7.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 169/14

(1)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020) poudarila potrebo po razvoju ugodnih pogojev za naložbe v znanje in inovacije, da se doseže pametna, trajnostna in vključujoča rast v Uniji. Navedeno strategijo sta podprla tako Evropski parlament kot Svet.

(2)

Okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (2014–2020) (v nadaljnjem besedilu: Obzorje 2020) je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Obzorje 2020 je namenjeno povečanju učinka na raziskave in inovacije, kar bi lahko dosegli, če bi prispevali h krepitvi javno-javnih partnerstev, med drugim s sodelovanjem Unije v programih, ki jih izvaja več držav članic v skladu s členom 185 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(3)

Cilji javno-javnih partnerstev bi morali biti razvoj tesnejših sinergij, izboljšanje usklajevanja kot tudi preprečevanje nepotrebnega podvajanja z raziskovalnimi programi Unije ter mednarodnimi, nacionalnimi in regionalnimi raziskovalnimi programi, hkrati pa bi morala ta partnerstva v celoti spoštovati splošna načela Obzorja 2020, zlasti načeli odprtosti in preglednosti. Poleg tega bi moral biti zagotovljen odprt dostop do znanstvenih publikacij.

(4)

V Odločbi št. 742/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) je določen finančni prispevek Skupnosti za skupni raziskovalni in razvojni program Podpora iz okolja pri samostojnem življenju (v nadaljnjem besedilu: skupni program AAL), ki je enak finančnemu prispevku držav članic, vendar znaša največ 150 000 000 EUR v času trajanja sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013), ki je bil vzpostavljen s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(5)

Komisija je decembra 2012 Evropskemu parlamentu in Svetu poslala poročilo o vmesnem ocenjevanju skupnega programa AAL. To ocenjevanje je opravila skupina strokovnjakov. Splošno mnenje navedene skupine strokovnjakov je bilo, da so bili pri uresničevanju ciljev skupnega programa AAL doseženi viden napredek in pomembni rezultati ter da bi se program moral nadaljevati tudi po sedanjem obdobju financiranja. Skupina strokovnjakov je sicer ugotovila nekaj pomanjkljivosti, predvsem potrebo po večji udeležbi uporabnikov že v najzgodnejši možni fazi projektov in po dodatnih izboljšavah operativne uspešnosti v smislu časa do sklenitve pogodbe o dodelitvi sredstev in časa do plačila.

(6)

V vmesnem ocenjevanju leta 2010 in postopku posvetovanja leta 2012 je bila izpostavljena raznolikost finančnih instrumentov, pravil o upravičenosti in sistemov vračil. Sodelujoče države bi lahko prek generalne skupščine AAL to vprašanje preučile in spodbudile izmenjavo dobrih praks.

(7)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 12. oktobra 2006 z naslovom „Demografska prihodnost Evrope, kako spremeniti izziv v priložnost“ poudarila dejstvo, da je staranje prebivalstva eden od glavnih izzivov, s katerimi se srečujejo vse države članice, in da bi večja uporaba novih tehnologij lahko prispevala k nadzorovanju stroškov, izboljšanju dobrega počutja in spodbujanju dejavne udeležbe starejših v družbi ter izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva Unije.

(8)

Komisija je v okviru vodilne pobude iz strategije Evropa 2020 „Unija inovacij“ navedla staranje prebivalstva kot enega od družbenih izzivov, v katerih ima lahko napredek na področju inovacij pomembno vlogo in spodbudi konkurenčnost, omogoči evropskim podjetjem, da so vodilna na področju razvoja novih tehnologij ter da rastejo in prevzemajo globalno vodilno vlogo na novih rastočih trgih, izboljša kakovost in učinkovitost javnih služb in tako prispeva k ustvarjanju velikega števila novih kakovostnih delovnih mest.

(9)

Širom Unije je okoli 20 milijonov ljudi zaposlenih na strokovnih delovnih mestih v zdravstvenem sektorju in sektorju socialnih storitev, njihovo število pa naj bi se zaradi staranja prebivalstva v prihodnjih letih še povečalo. Usposabljanje in vseživljenjsko učenje bi morala biti poglavitni prednostni nalogi v tem občutljivem sektorju. Zato bi bilo treba natančneje oceniti potrebo po strokovnih delovnih mestih in naložbah v sodobno znanje in spretnosti, na primer v uporabo informacijskih tehnologij.

(10)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 19. maja 2010 z naslovom „Evropska digitalna agenda“ predlagala, naj se skupni program AAL okrepi, da bi prispeval k soočanju z izzivi staranja prebivalstva.

(11)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 29. februarja 2012 z naslovom „Izvajanje Strateškega izvedbenega načrta evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje“ predlagala, naj se upoštevajo ustrezne prednostne naloge Strateškega izvedbenega načrta za prihodnje delovne programe in instrumente na področju raziskav in inovacij, ki so del Obzorja 2020. Komisija je predlagala tudi, naj se upoštevajo prispevki, ki jih lahko skupni program AAL prinese evropskemu partnerstvu za inovacije za dejavno in zdravo staranje.

(12)

V okviru evropskega partnerstva za inovacije za dejavno in zdravo staranje, ustanovljenega v okviru pobude Unija inovacij, se pričakuje, da bodo imele inovativne rešitve, ki temeljijo na informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (IKT), pomembno vlogo pri doseganju ciljev dveh dodatnih let zdravega življenja do leta 2020 ter izboljšanja kakovosti življenja za državljane in izboljšanja učinkovitosti sistemov varstva v Uniji. Njegov strateški izvedbeni načrt določa prednostne naloge za pospeševanje in povečanje obsega inovacij za dejavno in zdravo staranje v Uniji na treh področjih: preprečevanje in spodbujanje zdravja, nega in zdravljenje ter samostojno življenje in socialna vključenost.

(13)

Ker se s sistemi IKT obdeluje veliko število osebnih podatkov in profilov ter se ti sistemi uporabljajo pri komuniciranju v realnem času, zaradi česar obstaja velika nevarnost kršitve varnosti podatkov, bi bilo treba upoštevati vidike varstva podatkov. Spoštovati bi bilo treba tudi pravico do zasebnosti.

(14)

Program za raziskave in razvoj za podporo pri dejavnem in samostojnem življenju (v nadaljnjem besedilu: program AAL) bi moral temeljiti na izkušnjah pri izvajanju prejšnjega programa ter odpravljati njegove pomanjkljivosti s spodbujanjem zadostne vključenosti uporabnikov že v začetni fazi projektov, da bi bile sprejete rešitve sprejemljive za uporabnike in prilagojene njihovim specifičnim potrebam, ter boljšim izvajanjem programa AAL.

(15)

Pri izvajanju programa AAL bi bilo treba upoštevati širšo opredelitev inovacij, ki vključuje organizacijske, poslovne, tehnološke, družbene in okoljske vidike. Pri tem bi bilo treba zagotoviti multidisciplinarni pristop ter vključevanje družboslovnih ved in humanistike v program.

(16)

Dejavnosti programa AAL bi morale biti skladne s cilji in prednostnimi nalogami na področju raziskav in inovacij iz Obzorja 2020 ter splošnimi načeli in pogoji iz člena 26 Uredbe (EU) št. 1291/2013.

(17)

Za finančno sodelovanje Unije v programu AAL v času trajanja Obzorja 2020 bi bilo treba določiti zgornjo mejo. Finančno sodelovanje Unije v programu AAL ne bi smelo preseči finančnega prispevka sodelujočih držav v času trajanja Obzorja 2020, da se doseže visok učinek finančnega vzvoda in zagotovi dejavno vključevanje sodelujočih držav v doseganje ciljev programa AAL.

(18)

Da bi se upošteval čas trajanja Obzorja 2020, bi bilo treba najpozneje do 31. decembra 2020 objaviti razpise za zbiranje predlogov v okviru programa AAL. V ustrezno utemeljenih primerih je mogoče razpise za zbiranje predlogov objaviti do 31. decembra 2021.

(19)

V skladu s cilji Uredbe (EU) št. 1291/2013 bi morale biti do sodelovanja v programu AAL, kadar koli je ustrezno, upravičene vse države članice in vse države, pridružene Obzorju 2020.

(20)

Da se zagotovi ujemanje finančnih obveznosti Unije s finančnimi obveznostmi sodelujočih držav, bi moral biti finančni prispevek Unije pogojen s formalnimi zavezami sodelujočih držav pred začetkom programa AAL in izpolnjevanjem teh zavez. Prispevek sodelujočih držav k programu AAL bi moral vključevati upravne stroške, ki nastanejo na nacionalni ravni v zvezi z uspešnim delovanjem programa AAL.

(21)

Za skupno izvajanje programa AAL je potrebna struktura za izvajanje. Sodelujoče države so se dogovorile o strukturi za izvajanje programa AAL in so leta 2007 ustanovile „Ambient Assisted Living“ aislb, mednarodno neprofitno združenje, ki ima pravno osebnost in je ustanovljeno v skladu z belgijskim pravom (v nadaljnjem besedilu: združenje AAL). Ker se je, kot je ugotovljeno v poročilu o vmesnem ocenjevanju, sedanja struktura za upravljanje skupnega programa AAL izkazala kot učinkovita in ustrezno kakovostna, bi bilo treba združenje AAL uporabiti kot strukturo za izvajanje, pri čemer bi moralo prevzeti vlogo organa za dodeljevanje sredstev in spremljanje programa AAL. Združenje AAL bi moralo upravljati finančni prispevek Unije in zagotavljati učinkovito izvajanje programa AAL.

(22)

Da se dosežejo cilji programa AAL, bi moralo združenje AAL finančno podporo zagotavljati predvsem z nepovratnimi sredstvi sodelujočim v ukrepih, ki jih je izbralo. Te ukrepe bi bilo treba izbrati na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, ki so v pristojnosti združenja AAL, pri čemer bi morali slednjemu pomagati neodvisni zunanji strokovnjaki. Prednostni seznam projektov bi moral biti zavezujoč z vidika izbire predlogov ter dodelitve financiranja iz finančnega prispevka Unije in iz nacionalnih proračunov za projekte v okviru programa AAL.

(23)

Finančni prispevek Unije bi bilo treba upravljati v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in pravili o posrednem upravljanju iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (7).

(24)

Da se zaščitijo finančni interesi Unije, bi morala Komisija imeti pravico, da s sorazmernimi ukrepi zmanjša, zadrži ali ukine finančni prispevek Unije, kadar se program AAL izvaja neustrezno, delno ali z zamudo oziroma kadar sodelujoče države ne prispevajo k financiranju programa AAL ali prispevajo le delno ali z zamudo. Te pravice bi bilo treba zagotoviti v sporazumu o prenosu pooblastil, ki se sklene med Unijo in združenjem AAL.

(25)

Zaradi poenostavitve bi bilo treba zmanjšati upravna bremena za vse strani. Izogibati bi se bilo treba dvojnim revizijam ter nesorazmernemu dokumentiranju in poročanju. Pri izvajanju revizij bi bilo treba, če je to primerno, upoštevati posebnosti nacionalnih programov.

(26)

Sodelovanje v posrednih ukrepih, ki se financirajo iz programa AAL, ureja Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Vendar je treba zaradi posebnih operativnih potreb programa AAL zagotoviti odstopanja od navedene uredbe v skladu s členom 1(3) navedene uredbe.

(27)

Razpisi združenja AAL za zbiranje predlogov bi morali biti prav tako objavljeni na enotnem portalu za sodelujoče, pa tudi z drugimi sredstvi elektronskega razširjanja iz Obzorja 2020, ki jih upravlja Komisija.

(28)

Določena odstopanja od Uredbe (EU) št. 1290 /2013 so potrebna, ker je program AAL predviden kot tržno usmerjen program na področju raziskav in inovacij, v katerem se združujejo številni različni nacionalni tokovi financiranja (kot so programi financiranja raziskav, inovacij, zdravstva in industrije). Navedeni nacionalni programi imajo zaradi svoje narave različna pravila za sodelovanje in ni mogoče pričakovati, da bi bili popolnoma usklajeni z Uredbo (EU) št. 1290/2013. Poleg tega je program AAL usmerjen predvsem na mala in srednja podjetja ter organizacije uporabnikov, ki običajno ne sodelujejo v raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih Unije. Zaradi lažjega sodelovanja navedenih podjetij in organizacij se finančni prispevek Unije zagotavlja v skladu z dobro znanimi pravili njihovih nacionalnih programov financiranja ter izvaja prek enotne dodelitve nepovratnih sredstev, pri kateri so združena finančna sredstva Unije in ustrezno nacionalno financiranje.

(29)

Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi v celotnem obdobju odhodkov, vključno z ukrepi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilom izgubljenih, napačno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi upravnimi in finančnimi kaznimi v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(30)

Komisija bi morala s pomočjo neodvisnih strokovnjakov opraviti vmesno ocenjevanje, predvsem z vidika kakovosti in učinkovitosti izvajanja programa AAL ter napredka pri doseganju zastavljenih ciljev, in končno ocenjevanje ter pripraviti poročilo o navedenih ocenjevanjih.

(31)

Ocenjevanje bi moralo temeljiti na natančnih in najnovejših informacijah. Zato bi morali združenje AAL in sodelujoče države na zahtevo Komisije predložiti vse informacije, ki jih mora Komisija vključiti v poročila o ocenjevanju programa AAL.

(32)

Predvideni ukrepi v programu AAL bi morali prispevati k okrepitvi evropskih javnih sistemov zdravstvenega varstva in sistemov nege, saj so odločilni mehanizem za ohranjanje socialne blaginje in zmanjšanje razlik v blaginji med regijami in skupinami prebivalstva, ki se zaradi trenutne gospodarske in socialne krize zaskrbljujoče povečujejo.

(33)

Program AAL bi moral učinkovito spodbujati enakost spolov, kot je določeno v Obzorju 2020. Program AAL bi moral spodbujati enakost spolov in vključevanje vidika spolov v vsebino raziskav in inovacij. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti uravnoteženi zastopanosti spolov – glede na stanje na posameznem področju – v ocenjevalnih odborih in organih, kot so svetovalne in strokovne skupine. Vidik spolov bi bilo treba ustrezno vključiti v vsebino raziskav in inovacij v okviru strategij, programov in projektov ter ga spremljati v vseh fazah raziskovalnega cikla.

(34)

Program AAL bi moral biti skladen z etičnimi načeli, kot so določena v Obzorju 2020. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti načelu sorazmernosti, pravici do zasebnosti, pravici do varstva osebnih podatkov, pravici do telesne in duševne celovitosti, prepovedi diskriminacije in potrebi po zagotovitvi visokih ravni varovanja zdravja ljudi.

(35)

Ker so se sodelujoče države odločile nadaljevati program AAL in ker ciljev tega sklepa, to je neposredne podpore in dopolnitve politik Unije na področju dejavnega in zdravega staranja države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(a)

sodelujoče države morajo izkazati, da je program AAL vzpostavljen v skladu s prilogama I in II;

(b)

sodelujoče države ali organizacije, ki so jih določile sodelujoče države, morajo določiti združenje AAL, kot strukturo, odgovorno za izvajanje programa AAL ter za dodeljevanje in spremljanje finančnega prispevka Unije;

(c)

vsaka sodelujoča država se mora zavezati, da bo prispevala k financiranju programa AAL;

(d)

združenje AAL mora izkazati, da je zmožno izvajati program AAL, tudi dodeljevati in spremljati finančni prispevek Unije v okviru posrednega upravljanja proračuna Unije v skladu s členi 58, 60 in 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, in

(e)

vzpostaviti je treba model upravljanja za program AAL v skladu s Prilogo III.

(a)

združenje AAL mora uresničevati cilje programa AAL iz Priloge I in izvajati dejavnosti iz Priloge II k temu sklepu v skladu z Uredbo (EU) št. 1290/2013 ob upoštevanju člena 5 tega sklepa;

(b)

vzdrževati je treba ustrezen in učinkovit model upravljanja v skladu s Prilogo III;

(c)

združenje AAL mora izpolnjevati zahteve v zvezi s poročanjem, določene v členu 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, in

(d)

vse sodelujoče države morajo izpolniti obveznosti iz točke (c) odstavka 1 in letne obveznosti glede prispevanja k financiranju programa AAL.

(a)

finančni prispevki za posredne ukrepe, podprte v okviru programa AAL v skladu s Prilogo II;

(b)

prispevki v naravi, ki ustrezajo upravnim stroškom, ki jih imajo nacionalne uprave pri dejanskem izvajanju programa AAL v skladu s Prilogo II.

(a)

zahteve za prispevek združenja AAL glede ustreznih kazalnikov izmed kazalnikov uspešnosti iz Priloge II k Sklepu (EU) št. 2013/743/EU;

(b)

zahteve za prispevek združenja AAL k spremljanju iz Sklepa (EU) št. 2013/743/EU;

(c)

posebni kazalniki uspešnosti, ki so potrebni za spremljanje delovanja združenja AAL v skladu s členom 3(2);

(d)

ureditev zagotavljanja potrebnih podatkov in informacij, da lahko Komisija izpolni svoje obveznosti glede razširjanja in poročanja;

(e)

pravila o objavi razpisov združenja AAL za zbiranje predlogov, zlasti na enotnem portalu za sodelujoče, pa tudi z drugimi sredstvi elektronskega razširjanja iz Obzorja 2020, ki jih upravlja Komisija.