9.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 136/19

(1)

Francoski organi so izvedli oceno tveganja za 1,4-diklorobenzen v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93 (2) o oceni in nadzoru tveganja, ki ga predstavljajo obstoječe snovi, navedene v Evropskem seznamu obstoječih komercialnih snovi. Končno poročilo je bilo objavljeno leta 2004 na spletni strani Evropskega urada za kemikalije (ES, 2004) (3).

(2)

Februarja 2008 je bilo v Uradnem listu Evropske unije objavljeno sporočilo Komisije (4) o rezultatih ocenjevanja tveganja in strategijah za zmanjševanje tveganja za 1,4-diklorobenzen. V navedenem sporočilu je bilo priporočeno, da bi za omejitev tveganja za potrošnike bilo treba upoštevati omejitve trženja in uporabe iz Direktive Sveta 76/769/EGS (5) za uporabo 1,4-diklorobenzena v osvežilcih zraka, repelentih za molje in vložkih za straniščno školjko. Omejitve uporabe 1,4-diklorobenzena kot repelenta za molje, kot je priporočeno v navedenem sporočilu iz leta 2008, so že zajete v Odločbi Komisije 2007/565/ES (6) (19. vrsta izdelkov – repelenti in sredstva za privabljanje (atraktanti)), zato omejitev v okviru Uredbe (ES) št. 1907/2006 za navedeno uporabo ni potrebna.

(3)

Komisija je novembra 2011 v skladu s členom 69(1) navedene uredbe Evropsko agencijo za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: Agencija) zaprosila za pripravo dokumentacije o omejitvah za 1,4-diklorobenzen v skladu z zahtevami iz Priloge XV k navedeni uredbi (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija iz Priloge XV).

(4)

V svoji zahtevi je Komisija Agencijo izrecno pozvala, naj obravnava izpostavljenost potrošnikov doma in v javnih straniščih, vključno z izpostavljenostjo poklicnih uporabnikov, ki nadzorujejo ali čistijo taka stranišča, ob upoštevanju najnovejših in ustreznih informacij v znanstveni literaturi ter zmanjšanja uporabe 1,4-diklorobenzena v Evropi. Poročilo (7) o socialno-ekonomskih učinkih omejitve 1,4-diklorobenzena, ki ga je naročila Komisija, naj bi se prav tako obravnavalo v tej oceni.

(5)

1,4-diklorobenzen je naveden na seznamu v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (8) kot rakotvorna snov kategorije 2 ter zaradi draženja oči in visoke toksičnosti za vodne organizme z dolgotrajnimi učinki. Ocenjuje se, da se v Uniji na leto uporabi okrog 800 ton 1,4-diklorobenzena za proizvodnjo osvežilcev zraka in dezodorantov za stranišča, pri čemer je 10 % namenjeno domači uporabi, preostanek pa poklicni uporabi (predvsem kot dezodoranti v javnih straniščih).

(6)

Agencija je 19. aprila 2012 svojemu odboru za oceno tveganja (v nadaljnjem besedilu: RAC) in odboru za socialno-ekonomsko analizo (v nadaljnjem besedilu: SEAC) predložila dokumentacijo iz Priloge XV. V navedeni dokumentaciji (9) je bilo prikazano, da bi dajanje na trg in uporabo osvežilcev zraka in vložkov za straniščne školjke na osnovi 1,4-diklorobenzena bilo treba omejiti za domačo in poklicno uporabo, saj z njimi povezana tveganja niso ustrezno nadzorovana, koristi, ki izhajajo iz omejitve, pa odtehtajo stroške. V dokumentaciji je bilo nadalje navedeno, da so potrebni ukrepi na ravni Unije.

(7)

RAC je 8. marca 2013 soglasno sprejel mnenje o omejitvi, predlagani v dokumentaciji iz Priloge XV. Po mnenju RAC je omejitev najprimernejši ukrep na ravni Unije za obravnavanje ugotovljenih tveganj 1,4-diklorobenzena, kadar se uporablja kot osvežilec zraka ali dezodorant v straniščih, domovih, pisarnah ali drugih zaprtih javnih prostorih, tako v smislu učinkovitosti kot izvedljivosti. Vendar je RAC zaradi izvršljivosti predlagal spremembo omejitve in določil mejno koncentracijo 1 mas. % za 1,4-diklorobenzen v navedenih proizvodih, s čimer bi se izognili neupravičenim posledicam za proizvode, ki vsebujejo 1,4-diklorobenzen kot nečistoto. Navedena koncentracija ustreza mejni vrednosti, ki vodi do razvrstitve snovi med rakotvorne snovi kategorije 2 v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008.

(8)

Kot je navedeno v obrazložitvenem dokumentu k mnenju RAC, so na trgu Unije na voljo zanesljive analitske metode za določitev vsebnosti 1,4-diklorobenzena.

(9)

RAC je v svoji oceni menil, da je vidik rakotvornost (mitogen, prag rakotvornosti) najbolj bistvenega pomena za zdravje ljudi. Na podlagi podatkov o inhalacijski izpostavljenosti hlapom 1,4-diklorobenzena je RAC predlagal zmanjšanje ugotovljenega tveganja za potrošnike, ko doma neprekinjeno uporabljajo osvežilce zraka in dezodorante za stranišča, ki vsebujejo 1,4-diklorobenzen. Za navedeni scenarij se je štelo, da predstavlja najbolj neugodne pogoje izpostavljenosti. Poleg tega je RAC v svojem mnenju navedel, da je treba zmanjšati izpostavljenost poklicnih nadzornikov in čistilcev v straniščih, saj je bilo ugotovljeno tveganje v slabo prezračenih straniščih.

(10)

Pri analizi področja uporabe omejitve je RAC obravnaval izpostavljenost potrošnikov osvežilcem zraka in dezodorantom za stranišča v gospodinjstvih in javnih straniščih ter poklicnih uporabnikov, ki delajo v javnih straniščih, vključno z nadzorniki in čistilci v straniščih ter drugimi skupinami, kot je vzdrževalno osebje. Obravnavani so bili tudi potrošniki in poklicni uporabniki, ki obiskujejo zaprte prostore (ki niso stranišča) ali delajo v zaprtih prostorih, kjer se uporabljajo osvežilci zraka, ki vsebujejo 1,4-diklorobenzen. Druge poklicne ali industrijske uporabe niso bile obravnavane.

(11)

SEAC je 5. junija 2013 soglasno sprejel mnenje o omejitvi, predlagani v dokumentaciji iz Priloge XV. Po mnenju SEAC je omejitev, kakor sta jo spremenila RAC in SEAC, najprimernejši ukrep na ravni Unije za obravnavanje ugotovljenih tveganj v smislu sorazmernosti socialno-ekonomskih koristi in socialno-ekonomskih stroškov. Na podlagi ugotovitve RAC, da je treba zmanjšati izpostavljenost domačih in poklicnih uporabnikov 1,4-diklorobenzenu, in nekaterih dokazov, da se bodo ob odsotnosti kakršnih koli ukrepov vložki za straniščne školjke in osvežilci zraka, ki vsebujejo 1,4-diklorobenzen, še naprej uporabljali, se je SEAC strinjal, da je omejitev ustrezen in učinkovit ukrep. Glede sorazmernosti omejitve pri uporabi doma je SEAC ugotovil, da je ukrep sorazmeren. Glede sorazmernosti skupne omejitve za domačo in poklicno uporabo je SEAC ob upoštevanju privzetih koristi za zdravje in obsega stroškov ugotovil, da se ukrep ne sme šteti za nesorazmeren.

(12)

Med postopkom omejitev je potekalo posvetovanje s Forumom za izmenjavo informacij o izvrševanju, RAC in SEAC pa sta upoštevala njegove pripombe na besedilo pogojev za omejitev in prehodno obdobje.

(13)

Agencija je 17. junija 2013 Komisiji predložila mnenji RAC in SEAC, na podlagi katerih Komisija ugotavlja, da dajanje na trg in uporaba 1,4-diklorobenzena kot snovi ali kot sestavine zmesi v koncentracijah, enakih ali večjih od 1 mas. %, v osvežilcih zraka ali dezodorantih v straniščih, domovih, pisarnah ali drugih zaprtih javnih prostorih predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi. Komisija poleg tega meni, da je ta tveganja treba obravnavati na ravni Unije. Upoštevani so bili socialno-ekonomski učinki te omejitve, vključno z razpoložljivostjo drugih možnosti.

(14)

Primerno je določiti 12-mesečno obdobje po začetku veljavnosti te uredbe, v katerem bi morali deležniki sprejeti ukrepe za uskladitev s to uredbo, tudi za osvežilce zraka in dezodorante, ki so že v dobavni verigi ali v zalogah.

(15)

Uredbo (ES) št. 1907/2006 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 –