(1)

Cilj Unije zagotoviti visoko stopnjo varnosti na območju svobode, varnosti in pravice na podlagi člena 67(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) bi bilo treba med drugim doseči z ukrepi, namenjenimi preprečevanju kriminala in boju proti njemu, ter z ukrepi za usklajevanje in sodelovanje med organi pregona in drugimi nacionalnimi organi držav članic, pa tudi z Europolom in drugimi zadevnimi telesi Unije ter zadevnimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.

(2)

Za dosego tega cilja bi bilo treba uvesti okrepljene ukrepe na ravni Unije, s katerimi bi se zagotovila zaščita ljudi in blaga pred vse bolj nadnacionalnimi grožnjami in podprlo delo, ki ga opravljajo pristojni organi držav članic. Terorizem, organizirani kriminal in mobilne kriminalne združbe, trgovina s prepovedanimi drogami, korupcija, kibernetski kriminal, trgovina z ljudmi in prekupčevanje z orožjem, med drugim, še naprej ogrožajo notranjo varnost Unije.

(3)

Strategija notranje varnosti za Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: strategija notranje varnosti), ki jo je Svet sprejel februarja 2010, predstavlja skupni program za soočanje s tovrstnimi skupnimi varnostnimi izzivi. Komisija je v svojem sporočilu z dne 22. novembra 2010 z naslovom „Izvajanje strategije notranje varnosti EU: pet korakov k varnejši Evropi“ pretvorila načela in smernice strategije v konkretne ukrepe z določitvijo petih strateških ciljev: razbitje mednarodnih kriminalnih mrež, preprečevanje terorizma ter obravnavanje radikalizacije in rekrutiranja, zvišanje ravni varnosti v kibernetskem prostoru za državljane in podjetja, povečanje varnosti z upravljanjem meja in povečanje odpornosti Evrope na krize in nesreče.

(4)

Solidarnost med državami članicami, jasna razdelitev nalog, spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin ter pravne države, močna osredotočenost na globalno perspektivo in na povezavo ter potrebno skladnost z zunanjo varnostjo bi morala biti ključna načela pri izvajanju strategije notranje varnosti.

(5)

Da se spodbudi izvajanje strategije notranje varnosti in zagotovi njeno delovanje v praksi, bi bilo treba državam članicam zagotoviti dovolj finančne podpore Unije z vzpostavitvijo in upravljanjem Sklada za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: Sklad).

(6)

Sklad bi moral odražati potrebo po večji prožnosti in poenostavitvi, pri tem pa upoštevati zahteve glede predvidljivosti ter zagotoviti pravično in pregledno razdelitev virov za doseganje splošnih in posebnih ciljev iz te uredbe.

(7)

Učinkovitost ukrepov in kakovost porabe sta vodilni načeli pri uporabi sredstev Sklada. Poleg tega pa bi bilo treba sredstva Sklada uporabljati kar najbolj učinkovito in uporabnikom prijazno.

(8)

V času varčevanja glede politik Unije bi bilo treba gospodarske težave premostiti z novo prilagodljivostjo, inovativnimi organizacijskimi ukrepi, boljšim izkoriščanjem obstoječih struktur ter usklajevanjem med institucijami in agencijami Unije in nacionalnimi organi ter s tretjimi državami.

(9)

Učinek financiranja Unije je treba čim bolj povečati z mobiliziranjem, združevanjem in uporabo javnih in zasebnih finančnih sredstev.

(10)

Cikel politik EU, ki ga je Svet določil 8. in 9. novembra 2010, je usmerjen v skladno in metodološko obravnavanje najpomembnejših resnih in organiziranih kriminalnih groženj Uniji z optimalnim sodelovanjem med ustreznimi službami. Da bi podprli učinkovito izvajanje tega večletnega cikla, bi se morale za financiranje v okviru instrumenta, ki ga vzpostavlja ta uredba, (v nadaljnjem besedilu: instrument) uporabljati vse razpoložljive metode izvrševanja iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4), če je primerno tudi s posrednim upravljanjem, da se zagotovi pravočasna in učinkovita izvedba dejavnosti in projektov.

(11)

Zaradi pravnih posebnosti, ki veljajo za naslov V PDEU, ni mogoče vzpostaviti Sklada v obliki enotnega finančnega instrumenta. Sklad bi bilo treba torej vzpostaviti v obliki celovitega okvira za finančno podporo Unije na področju notranje varnosti, ki zajema ta instrument in instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Ta celoviti okvir bi morala dopolnjevati Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(12)

Čezmejna kazniva dejanja kriminalnih združb, kot sta trgovina z ljudmi in izkoriščanje nezakonitega priseljevanja, je mogoče učinkovito obravnavati s policijskim sodelovanjem.

(13)

Skupna sredstva za to uredbo in za Uredbo (EU) št. 515/2014 skupaj določajo finančna sredstva za celotno trajanje Sklada, ki pomenijo v okviru letnega proračunskega postopka za Evropski parlament in Svet prednostni referenčni znesek v smislu člena 17 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 2. decembra 2013 o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (7).

(14)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja priznal, da je boj proti organiziranemu kriminalu evropski izziv, in je pozval k boljšemu sodelovanju med državami članicami na področju kazenskega pregona, saj je učinkovito spopadanje z organiziranim kriminalom obvezno za varovanje zakonitega gospodarstva pred značilnimi kriminalnimi dejavnostmi, kot je pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.

(15)

Znotraj celovitega okvira Sklada bi bilo finančno pomoč na podlagi instrumenta treba zagotavljati za policijsko sodelovanje, izmenjavo in dostop do informacij, preprečevanje kriminala in boj proti hudim kaznivim dejanjem ter čezmejnemu in organiziranemu kriminalu, vključno s terorizmom, korupcijo, trgovino s prepovedanimi drogami, trgovino z ljudmi in orožjem, izkoriščanjem nezakonitega priseljevanja, spolnim izkoriščanjem otrok, razširjanjem podob zlorabe otrok in otroške pornografije, kibernetsko kriminaliteto, pranjem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, zaščito ljudi in kritične infrastrukture pred varnostnimi incidenti ter za učinkovito obvladovanje varnostnih tveganj in kriz; ob upoštevanju skupnih politik (strategij, ciklov politik, programov in akcijskih načrtov), zakonodaje in praktičnega sodelovanja.

(16)

Finančna pomoč na teh področjih bi morala zlasti biti namenjena podpori ukrepov, ki spodbujajo skupne čezmejne aktivnosti, izmenjavo in dostop do informacij, izmenjavo dobrih praks, olajšano in varno komunikacijo ter koordinacijo, usposabljanje in izmenjavo osebja, dejavnosti analize, spremljanja in ocenjevanja, celovite ocene groženj in tveganja v skladu s pristojnostmi iz PDEU, dejavnosti za dvig ozaveščenosti, preskušanje in potrjevanje novih tehnologij, sodnomedicinske preiskave, nakup interoperabilne tehnične opreme in sodelovanje med državami članicami ter ustreznimi organi Unije, tudi Europolom. Finančna pomoč na teh področjih bi morala podpirati le ukrepe, skladne s prednostnimi nalogami in pobudami, ugotovljenimi na ravni Unije, zlasti tistimi, ki sta jih podprla Evropski parlament in Svet.

(17)

Znotraj celovitega okvira strategije za boj proti drogam v Uniji, ki zagovarja uravnotežen pristop, temelječ na hkratnem zmanjšanju ponudbe in povpraševanja, bi morala finančna pomoč v okviru instrumenta podpirati vse dejavnosti, namenjene preprečevanju trgovine z drogami in boju proti njej (zmanjšanje ponudbe), in zlasti ukrepe, usmerjene v boj proti proizvodnji, izdelavi, pridobivanju, prodaji, prevozu, uvozu in izvozu prepovedanih drog, vključno s posedovanjem in nakupom z namenom opravljanja dejavnosti trgovine s prepovedanimi drogami.

(18)

Ukrepe v tretjih državah in v povezavi z njimi, ki jih podpira instrument, bi bilo treba sprejeti v sinergiji in skladnosti z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki se podpirajo prek zunanjih instrumentov pomoči Unije, tako geografskih kot tematskih. Zlasti pri izvajanju takih ukrepov bi bila potrebna popolna skladnost z načeli in splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije in zunanjo politiko v zvezi z zadevno državo ali regijo, demokratičnimi načeli in vrednotami, temeljnimi pravicami in svoboščinami, pravno državo in suverenostjo tretjih držav. Ti ukrepi ne bi smeli podpirati ukrepov, ki so neposredno usmerjeni k razvoju in naj bi, kolikor je potrebno, dopolnjevali finančno pomoč, zagotovljeno prek zunanjih instrumentov pomoči. Zagotoviti pa bi bilo treba tudi skladnost s humanitarno politiko Unije, zlasti pri izvajanju ukrepov nujne pomoči.

(19)

Instrument bi se moral izvajati ob popolnem upoštevanju pravic in načel iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodnih obveznosti Unije.

(20)

V skladu s členom 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) bi moral instrument podpirati dejavnosti, s katerimi se zagotavlja zaščito otrok pred nasiljem, zlorabo, izkoriščanjem in zanemarjanjem. Instrument bi moral podpirati tudi jamstva in podporo za otroke, ki so priče in žrtve, zlasti za otroke brez spremstva ali otroke, ki kako drugače potrebujejo skrbništvo.

(21)

Instrument bi moral dopolnjevati in krepiti dejavnosti, namenjene razvoju sodelovanja med Europolom ali drugimi ustreznimi organi Unije in državami članicami, da se dosežejo cilji instrumenta na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz. To med drugim pomeni, da bi morale države članice pri pripravi nacionalnih programov upoštevati podatkovno zbirko, analitična orodja ter operativne in tehnične smernice, ki jih je razvil Europol, zlasti informacijski sistem Europola (EIS), orodje Europola za izmenjavo informacij prek varnih povezav (SIENA) ter oceno ogroženosti EU zaradi organiziranega kriminala in hudih kaznivih dejanj (SOCTA).

(22)

Za zagotovitev usklajenega izvajanja Sklada bi se moral proračun Unije, dodeljen instrumentu, izvrševati z neposrednim in posrednim upravljanjem, v zvezi z ukrepi, ki so v posebnem interesu Unije (v nadaljnjem besedilu: ukrepi Unije), nujno in tehnično pomočjo, ter z deljenim upravljanjem v zvezi z nacionalnimi programi in ukrepi, ki zahtevajo upravno prožnost.

(23)

Za sredstva, ki se izvajajo z deljenim upravljanjem, je treba zagotoviti, da so nacionalni programi držav članic skladni s prednostnimi nalogami in cilji Unije.

(24)

Sredstva, dodeljena državam članicam za izvajanje prek njihovih nacionalnih programov, bi bilo treba določiti v tej uredbi in razdeliti na podlagi jasnih, objektivnih in merljivih meril. Ta merila bi se morala nanašati na javne dobrine, ki jih morajo države članice zaščititi, in na raven njihove finančne zmogljivosti, da zagotovijo visoko stopnjo notranje varnosti, med drugim torej na število prebivalcev, velikost ozemlja ter bruto domači proizvod. Ker pa SOCTA iz leta 2013 poudarja, da so pristanišča in letališča prevladujoče vstopne točke kriminalnih združb za trgovino z ljudmi in prepovedanim blagom, bi morale biti posebne šibke točke, ki jih predstavljajo kriminalne poti na teh zunanjih križiščih, ustrezno pokrite pri razdeljevanju razpoložljivih sredstev za ukrepe, ki jih izvajajo države članice, na podlagi meril, povezanih s številom potnikov in težo tovora, obravnavanih na mednarodnih letališčih in v pristaniščih.

(25)

Da bi okrepili medsebojno solidarnost in delitev odgovornosti za skupne politike, strategije in programe Unije, bi bilo treba države članice spodbuditi, da del sredstev, ki so jim na voljo za nacionalne programe, namenijo za obravnavanje strateških prednostnih nalog Unije iz Priloge I k tej uredbi. Za projekte, ki obravnavajo te prednostne naloge, bi se moral v skladu z Uredbo (EU) št. 514/2014 prispevek Unije k njihovim skupnim upravičenim stroškom povečati na 90 %.

(26)

Zgornja meja sredstev, ki ostanejo na voljo Uniji, bi morala dopolnjevati sredstva, dodeljena državam članicam za izvajanje njihovih nacionalnih programov. S tem bo zagotovljeno, da bo Unija v določenem proračunskem letu zmogla podpreti ukrepe, ki so v posebnem interesu Unije, na primer študije, preizkušanje in potrjevanje novih tehnologij, nadnacionalne projekte, mreženje in izmenjavo najboljših praks, nadzor izvajanja zadevnega prava in politik Unije ter ukrepov v tretjih državah in v zvezi z njimi. Podprti ukrepi bi morali biti skladni s prednostnimi nalogami, določenimi v ustreznih strategijah Unije, njenih programih, akcijskih načrtih ter ocenah tveganj in nevarnosti.

(27)

Da bi prispevali k doseganju splošnega cilja instrumenta, bi morale države članice zagotoviti, da bodo njihovi nacionalni programi vključevali ukrepe, ki bodo obravnavali vse posebne cilje instrumenta, in da bo dodeljevanje sredstev med cilje sorazmerno izzivom in potrebam ter bo omogočalo doseganje vseh ciljev. Če nacionalni program ne bo obravnaval enega od posebnih ciljev ali bodo dodeljena sredstva manjša od minimalnih odstotkov iz te uredbe, bi morala država članica znotraj programa to utemeljiti.

(28)

Za okrepitev sposobnosti Unije za hiter odziv na varnostne incidente ali novo nastajajoče grožnje za Unijo bi morala obstajati možnost zagotavljanja nujne pomoči v skladu z okvirom, ki je določen v Uredbi (EU) št. 514/2014.

(29)

Financiranje iz proračuna Unije bi moralo biti usmerjeno na ukrepe, pri katerih lahko v primerjavi s samostojnim ukrepanjem držav članic posredovanje Unije zagotovi dodano vrednost. Ker je Unija v boljšem položaju za reševanje čezmejnih razmer in zagotavljanje platforme za skupne pristope kot države članice, bi dejavnosti, za katere je zagotovljena podpora po tej uredbi, morale prispevati zlasti h krepitvi nacionalnih zmogljivosti in zmogljivosti Unije ter čezmejnega sodelovanja in usklajevanja, mreženja, medsebojnega zaupanja ter izmenjave informacij in najboljših praks.

(30)

Za dopolnitev ali spremembo določb o strateških prednostnih nalogah Unije v tej uredbi bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU za spremembe, dopolnitve ali črtanje strateških prednostnih nalog Unije, naštetih v tej Uredbi. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(31)

Komisija bi se morala pri uporabi te uredbe, pa tudi pri pripravi delegiranih aktov, posvetovati s strokovnjaki iz vseh držav članic.

(32)

Komisija bi morala v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 514/2014 spremljati izvajanje instrumenta s pomočjo ključnih kazalnikov za oceno rezultatov in učinkov. Kazalniki, vključno z ustreznimi osnovnimi načrti, naj bi zagotovili minimalno osnovo za oceno obsega, v katerem so bili cilji instrumenta doseženi.

(33)

Da bi lahko merili uspešnost Sklada, bi bilo treba za vsak posebni cilj instrumenta določiti skupne kazalnike. Meritev uspešnosti pri doseganju posebnih ciljev s skupnimi kazalniki ne pomeni, da je nujno treba izvajati ukrepe, povezane s temi kazalniki.

(34)

Sklep Sveta 2007/125/PNZ (8) bi bilo treba razveljaviti, ob upoštevanju prehodnih določb iz te uredbe.

(35)

Ker ciljev te uredbe, in sicer krepitve usklajevanja in sodelovanja med organi pregona, preprečevanje kriminala in boj proti njemu, varovanje ljudi in kritične infrastrukture pred varnostnimi incidenti ter krepitve sposobnosti držav članic in Unije za učinkovito obvladovanje tveganj in kriz, povezanih z varnostjo, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(36)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in je ni dolžna uporabljati.

(37)

V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, ter brez poseganja v člen 4 navedenega protokola je Irska podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(38)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, ter brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(39)

Obdobje uporabe te uredbe je primerno prilagoditi obdobju uporabe Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (9). Zato bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2014 –