41 sporočila, ki se ne sklicuje na plačilo v določenem obdobju, ampak na plačilo „na poznejši stopnji“. Ta razlaga je v skladu z ustaljeno prakso odločanja (56). Zato Komisija meni, da bi se zahteva glede porazdelitve bremena iz sporočila o oslabljenih sredstvih spoštovala, če bi se vrnitev sredstev v celoti izvedla do leta 2019.

(151)

Komisija je v uvodni izjavi 78 sklepa o začetku postopka poudarila, da je povračilo v višini 50 bazičnih točk, ki ga trenutno plačuje banka, bistveno manjše od cene, ki bi jo pričakoval tržni vlagatelj.

(152)

Medtem so se nemški organi zavezali, da bo banka BayernLB plačala povračilo v višini 6,25 % učinka razbremenitve kapitala. To povračilo je v skladu z ravnmi, odobrenimi v predhodnih sklepih Komisije (57).

(153)

Na podlagi navedenega bi morala banka BayernLB plačati 6,25 % učinka razbremenitve kapitala v znesku 1,28 milijarde EUR. Banka BayernLB je soglašala, da bo plačala osnovno 6,25-odstotno premijo razbremenitve kapitala v znesku 1,28 milijarde EUR, tj. 80 milijonov na leto, pri čemer se prvo leto začne 1. januarja 2010 […].

(154)

Ob upoštevanju, da banka BayernLB za jamstvo za sredstva plačuje ustrezno povračilo, ki znaša 80 milijonov EUR na leto, in da bo Nemčija v celoti vrnila presežni del transferne razlike, in sicer 1,96 milijarde EUR, da bi se transferna cena uskladila z realno ekonomsko vrednostjo, se lahko jamstvo za sredstva v okviru portfelja ABS šteje za združljivo z notranjim trgom. Da bi se sredstva vrnila v celoti, morajo biti izpolnjeni pogoji iz Priloge II k temu sklepu. Pomisleki, izraženi v sklepu o začetku postopka, so se na podlagi teh vidikov odpravili.

(155)

Vsi ukrepi, ki jih je Komisija opredelila kot državno pomoč, so bili sprejeti v zvezi s prestrukturiranjem banke BayernLB. Komisija bi morala v tem sklepu proučiti vse te ukrepe, vključno z ukrepom, ki ga je sprejela Avstrija. Pravila, ki se uporabljajo za odobritev pomoči za prestrukturiranje finančnim institucijam v sedanji krizi, so določena v Sporočilu Komisije o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o prestrukturiranju) (58). V sporočilu o prestrukturiranju je navedeno, da je treba za zagotovitev združljivosti z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe s prestrukturiranjem finančne institucije v okviru trenutne finančne krize doseči ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja banke, da mora prestrukturiranje vključevati zadosten lastni prispevek prejemnikov pomoči (porazdelitev bremena) in omejiti pomoč na najnižjo potrebno ter da mora vključevati ustrezne ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence.

(156)

Komisija pri analizi prestrukturiranja banke v okviru trenutne finančne krize upošteva ukrepe pomoči, ki izboljšujejo stanje kapitala banke. Praksa odločanja Komisije ne vključuje podrobnega proučevanja likvidnostne pomoči ali finančnih jamstev in proučevanja onstran njihovega prispevka k splošnemu prestrukturiranju, ki ga je mogoče pričakovati. Ob upoštevanju tega Komisija meni, da so jamstva za obveznosti in finančna jamstva, ki sta jih odobrili Nemčija in Avstrija, združljiva z notranjim trgom.

(157)

V skladu s sporočilom o prestrukturiranju bi morala pomoč za prestrukturiranje zagotoviti, da lahko banka ponovno vzpostavi uspešno poslovanje, vendar mora biti za dosego tega rezultata omejena na najnižjo potrebno. Komisija je v uvodni izjavi 99 sklepa o začetku postopka navedla, da načrt za prestrukturiranje ne vključuje nobenih daljnosežnih predlogov za omejitev pomoči na najnižjo potrebno.

(158)

Banka BayernLB je prejela kapitalsko injekcijo v znesku 10 milijard EUR, kar je očitno največ, kar je prejela katera koli nemška državna banka. V testu izjemnih situacij EBA iz decembra 2011 je bil količnik temeljnega kapitala EBA banke BayernLB ocenjen na 10 %. Med 13 nemškimi finančnimi institucijami, udeleženimi v testu izjemnih situacij, je bila banka BayernLB četrta najbolje kapitalizirana – bila je bolje kapitalizirana od vseh drugih nemških bank, ki so prejele državno pomoč (59), razen banke HRE, in drugih večjih bank, ki niso prejele nobene kapitalske pomoči, kot sta banki Deutsche Bank in Helaba Landesbank Hessen-Thüringen. Če ne bi bilo predvideno nobeno vračanje kapitala, bi lahko banka BayernLB kakršen koli presežni kapital, zagotovljen kot državna pomoč, uporabila za agresivno konkuriranje v škodo drugih bank, zlasti drugih državnih bank, zunaj svojega nekdanjega geografskega območja poslovanja (60). Zato je omejitev kapitala nujna za omejitev izkrivljanja konkurence.

(159)

Poleg tega bi bila banka BayernLB zaščitena pred konkurenčnim pritiskom, če ji ne bi bilo treba razumno uporabljati svojega kapitala. Kapital bi lahko dodeljevala suboptimalno, kar bi dolgoročno povzročilo podpovprečni donos. S takšno prekomerno kapitalizacijo bi se lahko krile izgube zaradi nepreudarnih naložb in omogočil neučinkovit nadzor kreditnega tveganja. Zato se ne bi oblikovala ustrezna struktura spodbud za zagotovitev ponovne vzpostavitve uspešnega poslovanja. Poleg tega bi prekomerna kapitalizacija banki tudi preprečila ustvarjanje konkurenčne donosnosti lastniškega kapitala (61).

(160)

Kljub tem težavam Nemčija ni predložila rešitve za odplačilo presežnega kapitala.

(161)

Vendar povečanje kapitala vključuje kapitalsko injekcijo v znesku 7 milijard EUR in tiho udeležbo v znesku 3 milijard EUR. Tiha udeležba je instrument, ki ga je mogoče odplačati. Poleg tega je bila zagotovljena, preden so bila pravila Basel III dogovorjena, in se po začetku izvajanja pravil Basel III ne bo štela za kapital prvega reda EBA. Tiha udeležba bo zaradi 10-odstotnega kupona srednjeročno postala ekonomsko drag vir financiranja in bo omejila zmožnost banke BayernLB za razdelitev dobička, zaradi česar je banka neprivlačna za kakršne koli nove vlagatelje kapitala.

(162)

Poleg tega namerava banka v skladu z načrtom za prestrukturiranje ustvarjati dobiček v celotnem obdobju prestrukturiranja. Ker je banka BayernLB v fazi prestrukturiranja, tega dobička ne bo mogoče razdeliti. Če se to upošteva vzporedno z zmanjšanjem pozicijskega tveganja, predvidenega v načrtu za prestrukturiranje, je mogoče pričakovati, da se bo kapitalizacija banke vsako leto večala, s čimer se bo povečala njena zmožnost za odplačila. Poleg tega se je Nemčija poleg zmanjšanja, predvidenega v načrtu za prestrukturiranje, zavezala k dodatnemu zmanjšanju pozicijskega tveganja, s katerim bo sprostila dodatnih 10 % kapitala banke BayernLB.

(163)

Na podlagi tega je Komisija od nemških organov zahtevala, da predložijo načrt za odplačilo tihe udeležbe v znesku 3 milijard EUR do leta 2018, ko preneha izpolnjevati vse zahteve za razvrstitev kot temeljni kapital za namene nadzora. Nemški organi so v odziv predložili scenarije odplačil iz preglednice 10 – Hipotetični načrt odplačil brez dodatnega kapitala, ki je bil morda ustvarjen z obračunavanjem posojil družbe BayernLabo po nominalni vrednosti.

(164)

Komisija meni, da je mogoče omejiti pomoč na najnižjo potrebno z odplačilom tihe udeležbe v znesku 3 milijard EUR, kot je navedeno v preglednici 10. To odplačilo je ustrezno ob upoštevanju tako napovedi banke kot najnovejših regulativnih zahtev, ki pozivajo h kapitalizaciji nad 9 % temeljnega kapitala prvega reda in rezervi (enako bodo določala tudi pravila Basel III). Ob upoštevanju navedenega in zahteve glede odplačila, pojasnjene v Prilogi II, Komisija meni, da je pomoč za prestrukturiranje omejena na najnižjo potrebno za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja.

(165)

Komisija ugotavlja, da načrt odplačil, zlasti v zvezi z banko BayernLabo, temelji na posebnih računovodskih predpostavkah in predpostavkah o regulativni obravnavi, čeprav je veljavni okvir dejansko nekoliko negotov. Če bi se predpostavke spremenile, bi bilo treba odplačila izvesti v skladu s preglednico 11.

(166)

Komisija bo ocenila uspešnost poslovanja banke na podlagi načrta odplačil ter prispevka banke in njenih delničarjev.

(167)

Komisija se mora pri ocenjevanju načrta prestrukturiranja prepričati, da je banka zmožna ponovno vzpostaviti dolgoročno uspešno poslovanje brez državne pomoči (oddelek 2 sporočila o prestrukturiranju). V sklepu o začetku postopka so bili v zvezi s tem izraženi pomisleki.

(168)

Glede na sporočilo o prestrukturiranju je dolgoročno uspešno poslovanje doseženo, ko je banka sposobna samostojno konkurirati za kapital na trgu v skladu z ustreznimi regulativnimi zahtevami. V ta namen mora biti banka sposobna kriti vse stroške in zagotoviti ustrezno donosnost lastnega kapitala ob upoštevanju profila tveganja banke. Dolgoročno uspešno poslovanje tudi zahteva, da se vsaka prejeta državna pomoč sčasoma odplača, kot je predvideno ob dodelitvi pomoči, ali pa se zanjo plača nadomestilo pod običajnimi tržnimi pogoji, s čimer se zagotovi prenehanje vseh oblik dodatne državne pomoči. Ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja bi morala izhajati iz internih ukrepov in temeljiti na verodostojnem načrtu za prestrukturiranje ter opredeliti razloge za težave in pomanjkljivosti banke, pri tem pa pojasniti, kako se bodo s prestrukturiranjem odpravile. Uspešno prestrukturiranje vključuje zlasti opustitev vseh dejavnosti, ki bi srednjeročno zaradi strukturnih razlogov še naprej ustvarjale izgubo.

(169)

Komisija ugotavlja, da je ta zahteva izpolnjena, saj načrt za prestrukturiranje predvideva bistveno zmanjšanje obsega in kompleksnosti dejavnosti banke na kapitalskih trgih ter zmanjšuje dejavnosti banke v tujini, da bi se osredotočila na področje, na katerem ima največ strokovnega znanja, tj. predvsem komercialno bančništvo za male vlagatelje ter mala in srednje velika podjetja s sedežem na regionalnih domačih trgih.

(170)

V skladu z odstavkom 13 sporočila o prestrukturiranju bi moral načrt za prestrukturiranje temeljiti na predpostavkah, ki se primerjajo z ustreznimi merili na ravni celotnega sektorja, ustrezno spremenjenimi, tako da upoštevajo nove elemente sedanje krize na finančnih trgih, in morajo vključevati ustrezno raven stresa.

(171)

Komisija ugotavlja, da so podatki, ki jih je predložila banka BayernLB, usklajeni z mednarodnimi merili. Makroekonomske napovedi so v skladu z napovedmi mednarodnih institucij, ocene deviznega trga pa se lahko štejejo za konservativne. V skladu z napovedmi banke BayernLB glede EUR/USD bo leta 2016 dolar šibkejši, kot je predvideno na podlagi ravni paritete kupne moči; to nakazuje, da je bil dobiček banke BayernLB v dolarjih na konservativen način pretvorjen v eure. Sorazmerno visoke napovedi glede deviznega tečaja EUR/USD običajno negativno vplivajo na predvidene neto prihodke, ker ima banka BayernLB v dolarjih izraženih več sredstev kot obveznosti (62). Napovedane ravni dolarja so v primerjavi z eurom nižje od trenutnih ravni deviznega tečaja EUR/USD in ravni krivulje terminskih cen.

(172)

Glede na analizo občutljivosti, ki jo je predložila banka BayernLB (uvodna izjava 89), bi se dobiček banke povečal, če bi napovedi predvidevale močnejši dolar. To povečanje je mogoče pojasniti z dejstvom, da ima banka BayernLB v dolarjih izraženih več sredstev kot obveznosti, zato je protivrednost neto obresti v eurih, ki jih prejme v dolarjih, višja, če je dolar močnejši. Ker banka BayernLB predvideva šibkejši dolar, kot ga pričakujejo finančni trgi, kot je izraženo v krivulji terminskih cen, se lahko predpostavka šteje za odporno na stres.

(173)

Komisija tudi ugotavlja, da je banka BayernLB prilagodila napovedi, tako da vključujejo negativni učinek številnih elementov, specifičnih za podjetje (sodba zveznega delovnega sodišča, družba MKB na Madžarskem, stroški varovanja tuje valute in davčna stopnja). To potrjuje, da so finančne napovedi banke preudarne in ustrezno upoštevajo morebitni stres.

(174)

Finančne napovedi, predložene 6. junija 2012, napovedujejo postopno ponovno vzpostavljanje dobičkonosnosti na podlagi zmernega povečanja prihodkov in zmanjšanja stroškov. Napovedane ravni prihodkov so v skladu z ravnmi, doseženimi v preteklosti. Zlasti so napovedane ravni prihodkov iz pozicijskih tveganj (ki predstavljajo sposobnost tveganju prilagojenih sredstev za ustvarjanje prihodkov) v skladu z napovedmi vrstnic banke BayernLB. Napovedi iz preglednice 4 so nižje od ravni, doseženih leta 2009 in leta 2010 (63). Zato so napovedi glede prihodkov po mnenju Komisije preudarne. Vse komponente prihodkov, zlasti prihodkov iz naslova opravnin, so napovedane v skladu z ravnmi, doseženimi v preteklosti.

(175)

Napovedi banke BayernLB predvidevajo, da se bodo sredstva za izgubo na področju poslovanja s posojili v obdobju prestrukturiranja zmanjšala, kar je v skladu s predvideno srednjeročno ponovno vzpostavitvijo gospodarske rasti. Banka BayernLB napoveduje, da se bodo stroški v obdobju prestrukturiranja zmanjšali za [15–30] %, kar bo privedlo do [30–60]-odstotnega končnega razmerja med stroški in prihodki. Ta raven je v skladu z ravnmi drugih bank, ki so prejemnice pomoči (64). Komisija meni, da je izboljšanje razmerja med stroški in prihodki nujno za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja. Na podlagi poslovnega modela banke BayernLB, ki nima podružnic za poslovanje z občani (podružnice za poslovanje z občani običajno povečujejo razmerja med stroški in prihodki bank za poslovanje z občani), se pretekle ravni razmerja med stroški in prihodki ne morejo šteti za trajnostne.

(176)

V zvezi s financiranjem se državne banke srednjeročno soočajo z izzivom nadomestitve podedovanega dolga, za katerega jamči država. Podedovani dolg predstavlja poceni vir financiranja za državne banke, ki ga ni mogoče nadomestiti po enakih stroških. Banka BayernLB je imela konec leta 2010 58 milijard EUR neporavnanega podedovanega dolga. Skoraj ves ta dolg bo zapadel do konca leta 2015. Komisija ugotavlja, da bodo podedovane obveznosti, ki zapadajo, več kot poravnane z zmanjšanjem bilance tveganja za 70 milijard EUR, ki ga je banka BayernLB napovedala junija 2011.

(177)

Na podlagi nadaljnjih dodatnih zmanjšanj, ki jih je zagotovila banka, so se nemški organi zavezali, da bo bilanca stanja v celoti zmanjšana na 240 milijard EUR. V načrtu financiranja, predloženem junija 2011, je bilo navedenih več šibkih točk v zvezi z verodostojnostjo razpoložljivosti nekaterih virov financiranja. Prvič, načrt je temeljil na predpostavki, da se bodo vloge podjetij povečale za [2–8] milijard EUR, kar pomeni […]-odstotno povečanje glede na raven leta 2010. Drugič, predvideno je bilo, da se bo financiranje v okviru vloge B, zagotovljeno prek hranilnic, povečalo za [1–5] milijard EUR, kar pomeni […]-odstotno povečanje glede na raven leta 2010. Ti pomisleki so se odpravili z dodatnim zmanjšanjem za [3–10] milijard EUR, ki je bilo doseženo z dodatnimi zmanjšanji na področjih poslovanja z intenzivnim financiranjem (nepremičnine, podjetja in financiranje projektov). Poleg tega je banka BayernLB predložila verodostojne informacije o razpoložljivih alternativnih virih financiranja, zlasti o svoji sposobnosti izdajanja več kritih obveznic (Pfandbriefe).

(178)

Komisija tudi pozitivno ocenjuje manjše zanašanje na nezavarovano financiranje z medbančnega trga, kot je prikazano v preglednici 6.

(179)

V skladu z odstavkom 13 sporočila o prestrukturiranju je dolgoročno uspešno poslovanje doseženo, ko je banka sposobna zagotoviti ustrezno donosnost kapitala ob upoštevanju profila tveganja banke. Brez odplačil banka ne bi bila sposobna ustvariti ustrezne donosnosti lastniškega kapitala za konkuriranje na trgu za kapital. Po prestrukturiranju bo banka ustvarjala [5–10]-odstotno donosnost lastniškega kapitala, pri čemer je predviden 10-odstotni kapitalski količnik. Izračuni donosnosti lastniškega kapitala iz preglednice 4 predvidevajo 10-odstotni kapitalski količnik, kakršen je bil količnik temeljnega kapitala EBA, ki ga je EBA evidentiral za banko BayernLB pri preverjanju ustreznosti kapitala decembra 2011. Ta količnik je uporabila tudi banka BayernLB pri predstavitvi donosnosti lastniškega kapitala v svojih napovedih (glej preglednico 4). Vendar bi bil kapitalski količnik banke brez odplačil bistveno višji (kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 159, bi se lahko kapitalski količniki banke BayernLB na podlagi napovedi glede dobička, ki bi se ustvarjal v celotnem obdobju, zvišali nad 10-odstotno raven iz decembra 2011 le, če bi se ta dobiček ohranil), tako da bi bila donosnost lastniškega kapitala nižja od predvidene.

(180)

Ob upoštevanju dodatnih zmanjšanj pozicijskih tveganj za 10 milijard EUR, h katerim se je zavezala Nemčija, in načrta odplačil iz Priloge II je bila raven donosnosti lastniškega kapitala ponovno določena na približno [7–12] % leta 2016. To izboljšanje donosnosti lastniškega kapitala je mogoče na podlagi nedobičkonosnega dodatnega zmanjšanja pozicijskih tveganj, h kateremu se je zavezala Nemčija. Izvedljivost takih nedobičkonosnih zmanjšanj je bila dokazana na podlagi dveh ponazoritvenih scenarijev, ki ju bo banka morda izvedla.

(181)

Vendar se lahko z zmanjšanji izpolni zahteva glede uspešnega poslovanja z ustrezno dobičkonosnostjo le, če se ustvarjeni kapital uporabi za odplačevanje presežnega kapitala banke. Raven donosnosti lastniškega kapitala, dosežena ob koncu obdobja prestrukturiranja, je v skladu z napovedmi vrstnic banke BayernLB (65).

(182)

Načrt odplačil iz Priloge II vključuje odplačilo tihe udeležbe v celoti, ki bi sicer bremenila dobičkonosnost banke. To tiho udeležbo bi bilo treba odplačati po ceni, veliko višji od donosnosti lastniškega kapitala banke, pri čemer se na podlagi pravil Basel III več ne bi štela za kapital za namene nadzora. Predloženi načrt za prestrukturiranje predvideva odplačilo v celoti, medtem ko se kapitalizacija banke ohranja na zadovoljivi ravni.

(183)

Raven donosnosti lastniškega kapitala je treba analizirati ob upoštevanju profila tveganja banke. Banka BayernLB je v preteklosti poslovala zunaj Nemčije. Banka BayernLB je zlasti na področju poslovanja s podjetji posojala strankam brez kakršne koli povezave z domačo stranko banke BayernLB in za projekte, ki niso zagotovili nobenega bistvenega zavarovanja. Financiranje projektov je bilo osredotočeno na projekte v tujini, v zvezi s katerim so bili edino jamstvo za plačilo predvideni prihodnji denarni tokovi iz financiranih projektov.

(184)

Nemčija se je zavezala strogim omejitvam v zvezi s pozicijskimi tveganji pri mednarodnih dejavnostih na navedenih področjih poslovanja. Nemčija se je tudi zavezala, da bo poslovanje banke omejila na stranke, ki so na podlagi jasnih opredelitev povezane z domačim trgom banke, da bi kreditne izpostavljenosti omejila na stranke, katerih odnos s strankami ne temelji na regionalnem poslovnem modelu banke. S preusmeritvijo dejavnosti banke se bo zmanjšala relativna raven tveganja. Na podlagi tega se lahko predvidena približno [7–12]-odstotna donosnost lastniškega kapitala šteje za sprejemljivo.

(185)

Odstavek 13 sporočila o prestrukturiranju tudi določa, da bi morala biti banka ob koncu prestrukturiranja ustrezno kapitalizirana. Zato bi morala biti na podlagi preudarnega vrednotenja sedanja in predvidena kapitalska ustreznost v skladu z veljavnimi nadzornimi predpisi (66). Komisija je ugotovila, da se predpostavke lahko štejejo za preudarne in da dopuščajo ustrezno raven stresa v skladu z odstavkom 13 sporočila o prestrukturiranju. Poleg tega napovedi glede kapitala, ki so bile predložene na zahtevo Komisije, temeljijo na načrtu odplačil, ki dokazuje, da so sedanje in predvidene ravni kapitalske ustreznosti enake ravnem, ki jih je navedel regulator in so navedene v uvodni izjavi 79. Zato izpolnjujejo najnovejšo regulativno zahtevo, ki poziva h kapitalizaciji nad 9 % temeljnega kapitala prvega reda EBA in rezervi. S tem zagotavljajo tudi skladnost s pravili Basel III.

(186)

Komisija ne vidi razloga za skrb zaradi kakršne koli dodatne obremenitve. Prvič, v izračunih 9-odstotnega kapitala EBA pri preverjanju kapitalske ustreznosti se je upoštevala le državna obremenitev, ki v primeru banke BayernLB ni velika. Poleg tega sta se v testu izjemnih situacij EBA iz junija 2011 makro in individualna obremenitev uporabili le za 5-odstotni količnik temeljnega kapitala prvega reda EBA. Komisija trenutno ni seznanjena s tem, da bo EBA zahteval test izjemnih situacij, ki bo združeval pristopa obeh preverjanj. Takšna kombinacija se tudi ni zahtevala pri oceni prestrukturiranja katere koli druge nemške banke. BaFin je banke zgolj pozval k izpolnjevanju zahteve glede 9-odstotnega temeljnega kapitala prvega reda EBA (67). Zato lahko Komisija danes sprejme le predpostavko, da je kapitalska ustreznost, ki se bo zahtevala, enaka kot v okviru preverjanja kapitalske ustreznosti decembra 2011, pri čemer vključuje dodatno rezervo, kot je navedeno v uvodni izjavi 79. Ta predpostavka je še bolj smiselna, ker je predvidena obremenitev, značilna za banko in makroekonomsko okolje, že vključena v napovedi.

(187)

Komisija v vsakem primeru priznava vlogo finančnega nadzornika. Sprejema, da je za obveznost odplačevanja letnih obrokov iz Priloge II potrebna regulativna odobritev. Obročna plačila v okviru zadevnega načrta odplačil mora torej odobriti BaFin. Če BaFin prepove ali ne odobri plačila obroka, Komisija sprejme, da je s tem povezana obveznost odplačevanja zadevnega zneska odložena. Vendar če prvotno odloženo odplačevanje zneska naslednje leto ni odobreno ali je spet prepovedano, je izvajanje načrta za prestrukturiranje ogroženo, zato mora Nemčija Komisiji predložiti spremenjeni načrt za prestrukturiranje.

(188)

Zgolj dejstvo, da je nadzorni organ prepovedal ali ni odobril odplačila, ne more samodejno odpraviti obveznosti banke v zvezi z odplačilom, temveč od banke zahteva ukrepanje. Če banka ne more zagotoviti odplačila in hkrati izpolnjevati vseh zahtev regulatorja, bi bilo treba dodatni kapital načeloma sprostiti z dodatnim zmanjšanjem tveganju prilagojenih sredstev. Poleg tega bodo za vsako zamudo na splošno potrebni dodatni ukrepi nadomestil (68). Zato Komisija vztraja pri načelu, da mora Nemčija v spremenjenem načrtu za prestrukturiranje zagotoviti dodatne ukrepe nadomestil. To je izraženo v točki 4 Priloge II.

(189)

Vendar bi bilo treba opozoriti, da bo morala Komisija, če bodo regulativne kapitalske zahteve v prihodnosti bistveno presegle raven, predvideno v tem sklepu, morda izvesti sorazmerno oceno, kakršna je navedena v tretjem stavku odstavka 14 Sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2012 dalje (69); v zvezi s tem bo morda potreben le omejen dodatni ukrep prestrukturiranja.

(190)

V skladu s sporočilom o prestrukturiranju je treba tudi oceniti, ali načrt za prestrukturiranje obravnava kakršne koli obstoječe ali možne pomanjkljivosti strukture upravljanja podjetij. Komisija ugotavlja, da načrt za prestrukturiranje vključuje pomembne spremembe pravne strukture banke in upravljanja podjetij, s katerimi se bo zmanjšala občutljivost banke BayernLB na morebitni neprimerni vpliv delničarjev in omogočil boljši pregled nad podjetji.

(191)

Ukrepi, ki se bodo izvedli, bodo zagotovili, da se banka BayernLB z vidika sestave, internih politik in postopkov ali vloge ter razporeditve upravljavskih organov ne bo razlikovala od svojih konkurentov. Izvajajo se zadostni ukrepi za zaščito pred poslovnimi odločitvami, in sicer ne le na podlagi poslovnih premislekov, ampak tudi drugih. Poleg tega je kakovost pregleda nad podjetji bistveno večja. Ločevanje zadevnih vlog različnih organov je jasneje in strožje (skupščina delničarjev, nadzorni odbor in izvršni odbor), strokovnost nadzornega odbora pa se bo povečala z vključitvijo neodvisnih strokovnjakov in uvedbo preskusa „sposobnosti in ustreznosti“, ki ga bo moral opraviti vsak član odbora.

(192)

Okvir upravljanja podjetij je združljiv z zahtevami po zasebnih podjetjih in vključuje izvajanje (prostovoljnega) nemškega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.

(193)

Skupščina delničarjev banke bo imela standardna pooblastila skupščine delničarjev brez kakršnega koli dodatnega vpliva. V skladu s kodeksom upravljanja javnih delniških družb bo polovica članov nadzornega odbora neodvisnih. Kvalitativne zahteve, ki zagotavljajo minimalne kvalifikacije novo imenovanih članov nadzornega odbora in ki jih je uvedel nemški regulator BaFin, se uporabljajo za vse člane odbora. Predsednik nadzornega odbora v obdobju prestrukturiranja bo neodvisen član. Ustanovljen bo tudi odbor za revizije in tveganja, ki bo deloval v skladu z dobro prakso upravljanja podjetij.

(194)

Zato je na splošno verjetno, da bo načrt za prestrukturiranje banke BayernLB ponovno vzpostavil njeno dolgoročno uspešno poslovanje.

(195)

V sporočilu o prestrukturiranju je navedeno, da bi morale banke za zmanjšanje pomoči na najnižjo potrebno prestrukturiranje najprej financirati z lastnimi sredstvi in da bi morala stroške v zvezi s prestrukturiranjem kriti ne le država, ampak tudi vlagatelji v banko. Komisija je v sklepu o začetku postopka navedla, da ostaja obseg odprodaj, ki so bile predlagane kot lastni prispevek banke, nejasen.

(196)

Medtem se je Nemčija zavezala, da bo banka BayernLB do konca obdobja prestrukturiranja prodala [40–70] hčerinskih družb ali holdingov. Banka je že prodala večino zadevnih hčerinskih družb in pričakuje, da bo vse prodaje izvedla najpozneje do […]. Finančni holdingi, ki se bodo prodali, so navedeni v točki 11 Priloge I in v Prilogi III ter vključujejo družbe LBS Bayern, MKB in Banque LB Lux SA, ki so med največjimi hčerinskimi družbami banke BayernLB. Ustvarjeni prihodki in kakršen koli dobiček se bodo namenili za kritje stroškov prestrukturiranja in bodo pomagali zagotoviti omejenost pomoči na najnižjo potrebno.

(197)

Za zagotovitev, da imajo lastniki banke v obdobju prestrukturiranja čim večjo vlogo pri obnovi ustreznega lastniškega kapitala, se je Nemčija tudi zavezala, da bo banka ohranila dividende in ne bo plačevala kuponov, razen kuponov, ki jih je pravno zavezana plačevati, do konca obdobja prestrukturiranja ali dlje, če do takrat ne bo odplačana tiha udeležba dežele Bavarske. Tako se bo v skladu z odstavkom 26 sporočila o prestrukturiranju zagotovilo, da banka BayernLB ne bo uporabila državne pomoči za izplačila za lastna sredstva, če za ta plačila ne bo ustvarila zadostnih dobičkov. Podaljšana prepoved dividend in hibridnih kuponov bo banki BayernLB pomagala tudi pri izpolnjevanju načrta odplačil.

(198)

Drug vidik zadeva združenje hranilnic, ki ni sodelovalo pri ukrepih za reševanje iz leta 2008, čeprav je bilo delničar banke BayernLB. Ker združenje hranilnic ni sodelovalo pri reševanju, se je njegov delež v banki bistveno zmanjšal, vendar se je medtem dogovorilo o raznih dodatnih prispevkih.

(199)

Prvič, hranilnice imajo trenutno v lasti posamezne tihe udeležbe, ki skupaj znašajo približno [770–810] milijonov EUR, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 76, pri čemer so se hranilnice za izboljšanje kakovosti kapitala banke in zagotovitev, da se kapital, ki ga zagotovijo hranilnice, še naprej šteje za temeljni kapital prvega reda EBA, dogovorile, da bodo ponovno odkupile te tihe udeležbe […]. Združenje hranilnic bo ponovno vložilo [810–840] milijonov EUR v lastniški kapital in s tem povečalo svoj delež v banki BayernLB (70). Hranilnice tako ne bodo več upravičene do zanesljivejših plačil obresti, pri čemer prepoved izplačila dividend pomeni, da srednjeročno ne bodo prejemale zadevnih plačil dividend.

(200)

Drugič, združenje hranilnic se je dogovorilo o nakupu družbe LBS po pošteni ceni 818,3 milijona EUR do konca leta 2012. Združenje hranilnic v določitev cene ni vključilo popusta, s katerim bi se upoštevalo, da so hranilnice glavna distribucijska veriga za produkte družbe LBS, kar bi zasebni vlagatelj prav lahko naredil.

(201)

Na podlagi vseh teh ukrepov se bo delež, ki se je prvotno zmanjšal na 6 %, bistveno povečal, morda do 25 %.

(202)

Nazadnje je treba omeniti, da bo Nemčija v celoti vrnila tisti del jamstva za sredstva, ki presega realno ekonomsko vrednost. Porazdelitev bremena med banko in njenimi delničarji se tako lahko šteje za primerno; pomisleki, ki so bili v zvezi s tem izraženi v sklepu o začetku postopka, so bili odpravljeni.

(203)

Sporočilo o prestrukturiranju določa, da bi moral načrt za prestrukturiranje vključevati ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence. Ti ukrepi bi morali biti prilagojeni izkrivljanjem na trgih, na katerih banka upravičenka posluje po prestrukturiranju. Narava in oblika takih ukrepov se določi na podlagi dveh meril: prvič, na podlagi višine pomoči ter pogojev in okoliščin, v katerih je bila pomoč dodeljena, in drugič, na podlagi značilnosti trgov, na katerih bo poslovala banka upravičenka. Poleg tega mora Komisija upoštevati višino lastnega prispevka banke upravičenke in porazdelitev bremena v obdobju prestrukturiranja.

(204)

Komisija je v sklepu o začetku postopka navedla, da so predlagani ukrepi za odpravljanje izkrivljanja konkurence nezadostni. Posodobljeni načrt za prestrukturiranje določa dodatne take ukrepe.

(205)

Pomoč v tem primeru znaša približno 15,8 milijarde EUR kapitalske pomoči: vključuje dokapitalizacijo v znesku 10 milijard EUR, sklad za zajezitev tveganja v znesku 4,8 milijarde EUR in prenos 1 milijarde EUR kapitala družbe BayernLabo na banko BayernLB. Znesek ne vključuje likvidnostnih jamstev, ki jih je zagotovil SoFFin, v višini približno 15 milijard EUR (od tega je bilo uporabljenih 5 milijard EUR) (71) in finančnih jamstev Avstrije v višini 2,638 milijarde EUR, ki jih je banka BayernLB po dogovoru prepustila družbi HGAA. Znesek pomoči 15,8 milijarde EUR je enakovreden 8 % tveganju prilagojenih sredstev po izvedenih ukrepih (pozicijska tveganja so leta 2008 znašala 198 milijard EUR). Znesek se dodatno poveča, če se vključijo jamstva v višini 2,638 milijarde EUR, ki jih je banki zagotovila Avstrija, in jamstva v višini 15 milijard EUR, ki ji jih je zagotovil SoFFin (od tega je bilo dejansko porabljenih 5 milijard EUR). Znesek pomoči, dodeljene upravičenki, je torej zelo velik. Za omejitev morebitnega izkrivljanja konkurence bodo potrebni precejšnji ukrepi, tudi če se upoštevata ustrezen obseg lastnega prispevka banke in porazdelitev bremena med upravičenko in njenimi delničarji v obdobju prestrukturiranja.

(206)

V primerjavi s prvotnim načrtom prestrukturiranja je zato v novem načrtu predvideno zmanjšanje bilance stanja precej večje. Glede na sredstva konec leta 2008 bo banka BayernLB zmanjšala svojo bilanco stanja za 51 %, in sicer s 421,7 milijarde EUR na 206 milijard EUR (239,4 milijarde EUR leta 2015).

(207)

V ta namen je banka BayernLB pripravljena odprodati veliko število domačih in tujih hčerinskih družb ter bistveno zmanjšati svoj portfelj holdingov. Te odprodaje je treba izvesti do […]; v nasprotnem primeru morajo zadevne hčerinske družbe ali povezana podjetja prenehati z izvajanjem novih poslov [po …]. V preglednici 12 je pregled največjih odprodaj.

Preglednica 12

Odprodaja glavnih holdingov

(208)

Te odprodaje vključujejo vse mednarodne kreditne institucije banke. Odprodaja družbe HGAA, ki bi ji pomoč za prestrukturiranje prišla prav že leta 2008, je prispevala k ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja banke BayernLB. Vendar tudi če se družba HGAA ne upošteva za namene kvantifikacije ukrepov za omejevanje izkrivljanja konkurence, je zmanjšanje bilance stanja še vedno 45-odstotno ((421,7 – 44,6 =) 377,4 milijarde EUR v primerjavi z 206 milijardami EUR).

(209)

Poleg tega bo banka BayernLB zaprla sedem svojih mednarodnih podružnic ali predstavništev, v preostalih podružnicah v Londonu, Parizu, New Yorku in Milanu pa bo bistveno zmanjšala število zaposlenih.

(210)

Na splošno Komisija meni, da je to zmanjšanje skupne bilance stanja banke za več kot polovico primerno ob upoštevanju izkrivljanja konkurence, ki izhaja iz velikega zneska prejete pomoči. Zmanjšanje je v skladu s prakso odločanja Komisije v zvezi z drugimi državnimi bankami (73).

(211)

Banka BayernLB se je poleg navedenih daljnosežnih strukturnih ukrepov dogovorila tudi o številnih omejitvah glede ravnanja. Zavezala se je, da bo v obdobju prestrukturiranja spoštovala zgornjo mejo 500 000 EUR za prejemke osebja (fiksne in spremenljive), prepoved prevzemov in prepoved izplačila dividend. Omejitve prejemkov osebja se bodo samodejno podaljšale (čeprav bodo omejitve plač nekoliko manj stroge), dokler ne bo tiha udeležba v celoti odplačana in sredstva v celoti vrnjena, kar se verjetno ne bo zgodilo pred letom 2019. Ti ukrepi zagotavljajo spodbudo za odplačilo in banki onemogočajo prevzemanje konkurenčnih podjetij, kar preprečuje neorgansko rast banke BayernLB, financirane s pomočjo.

(212)

Poleg tega bo banka BayernLB bistveno omejila tako obseg kot absolutno količino svojih ostalih mednarodnih poslovnih dejavnosti na področjih podjetij, financiranja projektov in nepremičnin, kot je navedeno v Prilogi I. Tako bo prosta zmogljivost na voljo drugim udeležencem na temeljnih trgih banke BayernLB.

(213)

Nemčija se je tudi zavezala, da bo banka BayernLB opustila več dejavnosti, na primer ladijski in letalski promet. Prav tako bo prenehala z dejavnostmi javnih financ zunaj Bavarske.

(214)

Ob upoštevanju te mešanice raznih ukrepov in zgoraj navedene ugotovitve, da sta lastni prispevek banke in porazdelitev bremena primerna, Komisija meni, da se kljub visokemu znesku pomoči, ki jo prejema banka BayernLB, izvajajo zadostni zaščitni ukrepi za omejevanje morebitnega izkrivljanja konkurence.

(215)

Da bi Komisija lahko preverila, ali se načrt prestrukturiranja ustrezno izvaja, bo treba v skladu z oddelkom 5 sporočila o prestrukturiranju zagotavljati redna poročila. Prvo poročilo bi bilo treba predložiti najpozneje šest mesecev po odobritvi načrta za prestrukturiranje. V ta namen bi morala Nemčija imenovati fiduciarja za spremljanje in dvakrat letno predložiti poročilo o spremljanju.

(216)

Posamezna odplačila so odvisna od dogovora z nemškim regulatorjem BaFin. Če banka ne doseže ciljev iz načrta odplačil, mora Nemčija v skladu s točko 4 Priloge II Komisiji priglasiti spremenjeni načrt za prestrukturiranje. Tak nov načrt bi moral načeloma vključevati dodatne ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence.

(217)

Komisija priznava, da je namen dodatnega zmanjšanja pozicijskih tveganj iz točke 33 Priloge I zagotoviti, da bo banka BayernLB leta 2017 lahko odplačala preostanek tihe udeležbe. Ocena Komisije je temeljila na zmanjšanjih pozicijskih tveganj, ki se jim je banka zavezala na posameznih področjih poslovanja, v obsegu, navedenem v točki 33 Priloge I, in na njihovih sekundarnih učinkih na posameznih območjih poslovanja. Če banka BayernLB med izvajanjem načrta odkrije področja optimizacije, ki z vidika novega regulativnega ali makroekonomskega razvoja vplivajo na navedeni obseg zmanjšanj, bi morala Nemčija obvestiti Komisijo o odstopanjih v obsegu zmanjšanj, razen če spremembe zmanjšanj na posameznih področjih poslovanja leta 2017 niso večje od [10–15] %, ne presežejo splošnega zneska iz točke 33 Priloge I in ne posegajo v uspešnost poslovanja banke BayernLB, kot je opisana v načrtu za prestrukturiranje. V primeru predložitve novega načrta bo Komisija proučila, ali spremembe prispevajo k povečanju učinka razbremenitve kapitala, hkrati pa zmanjšujejo negativne sekundarne učinke in posledično ne vplivajo na uspešnost poslovanja banke.

(218)

Na podlagi napovedi banke ter ob upoštevanju najnovejših regulativnih zahtev, v skladu s katerimi bosta potrebni kapitalizacija nad 9 % temeljnega kapitala prvega reda in rezerva, in pravil Basel III Komisija meni, da se bo z ukrepi za prestrukturiranje, vključno z zavezami Nemčije, verjetno ponovno vzpostavilo dolgoročno uspešno poslovanje banke BayernLB in odpravilo izkrivljanje konkurence zaradi ukrepov pomoči. V skladu s pogoji glede odplačila dela ukrepov pomoči in vračanja sredstev načrt za prestrukturiranje tudi določa, da je treba pomoč omejiti na najnižjo potrebno in da mora banka zagotoviti ustrezen lastni prispevek. Če je zahteva glede odplačila iz Priloge II izpolnjena, se pomoč za prestrukturiranje lahko šteje za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) PDEU.

(219)

Odpravljeni so bili tudi pomisleki Komisije, da je združenje hranilnic imelo koristi od ukrepov za reševanje, ne da bi zagotovilo ustrezno porazdelitev bremena. Komisija je v sklepu o začetku postopka navedla, da bo med formalnim postopkom preiskave morda ocenila pravilnost vrednotenja banke BayernLB in natančnost izračuna preostalega deleža združenja hranilnic. Pozneje je Komisija Nemčiji poslala zahtevek za informacije v zvezi s prispevkom združenja hranilnic k reševanju. Medtem je bila dosežena ustrezna raven porazdelitve bremena, in sicer s pretvorbo tihe udeležbe hranilnic in poznejšo naložbo kapitala združenja hranilnic, s čimer se je povečal delež združenja. Poleg tega Komisija ni odkrila nobenih nepravilnosti v vrednotenju banke, na podlagi katerega so bile leta 2008 dodeljene delnice. Zato ni nobenega razloga za nadaljnjo proučitev kakršnih koli pomislekov glede združenja hranilnic v zvezi s tem.

(220)

Ob upoštevanju zavez Nemčije v zvezi s prestrukturiranjem in pogojev iz Priloge II v zvezi z odplačilom delov ukrepov pomoči in vračanjem sredstev je Komisija sklenila, da je sklad za zajezitev tveganja v skladu z oddelkom 5 sporočila o oslabljenih sredstvih, da je pomoč za prestrukturiranje omejena na najnižjo potrebno in je izkrivljanje konkurence ustrezno obravnavano ter da se bo s predloženim načrtom za prestrukturiranje verjetno ponovno vzpostavilo dolgoročno uspešno poslovanje banke BayernLB. Zato bi bilo treba pomoč za prestrukturiranje šteti za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe –

(a)

dokapitalizacija banke Bayerische Landesbank s strani dežele Bavarske v znesku 10 milijard EUR;

(b)

jamstvo za drugo izgubo v obliki sklada za zajezitev tveganja v znesku 4,8 milijarde EUR, ki ga je banki Bayerische Landesbank odobrila dežela Bavarska;

(c)

jamstva za obveznosti v znesku 15 milijard EUR, ki jih je banki Bayerische Landesbank odobrila Nemčija;

(d)

finančno jamstvo v znesku 2,638 milijarde EUR, ki ga je banki Bayerische Landesbank odobrila Avstrija;

(e)

prenos kapitala družbe Bayerische Landesbodenkreditanstalt v znesku 1 milijarde EUR z dežele Bavarske na banko Bayerische Landesbank.