15.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 77/77

(1)

Unija bi si morala prizadevati za razvoj odnosov in vzpostavitev partnerstev s tretjimi državami. Ta uredba je nov in dopolnilen instrument, ki zagotavlja neposredno podporo zunanjim politikam Unije, pri čemer partnerstva za sodelovanje in dialoge o usmeritvah širi na področja in vsebine, ki presegajo razvojno sodelovanje. Nadgrajuje izkušnje, pridobljene z industrializiranimi državami ter državami in ozemlji z visokim dohodkom na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1934/2006 (3).

(2)

Sodelovanje z državami, ozemlji in regijami v razvoju pri geografskih programih v okviru instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (4), je skoraj v celoti omejeno na financiranje ukrepov, s katerimi naj bi zagotovili izpolnjevanje meril za uradno razvojno pomoč, kot jih je določil Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (DAC–OECD).

(3)

Unija v tem desetletju nenehno krepi dvostranske odnose s številnimi industrializiranimi državami in ozemlji ter drugimi državami in ozemlji z visokim ali srednjim dohodkom v različnih delih sveta.

(4)

Unija potrebuje zunanjepolitični finančni instrument s svetovnim dometom, ki bi omogočal financiranje ukrepov, ki morda ne veljajo za uradno razvojno pomoč, vendar so bistveni za poglabljanje in utrditev odnosov z zadevnimi tretjimi državami, zlasti z dialogi o usmeritvah in razvijanjem partnerstev. Ta novi instrument z inovativnim področjem uporabe in cilji bi moral ustvariti pozitivno okolje za poglobitev odnosov med Unijo in zadevnimi tretjimi državami ter bi moral prispevati k uveljavljanju temeljnih interesov Unije.

(5)

V interesu Unije je, da poglobi odnose in dialog z državami, v zvezi s katerimi ima Unija strateški interes za spodbujanje povezav, zlasti razvitimi državami in državami v razvoju, ki imajo vse pomembnejšo vlogo v svetovnih zadevah, vključno z globalnim upravljanjem, zunanjo politiko, mednarodnim gospodarstvom, večstranskimi forumi in organi, kot sta skupini G-8 in G-20, ter za odzivanje na izzive svetovnega pomena.

(6)

Unija mora vzpostaviti celovita partnerstva z novimi akterji na mednarodnem prizorišču, da bi spodbujala stabilen in vključujoč mednarodni red, si prizadevala za skupne svetovne javne dobrine, uveljavljala svoje temeljne interese in izboljšala poznavanje Unije v teh državah.

(7)

Področje uporabe te uredbe mora zajemati ves svet, da se lahko zagotovi ustrezna podpora ukrepom sodelovanja za krepitev odnosov s katero koli državo, v zvezi s katero ima Unija strateške interese, v skladu s cilji te uredbe.

(8)

V interesu Unije je, da še naprej spodbuja dialog in sodelovanje z državami, ki niso več upravičene do dvostranskih programov v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (instrument za razvojno sodelovanje).

(9)

Poleg tega je v interesu Unije, da ima vključujoče svetovne institucije, ki temeljijo na učinkoviti večstranskosti in da si prizadeva doseči ta cilj.

(10)

Unija bi morala na podlagi te uredbe podpirati izvajanje zunanje razsežnosti strategije Komisije iz njenega Sporočila z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (Evropa 2020), ki združuje tri stebre: gospodarskega, socialnega in okoljskega. Ta uredba bi morala podpirati zlasti uresničevanje ciljev v zvezi z globalnimi vprašanji, kot so podnebne spremembe, energetska varnost in učinkovita raba virov, prehod na bolj zeleno gospodarstvo, znanost, inovativnost in konkurenčnost, mobilnost, trgovina in naložbe, gospodarska partnerstva, sodelovanje s tretjimi državami glede poslovanja, zaposlovanja in zakonodaje, pa tudi boljši dostop podjetij Unije do trga, vključno z internacionalizacijo malih in srednjih podjetij. Spodbujati bi morala tudi javno diplomacijo, sodelovanje na področju izobraževanja in na akademskem področju ter dejavnosti ozaveščanja.

(11)

Eden velikih svetovnih izzivov, s katerimi se soočata Unija in širša mednarodna skupnost, je zlasti boj proti podnebnim spremembam. Na tem področju je nujno takojšnje mednarodno ukrepanje, za uresničitev ciljev Unije pa je potrebno sodelovanje s partnerskimi državami. Zato bi morala Unija okrepiti svoja prizadevanja za spodbujanje splošnega soglasja v tej zadevi. V skladu s sporočilom Komisije z dne 29. junija 2011 z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“, ki poziva Unijo, da naj delež svojega proračuna za podnebne ukrepe poveča na najmanj 20 %, bi morala ta uredba prispevati k doseganju navedenega cilja.

(12)

Nadnacionalni izzivi, kot so degradacija okolja, dostop do surovin in redkih zemeljskih elementov ter njihova trajnostna raba, zahtevajo vključujoč pristop, temelječ na pravilih.

(13)

Unija se je zavezala, da bo prispevala k uresničevanju svetovnih ciljev za biotsko raznovrstnost za leto 2020 in izvajala s tem povezano strategijo za mobilizacijo sredstev.

(14)

Unija se je zavezala, da bo v svojih odnosih s partnerji po svetu spodbujala dostojno delo za vse ter se zavzemala za ratifikacijo in učinkovito izvajanje mednarodno priznanih delovnih standardov in večstranskih okoljskih sporazumov.

(15)

Pomemben strateški interes Unije je pospešiti rast in ustvarjanje delovnih mest s spodbujanjem pravične in odprte trgovine in naložb na več- in dvostranski ravni ter s podpiranjem pogajanj za sporazume o trgovini in naložbah, katerih stranka je Unija, in njihovega izvajanja. Unija bi morala na podlagi te uredbe prispevati k ustvarjanju varnega okolja za izboljšanje priložnosti podjetij Unije, nenazadnje malih in srednjih podjetij, za trgovanje in naložbe po vsem svetu ter v ta namen med drugim podpirati zakonodajno sodelovanje in konvergenco, spodbujati upoštevanje mednarodnih standardov, izboljšati varstvo pravic intelektualne lastnine in odpraviti neupravičene ovire za dostop do trga.

(16)

V skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), morajo Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni voditi načela, ki so bila podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve in ki jih želi spodbujati v svetu, in sicer demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost in solidarnost ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava.

(17)

Unija bi si morala prizadevati za čim bolj učinkovito rabo razpoložljivih virov, da bi zagotovila optimalni učinek svojega zunanjega delovanja. To bi bilo treba zagotoviti s skladnostjo in dopolnjevanjem instrumentov Unije za zunanje delovanje ter ustvarjanjem sinergije med to uredbo, drugimi instrumenti za financiranje zunanjega delovanja in drugimi politikami Unije. Prav tako bi se morali vzajemno krepiti tudi programi, zasnovani na podlagi instrumentov za financiranje zunanjega delovanja.

(18)

Da bi zagotovili prepoznavnost pomoči Unije med državljani držav upravičenk in državljani Unije, bi bilo treba, kjer je to ustrezno, poskrbeti za ciljno usmerjeno komunikacijo in obveščanje z ustreznimi sredstvi.

(19)

Za uresničitev ciljev te uredbe je treba uporabiti diferenciran in prožen pristop glede ključnih partnerskih držav, ki upošteva njihove gospodarske, družbene in politične razmere ter posebne interese Unije, prednostne naloge njenih politik in strategij, ob tem pa ohraniti sposobnost posredovanja po vsem svetu, kjer koli je potrebno. Unija bi morala uporabljati celovit pristop k zunanji politiki, tudi glede sektorskih politik Unije.

(20)

Za zagotovitev izboljšanja učinkovitosti pri uveljavljanju in zaščiti svojih interesov v odnosih s tretjimi državami, bi morala Unija biti sposobna, da s sprejetjem posebnih ukrepov, ki niso zajeti v večletnih okvirnih programih, zagotovi prožen in pravočasen odziv na spreminjajoče se ali nepredvidene potrebe.

(21)

Kadar koli je ustrezno in mogoče, bi bilo treba cilje te uredbe uresničevati v posvetovanju z zadevnimi partnerji in zainteresiranimi stranmi, vključno z organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi, ob upoštevanju pomembnosti njihovih vlog.

(22)

Zunanje delovanje Unije na podlagi te uredbe bi moralo prispevati k jasnim rezultatom (ki vključujejo dosežke, izide in učinke) v državah, ki prejemajo pomoč Unije. Kadar koli je ustrezno in mogoče, bi bilo treba rezultate zunanjega delovanja Unije in učinkovitost instrumenta, ustanovljenega s to uredbo, spremljati in ocenjevati na podlagi vnaprej določenih, jasnih, preglednih in merljivih kazalnikov, ki so po potrebi prilagojeni posamezni državi ter pri katerih se upoštevajo posebnosti in cilji navedenega instrumenta.

(23)

Pri sprejemanju ukrepov v okviru te uredbe bi morali po potrebi upoštevati resolucije in priporočila Evropskega parlamenta.

(24)

Da bi področje uporabe te uredbe prilagodili hitro spreminjajočim se razmeram v tretjih državah, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s prednostnimi nalogami, določenimi v Prilogi. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(25)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Ob upoštevanju narave teh izvedbenih aktov, zlasti naravnanosti njihovih politik ali finančnih posledic, bi bilo treba za njihovo sprejetje načeloma uporabiti postopek pregleda, razen za tehnične izvedbene ukrepe majhnega finančnega obsega.

(26)

Skupna pravila in postopki za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja so določeni v Uredbi (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(27)

Ta uredba določa za njeno obdobje uporabe finančna sredstva, ki pomenijo v okviru letnega proračunskega postopka za Evropski parlament in Svet prednostni referenčni znesek v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (8).

(28)

Organizacija in delovanje Evropske službe za zunanje delovanje sta določeni v Sklepu Sveta 2010/427/EU (9).

(29)

Ker ciljev te uredbe, in sicer vzpostavitve partnerskega instrumenta za sodelovanje s tretjimi državami, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načeloma subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev.

(30)

Obdobje uporabe te uredbe je primerno prilagoditi obdobju uporabe Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (10). Zato bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020–

(a)

podpiranje strategij Unije za dvostranska, regionalna in medregionalna partnerstva za sodelovanje s spodbujanjem dialoga o usmeritvah ter oblikovanjem skupnih pristopov k izzivom svetovnega pomena in odzivov nanje. Doseganje tega cilja se meri med drugim na podlagi napredka, ki ga ključne partnerske države dosežejo pri boju proti podnebnim spremembam ali pri uveljavljanju okoljskih standardov Unije;

(b)

izvajanje mednarodne razsežnosti strategije Evropa 2020. Doseganje tega cilja se meri s tem, v kolikšni meri ključne partnerske države upoštevajo politike in cilje strategije Evropa 2020;

(c)

izboljšanje dostopa do trgov partnerskih držav ter trgovinskih, naložbenih in poslovnih priložnosti za podjetja Unije– ob hkratni odpravi ovir za dostop do trga in naložb – prek gospodarskih partnerstev ter poslovnega in zakonodajnega sodelovanja. Doseganje tega cilja se meri na podlagi deleža Unije v zunanji trgovini s ključnimi partnerskimi državami ter trgovinskih in naložbenih tokov v partnerske države, katerim so izrecno namenjene dejavnosti, programi in ukrepi iz te uredbe;

(d)

krepitev splošnega razumevanja in prepoznavnosti Unije in njene vloge v svetu z javno diplomacijo, stiki med ljudmi, sodelovanjem na področju izobraževanja in na akademskem področju, sodelovanjem skupin možganskih trustov ter dejavnostmi ozaveščanja za uveljavljanje vrednot in interesov Unije. Doseganje tega cilja se lahko med drugim meri z javnomnenjskimi raziskavami ali vrednotenji.