21.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 246/1

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 29. novembra 2013 začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom mononatrijevega glutamata s poreklom iz Indonezije („zadevna država“) v Unijo. V Uradnem listu Evropske unije  (2) je objavila obvestilo o začetku („obvestilo o začetku“).

(2)

Istega dne je Komisija z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (3), v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 („osnovna uredba“) napovedala začetek pregleda zaradi izteka veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov za uvoz mononatrijevega glutamata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („Kitajska“).

(3)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 16. oktobra 2013 vložila družba Ajinomoto Foods Europe SAS („pritožnik“), ki je edini proizvajalec mononatrijevega glutamata v Uniji in zato predstavlja 100 % celotne proizvodnje mononatrijevega glutamata v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če so pripravljene sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave uradno obvestila pritožnika, znane proizvajalce izvoznike, indonezijske organe, znane uvoznike, dobavitelje, uporabnike in trgovce, za katere je znano, da jih to zadeva, ter jih pozvala k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe glede začetka preiskave in zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje za Generalni direktorat („GD“) za trgovino.

(6)

Zainteresirane strani so imele tudi možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(7)

Zaradi velikega števila proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi in nepovezanih uvoznikov, vključenih v preiskavo, in da bi se preiskava zaključila v predpisanih rokih, je Komisija v obvestilu o začetku napovedala, da bo izbrala vzorec v skladu s členom 17 osnovne uredbe in tako smiselno omejila število proizvajalcev izvoznikov in nepovezanih uvoznikov, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“).

(8)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse nepovezane uvoznike pozvala, naj se ji javijo in predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(9)

Štirinajst nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh uvoznikov na podlagi največjega obsega uvoza v Unijo in njihove geografske lege v Uniji. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi uvozniki opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripomb ni bilo.

(10)

Samo ena od treh družb, vključenih v vzorec, je pozneje sodelovala in predložila izpolnjen vprašalnik.

(11)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Indoneziji pozvala, naj se ji javijo in predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(12)

Štirje proizvajalci izvozniki v zadevni državi so predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila proizvajalcev izvoznikov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(13)

Komisija je vprašalnike poslala edinemu proizvajalcu v Uniji, štirim vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, trem vzorčenim nepovezanim uvoznikom in triintridesetim opredeljenim uporabnikom v Uniji.

(14)

Izpolnjene vprašalnike so poslali edini proizvajalec v Uniji, eden od treh vzorčenih nepovezanih uvoznikov, eden od trgovcev, trije od štirih znanih proizvajalcev izvoznikov in pet uporabnikov.

(15)

Preiskava je pokazala, da je bil nesodelujoči vzorčeni proizvajalec izvoznik povezan z drugim vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, ki je sodeloval in predložil izpolnjen vprašalnik.

(16)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik iz uvodne izjave 15 je trdil, da se ne bi smel šteti za povezanega z nesodelujočim proizvajalcem izvoznikom, saj nobeden od njiju nima vpliva na odločanje drugega. Poleg tega je trdil, da nesodelujočega proizvajalca izvoznika ni mogel prisiliti, da izpolni vprašalnik. Preiskava je pokazala, da sta obe družbi v lasti istih delničarjev. Zato sta se šteli za povezani v smislu člena 143(1)(d) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (4) o izvajanju carinskega zakonika Skupnosti („carinski zakonik“).

(17)

Tretji sodelujoči proizvajalec izvoznik je trdil, da je v Indoneziji še en proizvajalec zadevnega izdelka, ki je član skupine iz uvodne izjave 16, vendar se ni javil. Čeprav ta proizvajalec res obstaja, med preiskavo na podlagi podatkov Eurostata in drugih razpoložljivih virov ni bilo odkritih nobenih dokazov, da je ta proizvajalec v obravnavanem obdobju izvažal v Unijo. Zato se od te družbe ni zahtevalo, naj se javi ali predloži zahtevane informacije v izpolnjenem vprašalniku za proizvajalce izvoznike. Poleg tega je bila za vse proizvajalce v zadevni državi, ki niso sodelovali, določena stopnja preostale dajatve, kot je opisano v uvodni izjavi 48. Ta preostala dajatev temelji na členu 18 osnovne uredbe in se uporablja za „vse druge družbe“.

(18)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije.

(19)

Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(20)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. septembra 2013 („obdobje preiskave“). Gibanja, pomembna za oceno škode, so se proučila za obdobje od 1. aprila 2010 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“) (5).

(21)

Zadevni izdelek je mononatrijev glutamat („MNG“) s poreklom iz Indonezije, ki je trenutno uvrščen pod oznako KN ex 2922 42 00 („zadevni izdelek“). MNG je aditiv za živila in se uporablja predvsem kot ojačevalec okusa v juhah, mesnih juhah, ribjih in mesnih jedeh, mešanicah začimb ter pripravljeni hrani. Proizvaja se v obliki različno velikih belih kristalov brez vonja. MNG se uporablja tudi v kemični industriji za neprehrambene izdelke, kot so detergenti.

(22)

Proizvaja se predvsem s fermentacijo različnih virov sladkorja (koruzni škrob, škrob tapioke, sladkorni sirup, melasa iz sladkornega trsa in melasa iz sladkorne pese).

(23)

Preiskava je pokazala, da imajo zadevni izdelek, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Indonezije, ter izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe.

(24)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da je med MNG, proizvedenem v Indoneziji, in MNG, proizvedenem v Uniji, velika razlika v kakovosti. Trdilo se je, da MNG, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, ter MNG, ki se uvaža iz Indonezije, zaradi te razlike v kakovosti nistazamenljiva in se zato ne bi smela obravnavati kot podobna izdelka. Ta trditev se ni utemeljila in je v nasprotju z ugotovitvami preiskave, ki ni pokazala nobenih razlik v kakovosti med MNG iz Indonezije in MNG iz Unije. Dejansko je več uporabnikov MNG kupovalo od industrije Unije in iz Indonezije ter oba izdelka uporabljalo za iste ali podobne namene. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(25)

Na podlagi navedenega se zadevni izdelek, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Indonezije, ter izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, v tej fazi štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(26)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje posameznih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja se šteje za reprezentativno, če celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavlja 5 % ali več celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za vse proizvajalce izvoznike ugotovljeno, da je bil njihov celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(27)

Komisija je opredelila, katere vrste izdelkov, prodane na domačem trgu, so enake ali primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo.

(28)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja posameznih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na njihovem domačem trgu reprezentativna za posamezne vrste izdelka, ki so enake ali primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali podobne vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da je bil obseg prodaje sodelujočih indonezijskih proizvajalcev izvoznikov na indonezijskem trgu reprezentativen v primerjavi z obsegom izvoza zadevnega izdelka istih proizvajalcev izvoznikov v Unijo.

(29)

Komisija je potem proučila, ali se domača prodaja vsakega od proizvajalcev izvoznikov lahko šteje kot prodaja v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je za vsako vrsto izdelka določil delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave.

(30)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne, če:

(31)

V tem primeru je bila domača prodaja vseh proizvajalcev izvoznikov dobičkonosna, tehtana povprečna prodajna cena pa je bila pri vseh vrstah izdelka višja od stroškov proizvodnje. Zato je bila normalna vrednost za vse sodelujoče proizvajalce izvoznike izračunana kot tehtano povprečje cen skupne domače prodaje v obdobju preiskave.

(32)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno samostojnim strankam ali prek povezanih družb s sedežem v Uniji in zunaj nje.

(33)

Če so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena določena na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za izdelek, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(34)

Če so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek v Unijo izvažali prek povezanih družb, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru so se izvedle prilagoditve za ustvarjen dobiček (glej uvodno izjavo 35) ter za vse stroške, nastale med uvozom in preprodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški („PSA“).

(35)

V zvezi s tem ni bilo mogoče uporabiti stopnje dobička povezanih družb, saj se je štela za nezanesljivo. Eden od nepovezanih uvoznikov je sodeloval, vendar je bila njegova dobičkonosnost zaupna in je ni bilo mogoče razkriti tretjim stranem. Zato in zaradi odsotnosti drugih informacij je bila za določitev izvozne cene uporabljena 5-odstotna stopnja dobička. Ta stopnja se je štela za razumno, saj je bila uporabljena tudi v prejšnjem postopku v zvezi z drugim kemičnim izdelkom, ki ga proizvaja podobna industrija (6).

(36)

Dva od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov sta trdila, da so bile izvozne cene za njune prve povezane stranke enake običajnim cenam na trgu in da bi bilo treba izvozno ceno zato določiti na podlagi prodajne cene indonezijskega proizvajalca izvoznika za prvo povezano stranko in ne na podlagi konstruirane izvozne cene. Trdila sta, da je bila raven njunih prodajnih cen za prve povezane stranke enaka ravni cen za nepovezane stranke v Uniji.

(37)

Preiskava je pokazala, da transferne cene med povezanimi družbami kljub podobnim ravnem cen niso bile na ravni, ki bi povezanim uvoznikom omogočila, da v Uniji ustvarijo razumen dobiček. Poleg tega ni mogoče izključiti, da so pri poslovanju med povezanimi družbami nastali stroški in da je obstajala navzkrižna kompenzacija z drugimi izdelki. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da notranja transferna cena v primerjavi s prodajo neodvisnim strankam ni izražala ustrezne tržne vrednosti zadevnega izdelka.

(38)

Na podlagi navedenega transferne cene med povezanimi družbami ni mogoče šteti za enako običajnim cenam na trgu, zato so bile trditve v zvezi s tem zavrnjene. Izvozne cene obeh proizvajalcev izvoznikov za izvoz prek povezanih strank so bile zato konstruirane v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, kot je opisano v uvodnih izjavah 34 in 35.

(39)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov primerjala na podlagi franko tovarna.

(40)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(41)

Prilagoditve so bile torej izvedene za uvozne dajatve, rabate, stroške prevoza in zavarovanja, manipulativne stroške in druge tozadevne stroške, stroške pakiranja, stroške kredita, provizije in bančne stroške v vseh primerih, kjer je bil dokazan njihov vpliv na primerljivost cen.

(42)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je MNG izvažal prek povezane trgovske družbe s sedežem zunaj Unije, ki je izdelek preprodajala povezanemu uvozniku v Uniji, ta pa je izdelek prodajal nepovezanim strankam v Uniji. Za to prodajo je bila v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe izvedena prilagoditev za pribitek trgovca zunaj Unije.

(43)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je zahteval prilagoditev normalne vrednosti za spodbude in stroške promocije v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe. Vendar je preiskava pokazala, da ti stroški niso bili neposredno povezani s posameznimi prodajnimi posli na domačem trgu, zato ni bilo mogoče dokazati, da so vplivali na primerljivost cen. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(44)

Dva od proizvajalcev izvoznikov sta zahtevala prilagoditev normalne vrednosti za stroške prevoza v skladu s členom 2(10)(e) osnovne uredbe. V izračun stroškov domačega prevoza so bili vključeni stroški prevoza blaga od tovarne do skladišča. Vendar so se ti stroški šteli za notranje logistične stroške, zato niso bili upravičeni do prilagoditve normalne vrednosti v skladu s členom 2(10)(e) osnovne uredbe.

(45)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da mora biti MNG, ki se v Uniji prodaja kot aditiv za živila, skladen z določenimi pragovi čistosti (≥ 99 %) iz Direktive Komisije 2008/84/ES (7). Ta zainteresirana stran je trdila, da mora MNG, izvožen v Unijo, te zahteve sicer izpolnjevati, vendar se za izdelek, ki se prodaja na domačem trgu v Indoneziji, ne uporabljajo nobene take zahteve. Zato bi lahko bila prilagoditev normalne vrednosti zaradi razlik v fizikalnih in kemičnih lastnostih v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe upravičena.

(46)

Vendar zadevna zainteresirana stran ni predložila količinske opredelitve za svojo trditev, saj ni zagotovila nobene razumne ocene tržne vrednosti take domnevne razlike v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe. Poleg tega je Komisija pri primerjavi lahko upoštevala morebitne razlike v čistosti pri opredelitvi vrst izdelka. Zato je bila opravljena primerjava med vrstami izdelka, katerih stopnje čistosti so enake ali podobne stopnjam čistosti vrst izdelka, izvoženih na trg Unije na eni strani in prodanih na domačem trgu v Indoneziji na drugi strani. Zato prilagoditev ni bila upravičena, trditev pa je bilo treba zavrniti.

(47)

Komisija je za dva sodelujoča proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(48)

Za vse druge proizvajalce izvoznike iz Indonezije je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Opozoriti je treba, da eden od znanih proizvajalcev izvoznikov namerno ni sodeloval v preiskavi, kot je navedeno v uvodni izjavi 15. Zato se je štelo, da je raven sodelovanja nizka. Komisija se je v skladu s členom 18(6) odločila za določitev preostale stopnje dampinga na podlagi najvišje stopnje dampinga, povezane z reprezentativnim obsegom izvoza enega od v celoti sodelujočih in preverjenih proizvajalcev izvoznikov, pri tem pa je upoštevala tudi stopnjo dampinga, določeno na podlagi tehtanega povprečja za sodelujočega proizvajalca izvoznika, povezanega z nesodelujočim proizvajalcem izvoznikom.

(49)

Začasne stopnje dampinga, določene na tej podlagi in izražene kot odstotek cene stroškov, zavarovanja in prevoznine („CIF“) meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(50)

V obdobju preiskave je podobni izdelek proizvajal en proizvajalec Unije. Ta predstavlja industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(51)

Ker industrijo Unije predstavlja le en proizvajalec, so vse številke, povezane z občutljivimi podatki, zaradi zaupnosti indeksirane ali navedene v okvirni vrednosti.

(52)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je obsegu prodaje industrije Unije na trgu Unije prištela uvoz iz Indonezije in drugih tretjih držav na podlagi podatkov Eurostata in izpolnjenih vprašalnikov.

(53)

Trdilo se je, da bi bilo treba sodelujočega proizvajalca Unije izključiti iz industrije Unije, saj je bil povezan z nesodelujočim proizvajalcem izvoznikom v Indoneziji, in da bi bilo treba preiskavo ustaviti. Vendar v tem primeru ni potrebe po izključitvi sodelujočega proizvajalca Unije iz industrije Unije, čeprav je povezan z nesodelujočim proizvajalcem izvoznikom v Indoneziji, saj je ta edini proizvajalec Unije v preiskavi v celoti sodeloval s Komisijo in je bil v celoti preverjen. Poleg tega nesodelovanje indonezijskega proizvajalca izvoznika ni vplivalo na zanesljivost podatkov proizvajalca Unije. Zato bi bilo treba ta argument zavrniti.

(54)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije za MNG (v tonah)

(55)

Potrošnja Unije se je v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 zmanjšala, v poslovnem letu 2012/2013 in v obdobju preiskave pa spet nekoliko povečala. Skupno se je potrošnja v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %. Zmanjšanje potrošnje v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 je predvsem posledica zmanjšanja prodaje industrije Unije na trgu Unije zaradi zmanjšanja proizvodnje v istem obdobju (glej uvodno izjavo 68). Uvoz je v obeh letih ostal na podobni ravni. Povečanje potrošnje v poslovnem letu 2012/2013 je skoraj izključno posledica povečanja uvoza, saj je prodaja industrije Unije ostala na približno enaki ravni. Obseg uvoza se je v obdobju preiskave občutno povečal, zlasti obseg uvoza iz Indonezije (glej uvodno izjavo 57), prodaja industrije Unije pa se je spet zmanjšala.

(56)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata in izpolnjenih vprašalnikov. Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi potrošnje Unije, kot je določena v uvodni izjavi 52.

(57)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v tonah)

(58)

Obseg uvoza iz Indonezije se je v obravnavanem obdobju skoraj potrojil. Povečeval se je neprekinjeno in hitro, in sicer za 182 %, tj. z 8 638 ton v poslovnem letu 2010/2011 na 24 385 ton v obdobju preiskave.

(59)

Ustrezni tržni delež se je v obravnavanem obdobju skoraj potrojil. Kljub splošnemu zmanjšanju potrošnje (– 2 %) se je povečal za 187 %.

(60)

Komisija je uvozne cene določila na podlagi podatkov Eurostata in izpolnjenih vprašalnikov.

(61)

Povprečna cena uvoza iz Indonezije v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (EUR/tono)

(62)

Povprečna cena uvoza MNG iz Indonezije se je nekoliko zvišala v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012, v poslovnem letu 2012/2013 in še dodatno v obdobju preiskave pa znižala. Povprečna cena uvoza MNG iz Indonezije se je v obravnavanem obdobju na splošno znižala za 6 %.

(63)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(64)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 46, je eden od proizvajalcev izvoznikov trdil, da mora biti MNG, ki se v Uniji prodaja kot aditiv za živila, skladen z določenimi pragovi čistosti, ki jih določa zakonodaja Unije. Ta proizvajalec izvoznik je trdil, da za izdelke, ki se uvažajo iz Indonezije in uporabljajo v neživilskem sektorju, take zahteve ne veljajo in da bi lahko bila prilagoditev zaradi kemičnih ali fizikalnih lastnosti zato upravičena na podlagi primerjave z izdelkom, ki se prodaja na trgu Unije. Vendar zadevni proizvajalec izvoznik ni predložil količinske opredelitve za to trditev. Poleg tega je Komisija pri primerjavi lahko upoštevala morebitne razlike v čistosti pri opredelitvi vrst izdelka. Zato je bila opravljena primerjava med vrstami izdelka, katerih stopnje čistosti so enake ali podobne stopnjam čistosti vrst izdelka, izvoženih na trg Unije na eni strani, in vrst izdelka, ki jih industrija Unije prodaja na trgu Unije, na drugi strani. Zato prilagoditev ni bila upravičena in trditev je bila zavrnjena.

(65)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da bi bilo treba pri izračunu nelojalnega nižanja cen v zvezi z uvozom iz Indonezije upoštevati učinke nihanja tečajev. Dejansko se verjetni učinek dampinškega uvoza na cene industrije Unije prouči predvsem z določitvijo nelojalnega nižanja cen in drugih dejavnikov. V tem primeru so se dampinške izvozne cene primerjale s prodajnimi cenami industrije Unije. Vendar so bile izvozne cene, uporabljene za izračun škode, zaradi primerljivosti pretvorjene v EUR. Uporaba menjalnih tečajev v tem primeru tako zagotavlja, da se razlika v cenah ugotovi na primerljivi osnovi. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(66)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto posebej za transakcije na enaki ravni trgovine po potrebnih prilagoditvah. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje industrije Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz Indonezije na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja cen v razponu od 0 % do 5 %.

(67)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(68)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 4

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(69)

Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju spreminjal. Med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 se je zmanjšal, med poslovnima letoma 2011/2012 in 2012/2013 povečal, v obdobju preiskave pa dosegel najnižjo raven. Preiskava je pokazala, da so bila ta nihanja predvsem posledica ustavitev zaradi vzdrževanja, ki ga je industrija Unije opravila vsakih 15 mesecev, in slabih vremenskih razmer pozimi 2010/2011, ki so povzročile motnje v oskrbi z eno od glavnih surovin (amoniak). Ustavitve zaradi vzdrževanja so bile v obdobju preiskave podaljšane, da bi se znižala visoka raven zalog. Skupaj se je obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju zmanjšal za 9 %.

(70)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju na splošno ostala nespremenjena.

(71)

Zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje in stabilne proizvodne zmogljivosti se je izkoriščenost zmogljivosti gibala v skladu z obsegom proizvodnje, tj. v poslovnem letu 2011/2012 se je najprej zmanjšala, v poslovnem letu 2012/13 se je povečala, v obdobju preiskave pa spet zmanjšala. Skupaj se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 9 % v skladu z zmanjšanjem obsega proizvodnje.

(72)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg prodaje in tržni delež

(73)

Obseg prodaje MNG industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 17 %. Zmanjšal se je predvsem v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012, v naslednjih letih pa je ostal relativno nespremenjen. Upad obsega prodaje je skupaj z vzporednim zmanjšanjem potrošnje in povečanjem uvoza iz Indonezije povzročil zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za približno 15 %. V poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 se je zmanjšal za 4 %, kar je sovpadalo s povečanjem tržnega deleža uvoza iz Indonezije v istem obdobju. Tržni deleži industrije Unije so se od poslovnega leta 2012/2013 do obdobja preiskave še naprej neprekinjeno zmanjševali, obseg uvoza in tržni deleži uvoza iz Indonezije pa so se bistveno povečali.

(74)

Medtem ko se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %, se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 17 %, kar je pomenilo zmanjšanje tržnega deleža za 15 %.

(75)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 6

Zaposlenost in produktivnost

(76)

Zaposlenost v industriji Unije se je nenehno povečevala, in sicer se je v obravnavanem obdobju na splošno povečala za 8 %. To povečanje je predvsem posledica integracije nekdanje povezane družbe leta 2011 in razširitve sektorja vzdrževalnih del industrije Unije.

(77)

Produktivnost se je zmanjšala zaradi povečanja zaposlenosti in zmanjšanja proizvodnje, kot je prikazano v preglednici 4 v uvodni izjavi 68.

(78)

Vse stopnje dampinga so precej nad stopnjo de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države znatno vpliva na industrijo Unije.

(79)

Industrija Unije je bila še vedno v procesu okrevanja od učinkov preteklega škodljivega dampinškega uvoza istega izdelka s poreklom iz Kitajske. Ti ukrepi so trenutno predmet vzporedne preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe, kot je navedeno v uvodni izjavi 2.

(80)

Povprečna prodajna cena industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Povprečna prodajna cena

(81)

Povprečna prodajna cena industrije Unije na enoto, zaračunana nepovezanim strankam v Uniji, se je v obravnavanem obdobju znižala za 3 %. V poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 se je najprej zvišala za 7 %, po tem pa se je nenehno zniževala do obdobja preiskave. Zvišanje cene v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 je mogoče obravnavati kot posledico povečanja stroškov v istem obdobju, čeprav je bilo to povečanje bolj izrazito kot zvišanje cen. Hkrati se je uvoz iz Indonezije povečal in izvajal močan cenovni pritisk na industrijo Unije. Zato so se cene industrije Unije v poslovnih letih 2011/2012 in 2012/2013 znižale za 6 %, med poslovnim letom 2012/2013 in obdobjem preiskave pa še za 4 %.

(82)

Proizvodni stroški na enoto so se v obravnavanem obdobju povečali za 30 %. Njihovo neprekinjeno povečevanje se je začelo v poslovnem letu 2011/2012, zlasti zaradi povečanja stroškov surovin in dela. Kot je navedeno zgoraj, tega povečanja stroškov ni bilo mogoče pokriti z enakovrednim zvišanjem cene, saj se je z dampinškim uvozom iz Indonezije izvajal cenovni pritisk.

(83)

Povprečni stroški dela v industriji Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(84)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se povečali za 24 %. To je mogoče pojasniti predvsem z okrepljenim prizadevanjem industrije Unije za izboljšanje učinkovitosti svojih delavcev in osebja s ciljem optimizirati proizvodni proces.

(85)

Zaloge proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Zaloge

(86)

Končne zaloge so se v obravnavanem obdobju na splošno povečale za 43 %. Med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 so se zmanjšale, ko se je zmanjšal obseg proizvodnje in povečal obseg izvoza. Med poslovnima letoma 2011/2012 in 2012/2013 so se povečale zaradi povečanja proizvodnje, prodaja industrije Unije na trgu Unije pa je ostala bolj ali manj nespremenjena. Od poslovnega leta 2012/2013 do obdobja preiskave so se končne zaloge ponovno zmanjšale, zlasti zaradi odločitve za zmanjšanje proizvodnje s ciljem zmanjšati velike zaloge.

(87)

Končne zaloge, izražene kot odstotek proizvodnje, so se med poslovnima letoma 2010/2011 in 2011/2012 zmanjšale, med poslovnima letoma 2011/2012 in 2012/2013 pa skoraj podvojile. Med poslovnim letom 2012/2013 in obdobjem preiskave so se še dodatno povečale. Na splošno so se v obravnavanem obdobju povečale za 56 %. Povečanje v poslovnem letu 2012/2013 in v obdobju preiskave je treba obravnavati ob upoštevanju povečanja obsega dampinškega uvoza iz Indonezije, medtem ko je prodaja Unije v istem obdobju ostala skoraj nespremenjena.

(88)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(89)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost se je v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 znatno zmanjšala, vendar je ostala pozitivna. V poslovnem letu 2012/2013 je postala negativna. V obdobju preiskave se je še dodatno zmanjšala. Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 180 %. To zmanjšanje je bilo predvsem posledica cenovnega pritiska uvoza iz Indonezije, ki je na trg Unije vstopal po dampinških cenah in je industriji Unije preprečeval, da bi svoje cene določala v skladu s povečanjem stroškov.

(90)

Neto denarni tok je sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. Gibal se je na enak način kot dobičkonosnost, in sicer se je v obravnavanem obdobju neprekinjeno zmanjševal, od poslovnega leta 2012/2013 naprej pa je bil negativen. To negativno gibanje se je v obdobju preiskave še stopnjevalo. Neto denarni tok se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal za 119 %.

(91)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale za 97 %. Vključevale so predvsem naložbe, potrebne za vzdrževanje in skladnost z zakonskimi varnostnimi zahtevami. Industrija Unije je pred obravnavanim obdobjem še vedno okrevala od preteklega dampinga kitajskih proizvajalcev izvoznikov, nato pa se je njen položaj začel izboljševati in je bila od začetka obravnavanega obdobja do poslovnega leta 2011/2012 dobičkonosna. V teh okoliščinah se je izvedlo veliko naložb, ki jih ni bilo več mogoče odložiti, kar je razlog za bistveno povečanje naložb v poslovnem letu 2011/2012 in naslednjih letih.

(92)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Enako kot drugi finančni kazalniki je bila donosnost naložb pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka od poslovnega leta 2012/2013 naprej negativna, kar je izražalo negativno gibanje dobičkonosnosti. Donosnost naložb se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 210 %.

(93)

Zaradi zmanjševanja dobičkonosnosti in denarnega toka se je zmanjšala tudi zmožnost zbiranja kapitala družbe.

(94)

Skoraj vsi glavni kazalniki škode so pokazali negativno gibanje. Obseg proizvodnje in izkoriščenost zmogljivosti sta se v obravnavanem obdobju zmanjšala za približno 9 %, obseg prodaje pa za 17 %. Ker je industrija Unije poskušala nadomestiti zmanjšanje obsega prodaje in tržnega deleža, so se njene povprečne cene v obravnavanem obdobju znižale za 3 %, stroški proizvodnje pa so se vzporedno povečali za 30 %. Zato se je dobičkonosnost, ki je bila na začetku obravnavanega obdobja pozitivna, zmanjšala in v poslovnem letu 2012/2013 postala negativna, v obdobju preiskave pa se je še naprej zmanjševala. Podobna negativna gibanja je bilo mogoče opaziti pri neto denarnem toku in donosnosti naložb.

(95)

Zaposlenost se je v obravnavanem obdobju povečala za 8 %. To povečanje v obravnavanem obdobju je mogoče pojasniti z integracijo nekdanje povezane družbe leta 2011 in razširitvijo sektorja vzdrževalnih del industrije Unije. Tudi naložbe so pokazale pozitivno gibanje. Povezane so bile predvsem s preventivnimi ukrepi in varnostnimi zahtevami, ne pa s povečanjem zmogljivosti. Ta pozitivna gibanja torej ne izključujejo obstoja škode.

(96)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(97)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevne države, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so:

(98)

Da bi Komisija ugotovila obstoj vzročne zveze med dampinškim uvozom MNG s poreklom iz Indonezije in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, je proučila obseg in cene uvoza v preiskavi ter obseg, v katerem je ta uvoz prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(99)

Preiskava je pokazala, da se je obseg poceni dampinškega uvoza iz Indonezije v obravnavanem obdobju povečal za 182 %, zato se je njegov tržni delež v istem obdobju povečal za približno 187 %. To je sovpadlo s 17-odstotnim zmanjšanjem obsega prodaje industrije Unije in 15-odstotnim zmanjšanjem njenega tržnega deleža. To je povzročilo tudi 71-odstotno izgubo tržnega deleža celotnega uvoza iz drugih tretjih držav.

(100)

V istem obdobju so se cene uvoza iz Indonezije znižale za 8 %. Uvoz iz Indonezije je na trgu Unije ustvaril cenovni pritisk, zaradi katerega industrija Unije ni mogla zvišati svojih cen v skladu s povečanjem stroškov, ampak je morala v obravnavanem obdobju svoje cene znižati. Zato se je njena dobičkonosnost močno zmanjšala in se v poslovnem letu 2012/2013 spremenila v izgube, ki so se v obdobju preiskave še povečale.

(101)

Komisija je ob upoštevanju navedenega v tej fazi sklenila, da je poslabšanje položaja industrije Unije sovpadlo z znatnim povečanjem obsega uvoza iz Indonezije po dampinških cenah in da je bil uvoz iz Indonezije odločilen za znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(102)

Za uvoz iz Kitajske trenutno veljajo protidampinške dajatve. Obseg uvoza se je v obravnavanem obdobju povečal za 65 %, pripadajoči tržni delež pa za 68 %. Vendar sta obseg in tržni delež tega uvoza v obravnavanem obdobju ostala na nizki ravni. Kitajske cene so se v obravnavanem obdobju bistveno znižale, in sicer za 20 %. Ob upoštevanju veljavnih protidampinških dajatev te cene niso nelojalno nižale cen industrije Unije.

(103)

V teh okoliščinah za uvoz iz Kitajske ni mogoče šteti, da je prispeval k znatni škodi, ki jo je industrija Unije utrpela v obdobju preiskave.

Preglednica 11

Uvoz iz Kitajske

(104)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Uvoz iz drugih tretjih držav

(105)

Na splošno se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav zmanjšal z 10 268 ton v poslovnem letu 2010/2011 na 2 894 ton v obdobju preiskave, torej za 72 % v obravnavanem obdobju. Pripadajoči tržni delež se je v istem obdobju zmanjšal za 71 %. V obdobju preiskave je tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav predstavljal le približno eno četrtino njegove ravni v poslovnem letu 2010/2011. Na splošno so se cene uvoza iz tretjih držav v obravnavanem obdobju zvišale za 10 %.

(106)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da je celotni uvoz, vključno z indonezijskim, v obravnavanem obdobju ostal nespremenjen.

(107)

Ta trditev je bila v nasprotju z razpoložljivimi statističnimi podatki, na katerih temeljijo ugotovitve preiskave in ki so prikazani v preglednici 13. Celotni uvoz v Unijo se je v obravnavanem obdobju dejansko povečal za 46 %. Trditev je bila zato zavrnjena.

Preglednica 13

Celotni uvoz

(108)

Na podlagi navedenega je bilo začasno sklenjeno, da uvoz iz drugih tretjih držav ni prekinil vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Indonezije in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(109)

Potrošnja Unije je v obravnavanem obdobju pokazala le rahlo, 2-odstotno zmanjšanje, kar ne more pojasniti 17-odstotnega zmanjšanja obsega prodaje industrije Unije in 15-odstotnega zmanjšanja njenega tržnega deleža. Zato je bilo začasno sklenjeno, da zmanjšanje potrošnje ni prispevalo k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(110)

Obseg izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 14

Izvoz industrije Unije

(111)

Obseg izvoza industrije Unije se je v poslovnem letu 2011/2012 povečal, v naslednjih letih do obdobja preiskave pa nekoliko zmanjšal. V obravnavanem obdobju se je skoraj podvojil. Izvozne cene so se v istem obdobju nekoliko znižale (za 5 %). Povečanje izvoza je delno nadomestilo zmanjšanje obsega prodaje in tržnega deleža v Uniji. Dejansko bi bila izguba ekonomije obsega in učinek na stroške na enoto proizvodnje industrije Unije v razmerah, za katere je značilen močan cenovni pritisk zaradi dampinškega uvoza, še večja, če se izvoz ne bi povečal. Zato obseg izvoza industrije Unije ni mogel negativno vplivati na škodljive razmere.

(112)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je zmanjšanje prodaje industrije Unije na trgu Unije posledica njene izvozne prodaje MNG nedavno prevzeti povezani družbi za predelavo hrane v Turčiji. Ta trditev ni bila utemeljena. Poleg tega je preiskava pokazala, da je industrija Unije družbo za predelavo hrane prevzela šele po obdobju preiskave. To ni moglo vplivati na položaj industrije Unije v obdobju preiskave. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da prodaja industrije Unije povezani družbi v Turčiji ni prekinila vzročne zveze.

(113)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica neučinkovitosti proizvodnega procesa industrije Unije. Vendar ta zainteresirana stran ni navedla nobene posebne neučinkovitosti in njena trditev se ni utemeljila. Poleg tega preiskava ni razkrila nobene morebitne neučinkovitosti industrije Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da domnevna neučinkovitost industrije Unije ni prekinila vzročne zveze.

(114)

Ena od strani je trdila, da je finančna kriza povzročila znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar trg Unije za MNG ni bil nestanoviten, saj je svetovna finančna kriza nanj le malo vplivala. V nasprotnem primeru in če bi bile izgube industrije Unije dejansko posledica svetovne finančne krize, bi moralo enako veljati za vse druge konkurente na trgu za MNG. Zdi se, da so indonezijski proizvajalci MNG kljub svetovni finančni krizi lahko povečali svoj obseg prodaje na trgu Unije. Zato ni razloga za domnevo, da je svetovna finančna kriza industrijo Unije prizadela močneje kot azijsko industrijo. Ta argument je treba torej zavrniti. Na tej podlagi je bilo sklenjeno, da vpliv finančne krize ni prekinil vzročne zveze.

(115)

Ena od zainteresiranih strani je trdila, da so škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročile velike naložbe, potrebne za skladnost z varnostnimi predpisi, veljavnimi v Uniji.

(116)

Vendar je preiskava pokazala, da so naložbe, povezane z varnostnimi zahtevami EU, v obravnavanem obdobju ostale majhne v primerjavi z drugimi naložbami. Velik del naložb industrije Unije je predstavljal naložbe v preventivne vzdrževalne ukrepe. Naložbe so se v poslovnih letih 2010/2011 in 2011/2012 močno povečale. Razlog za to povečanje je dejstvo, da je morala industrija Unije, ki je še vedno okrevala od preteklega dampinga kitajskega uvoza, naložbe za preventivno vzdrževanje odložiti do obdobja, ko ni več ustvarjala izgub. Ko so se na trgu pokazali prvi učinki dajatev, uvedenih za uvoz iz Kitajske, je industrija Unije lahko spet začela ustvarjati dobičke in izvajati naložbe na običajni ravni. V naslednjih letih so naložbe ostale na podobni ravni in so bile še naprej namenjene predvsem vzdrževanju. Industrija Unije ni izvajala naložb za povečanje zmogljivosti, ki je v obravnavanem obdobju ostala nespremenjena. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da naložbe industrije Unije niso prekinile vzročne zveze.

(117)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica znatnega zvišanja cen glavnih surovin, in sicer industrijskega sladkorja, amoniaka, kavstične sode in žveplove kisline.

(118)

Industrijski sladkor je eden od glavnih stroškovnih dejavnikov, ki vplivajo na skupne stroške proizvodnje industrije Unije. Kot je opisano v uvodni izjavi 81, so se stroški proizvodnje industrije Unije na enoto, vključno s stroški industrijskega sladkorja, v obravnavanem obdobju dejansko povečali. Glede na javno dostopne statistične podatke (9) je povprečna cena industrijskega sladkorja v Uniji, ki se je sicer od poslovnega leta 2010/2011 do sredine leta 2012 nekoliko zvišala, ostala nižja od cene na svetovnem trgu. Pozneje sta se tako cena industrijskega sladkorja v Uniji kot tudi njegova cena na svetovnem trgu znižali in se ustavili na podobni ravni. Zato je trditev, da je škoda posledica zvišanja cen sladkorja, neutemeljena in jo je treba zavrniti.

(119)

Stroški industrije Unije za amoniak, kavstično sodo in žveplovo kislino so se v obravnavanem obdobju povečali v skladu z mednarodnimi cenami za te izdelke. To zvišanje cen torej ni bilo omejeno na industrijo Unije, ampak je vplivalo tudi na gospodarske subjekte v tretjih državah. Zato zvišanja cen amoniaka, kavstične sode in žveplove kisline kot takega ni mogoče šteti kot vzrok za znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(120)

Neka druga zainteresirana stran je trdila, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica višjih stroškov energije, dela in embalaže. Medtem ko je preiskava pokazala, da so se ti stroškovni dejavniki v obravnavanem obdobju res povečali (glej uvodni izjavi 81 in 83), je Komisija ugotovila tudi, da industrija Unije tega povečanja stroškov ni mogla niti delno nadomestiti z zvišanjem svoje prodajne cene, saj je uvoz iz Indonezije izvajal cenovni pritisk. Povečanja stroškov za te dejavnike kot takega zato ni mogoče šteti kot vzrok za znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(121)

Zgornja analiza kaže bistveno povečanje obsega in tržnega deleža dampinškega uvoza iz Indonezije med poslovnim letom 2010/2011 in obdobjem preiskave ter znižanje uvoznih cen v obravnavanem obdobju.

(122)

To povečanje tržnega deleža poceni uvoza iz Indonezije je sovpadlo z bistvenim zmanjšanjem tržnega deleža industrije Unije in je skupaj z negativnim pritiskom na cene povzročilo znatne izgube industrije Unije.

(123)

Na drugi strani je proučitev drugih dejavnikov, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, pokazala, da nobeden od teh dejavnikov ni mogel znatno negativno vplivati nanjo.

(124)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica dampinškega uvoza iz zadevne države in da drugi dejavniki niso prekinili vzročne zveze.

(125)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Vpliv uvoza iz Kitajske in drugih tretjih držav, gibanja potrošnje, izvoza industrije Unije, domnevne neučinkovitosti industrije Unije, finančne krize, naložb in zakonskih varnostnih zahtev EU ter stroškov surovin in drugih stroškov na negativno gibanje rezultatov industrije Unije je bil omejen.

(126)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi o škodljivem dampingu jasno ugotovila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, trgovcev, uvoznikov, uporabnikov in dobaviteljev surovin.

(127)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije zaradi dampinškega uvoza iz Indonezije utrpela znatno škodo. Skoraj vsi kazalniki škode so pokazali negativno gibanje, in sicer so se v obravnavanem obdobju zmanjšali zlasti obseg proizvodnje, obseg prodaje, tržni delež in dobičkonosnost. Negativno gibanje je bilo ugotovljeno tudi za druge kazalnike, povezane s finančno uspešnostjo, kot sta denarni tok in donosnost naložb. Zaloge so se v istem obdobju povečale.

(128)

Pričakuje se, da se bodo uvozne cene po uvedbi ukrepov zvišale, cenovni pritisk na industrijo Unije, ki ga trenutno izvaja dampinški uvoz, pa se bo zmanjšal. Tako bi industrija Unije lahko zvišala svoje cene in s tem nadomestila povečanje stroškov ter postopno dosegla raven dobičkonosnosti. To bo pozitivno vplivalo tudi na proizvodnjo in obseg prodaje. Brez ukrepov bi se položaj industrije Unije zelo verjetno še bolj poslabšal. Obseg prodaje in tržni delež bi se po vsej verjetnosti še bolj zmanjšala, saj se bo cenovni pritisk zaradi dampinškega uvoza nadaljeval, industrija Unije pa bo prisiljena izenačiti svoje cene z nizkimi cenami v Uniji. Pri takem izidu bo industrija Unije še naprej ustvarjala velike izgube. Ni izključeno, da bo industrija Unije zaradi zmanjšanja obsega prodaje in proizvodnje ter velikih izgub prisiljena srednjeročno popolnoma ustaviti proizvodnjo, kar bi povzročilo izgubo delovnih mest v Uniji. V tem primeru bi Unija postala odvisna od uvoza iz tretjih držav.

(129)

Zato je bilo v tej fazi sklenjeno, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije.

(130)

Po objavi obvestila o začetku se je javilo štirinajst družb. Trije nepovezani uvozniki so bili vključeni v vzorec in so prejeli vprašalnike, vendar je izpolnjen vprašalnik predložil samo eden od njih. V prostorih te družbe je bila opravljena preveritev na kraju samem.

(131)

Uvoz MNG iz Indonezije je pomenil manj kot 15 % prihodkov od prodaje uvoznika. Komisija je menila, da bi družba na splošno ostala dobičkonosna, tudi če bi uvedba dajatve negativno vplivala na njeno dejavnost v zvezi z MNG.

(132)

Med preiskavo se je javil eden od trgovcev v Uniji, ki se ukvarja s preprodajo MNG na trgu Unije in na drugih trgih. Ta trgovec je MNG kupoval predvsem od industrije Unije, pa tudi od uvoznikov MNG iz Indonezije in drugih tretjih držav. Dejavnost tega trgovca, povezana z MNG, je zanemarljiva v primerjavi z njegovo celotno dejavnostjo. Zato se šteje, da bi bil morebiten vpliv protidampinških ukrepov na njegov položaj zanemarljiv.

(133)

Uporabniki so dejavni predvsem v živilskem sektorju in MNG uporabljajo pri proizvodnji mešanic začimb, juh in pripravljene hrane. MNG se uporablja tudi v posebne neprehrambene namene, na primer pri proizvodnji detergentov.

(134)

Triintrideset družb se je javilo in poslani so jim bili vprašalniki. Pet od njih je sodelovalo v preiskavi in predložilo izpolnjen vprašalnik. Štiri so bile dejavne v živilskem sektorju, ena pa v neživilskem sektorju. Dve od sodelujočih družb, od katerih je ena dejavna v živilskem sektorju, druga pa proizvaja detergente, sta bili preverjeni na kraju samem.

(135)

Preiskava je pokazala, da je MNG v povprečju predstavljal približno 5 % skupnih stroškov za izdelke, ki vsebujejo MNG, ki ga proizvajajo sodelujoče družbe, ki so zagotovile potrebne podatke.

(136)

Dve od sodelujočih družb sta MNG kupovale predvsem od industrije Unije, iz Indonezije pa ga nista uvažale ali pa sta ga uvažale v majhnih količinah. Pri teh dveh družbah je dejavnost, povezana z izdelki, ki vsebujejo MNG, pomenila približno eno tretjino njune celotne dejavnosti. Ugotovljeno je bilo, da sta bili družbi v obdobju preiskave dobičkonosni. Glede na te ugotovitve bi bil vpliv predlaganih ukrepov zoper Indonezijo na ti dve družbi verjetno omejen.

(137)

Drugi dve družbi sta kupovali večje količine MNG iz Indonezije, vendar je bila njuna dejavnost, povezana z MNG, relativno nepomembna v primerjavi z njuno celotno dejavnostjo. Poleg tega sta bili ti dve družbi v obdobju preiskave glede na zagotovljene podatke dobičkonosni. Zato ni verjetno, da bi morebitni ukrepi v zvezi z MNG iz Indonezije pomembno vplivali na ti dve družbi.

(138)

Ena od sodelujočih družb je MNG uporabljala za proizvodnjo detergentov. MNG je pomenil med 15 % in 20 % stroškov proizvodnje teh izdelkov. V obdobju preiskave je ta družba MNG kupovala predvsem od industrije Unije, vendar je uvažala tudi iz Indonezije in v manjših količinah iz Republike Koreje. V primerjavi z njeno celotno dejavnostjo je bil z izdelki, ki vsebujejo MNG, povezan samo manjši del njenih dejavnosti, za katerega je bilo poleg tega ugotovljeno, da se je pripadajoča stopnja dobička v obdobju preiskave gibala med 5 % in 10 %.

(139)

Čeprav ni izključeno, da bi lahko uvedba ukrepov zoper Indonezijo negativno vplivala na to družbo, razpoložljivost drugih virov dobave in dobičkonosnost dejavnosti, povezane z MNG, kažeta, da bi bil morebitni vpliv ukrepov na to družbo omejen.

(140)

Ta zainteresirana stran je trdila, da se bo glede na regulativni okvir EU, ki prepoveduje uporabo fosfatov in drugih fosforjevih spojin (10), MNG pri proizvodnji detergentov verjetno uporabljal v večjih količinah, saj bo zamenjal fosfate in druge fosforjeve spojine. Zato se pričakuje, da se bo povpraševanje po MNG v Uniji bistveno povečalo in da bodo morebitne protidampinške dajatve na uvoz MNG škodljivo vplivale na razvoj tega novega trga.

(141)

Vendar je v tej fazi težko predvideti, kako bo novi pravni okvir vplival na trg Unije in ali bo spodbudil proizvodnjo detergentov na osnovi MNG (ali v kakšnem obsegu) ter s tem vplival na povpraševanje po MNG v Uniji. Poleg tega zainteresirana stran ni zagotovila nobenih dokazov o tem, kako obsežni bi bili lahko škodljivi učinki protidampinške dajatve. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je cilj protidampinške dajatve vzpostaviti enake konkurenčne pogoje na trgu Unije. Tako bi indonezijski uvoz še naprej oskrboval trg Unije, vendar po pravičnih cenah. Preiskava je pokazala tudi, da obstaja veliko drugih virov dobave, na primer države Brazilija, Vietnam in Republika Koreja.

(142)

Ob upoštevanju ugotovitev preiskave bi dobičkonosnost dejavnosti zadevne družbe, ki vključuje uporabo MNG, vsekakor ostala pozitivna, tudi če bi družba uporabljala samo MNG, uvožen iz Indonezije. Pri tem najslabšem možnem izidu ni upoštevana možnost, da bi lahko družba del dajatve vsaj delno prenesla na končne stranke.

(143)

Štirje dobavitelji surovin v Uniji so se javili in predložili izpolnjene vprašalnike. Njihova prodaja surovin industriji Unije je predstavljala le majhen delež njihovega celotnega prihodka od prodaje. Zato odsotnost ukrepov ne bi vplivala na položaj dobaviteljev.

(144)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da ima industrija Unije na trgu Unije prevladujoč položaj in da bi protidampinški ukrepi za uvoz iz Indonezije še okrepili njen položaj, kar ne bi bilo v interesu Unije.

(145)

Preiskava je jasno pokazala, da edini proizvajalec Unije ni mogel ohraniti svojega obsega prodaje v Uniji, saj je izgubil svoj tržni delež zaradi uvoza iz Indonezije. Poleg tega industrija Unije zaradi cenovnega pritiska, ki se je izvajal z dampinškim uvozom iz Indonezije, ni mogla zvišati svojih cen v skladu s povečanjem stroškov surovin, zato je v obdobju preiskave ustvarila velike izgube. Komisija je ugotovila tudi, da v Uniji konkurira tudi uvoz iz več tretjih držav, ki imajo prost dostop do trga Unije. Glede na to ni bilo dovolj dokazov v zvezi z domnevnim prevladujočim položajem industrije Unije in trditev je bilo treba zavrniti.

(146)

Nekatere od zainteresiranih strani so trdile tudi, da ni vira, ki bi lahko nadomestil uvoz iz Indonezije, saj so cene uvoza iz drugih tretjih držav previsoke.

(147)

Treba je opozoriti, da je bil tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav v poslovnem letu 2010/2011 precejšen. Uvoz iz tretjih držav je bil prav tako podvržen cenovnemu pritisku zaradi dampinškega uvoza iz Indonezije in je zaradi tega uvoza utrpel znatno izgubo obsega prodaje in tržnega deleža. Uvedba dajatev na uvoz MNG iz Indonezije bi drugim tretjim državam, kot so Brazilija, Republika Koreja in Vietnam, omogočila ponovno pridobitev izgubljenih tržnih deležev v Uniji. Kar zadeva cene, bi moral biti cilj protidampinških ukrepov vzpostaviti enake konkurenčne pogoje v Uniji in s tem zagotoviti, da lahko uvoz vstopa v Unijo po pravičnih cenah. Na podlagi ugotovitev preiskave se pričakuje, da uvedba dajatev ne bo pomembno vplivala na položaj industrije, ki je nižje v prodajni verigi. Trditev, da ni drugih virov dobave, je bila zato zavrnjena.

(148)

Na podlagi navedenega je Komisija ugotovila, da ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih bi bilo mogoče v tej fazi preiskave skleniti, da uvedba začasnih ukrepov za uvoz MNG s poreklom iz Indonezije ni v interesu Unije.

(149)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(150)

Pri določitvi stopnje ukrepov je Komisija najprej določila višino dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(151)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko krila svoje stroške proizvodnje in ustvarila dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga taka industrija v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka na trgu Unije lahko razumno ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza. Ker je Komisija ugotovila, da so se učinki dampinškega uvoza začeli pojavljati šele v tretjem letu obravnavanega obdobja, je bila stopnja dobička določena na podlagi prvih dveh let navedenega obdobja, ko dampinškega uvoza ni bilo. Komisiji se je zdelo primerno, da uporabi tehtano povprečno stopnjo dobička, kot je določena v uvodni izjavi 89. Ugotovila se je od 5- do 15-odstotna stopnja dobička. Natančnejše stopnje dobička ni mogoče razkriti zaradi zaupnosti. Na tej podlagi je Komisija neškodljivo ceno podobnega izdelka za industrijo Unije izračunala tako, da je stroškom proizvodnje industrije Unije v obdobju preiskave prištela tako izračunano stopnjo dobička. Nato je določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz Indonezije, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga je industrija Unije prodajala na trgu Unije v obdobju preiskave. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF. Stopnje škode, izračunane ob upoštevanju 5-odstotne oziroma 15-odstotne stopnje dobička, so prikazane v preglednici v uvodni izjavi 154.

(152)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 64, je eden od proizvajalcev izvoznikov trdil, da bi se lahko stopnje čistosti MNG, uvoženega v Unijo, in MNG, ki ga industrija Unije proizvaja in prodaja na trgu Unije, razlikovale ter da bi bilo treba zato izvesti ustrezno prilagoditev. Zaradi razlogov, navedenih v isti uvodni izjavi, prilagoditev ni bila upravičena in trditev je bilo treba zavrniti.

(153)

Za uvoz MNG s poreklom iz Indonezije bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višino dajatve bi bilo treba določiti na ravni nižjih stopenj dampinga in škode.

(154)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne protidampinške stopnje dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(155)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo položaj teh družb, ki je bil ugotovljen med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoženi zadevni izdelek, ki ga proizvaja katera koli druga družba, katere ime in naslov nista posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Za njih se ne sme uporabljati nobena od posameznih stopenj protidampinških dajatev.

(156)

Družba lahko zahteva uporabo teh posameznih stopenj protidampinških dajatev, če spremeni ime svojega subjekta ali ustanovi nov proizvodni ali prodajni obrat. Zahtevek mora nasloviti na Komisijo (11). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, vključno z informacijami o spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, ki je na primer povezana s spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če je zahteva utemeljena, bo Komisija posodobila seznam družb s posameznimi protidampinškimi dajatvami.

(157)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi velikih razlik v stopnjah dajatev so potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe posameznih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo posamezne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora biti v skladu z zahtevami iz Priloge. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, se bo uporabila stopnja protidampinške dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(158)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinške dajatve, je treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(159)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje za GD za trgovino.

(160)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev za namen te uredbe so začasne in se lahko v zvezi z dokončno dajatvijo spremenijo –

(a)

zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in okoliščin, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba;

(b)

Komisiji predložijo svoje pisne pripombe in

(c)

zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje za GD za trgovino.