8.10.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 265/8

(1)

Italijanski organi so Komisijo z elektronskim dopisom z dne 27. julija 2011 v skladu s členom 108(3) PDEU obvestili o svoji nameri, da spremenijo shemo pomoči, namenjeno spodbujanju preusmeritve težkih tovornih vozil s cest na morje. Ta priglasitev je bila evidentirana pod številko zadeve SA.33412.

(2)

Komisija in predstavniki italijanskih organov so se sestali 14. septembra 2011. Po tem sestanku je Komisija 23. septembra 2011, 9. decembra 2011, 7. marca 2012 in 16. maja 2012 zahtevala dodatne informacije o priglašenem ukrepu. Italijanski organi so zahtevane informacije posredovali 19. oktobra 2011, 9. novembra 2011, 11. januarja 2012, 19. marca 2012 in 12. junija 2012.

(3)

Z dopisom z dne 25. julija 2012 je Komisija Italijo obvestila o svojem sklepu, da v zvezi s spremembo sheme pomoči za razvoj logističnih verig in nadgradnjo intermodalnosti začne formalni postopek preiskave v skladu s členom 108(2) PDEU.

(4)

Sklep Komisije o začetku postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je vse zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe.

(5)

Z dopisom z dne 9. avgusta 2012 je Italija predložila svoje pripombe glede sklepa o začetku postopka.

(6)

Z dopisi z dne 15., 30. in 31. oktobra 2012 so zainteresirane strani predložile svoje pripombe glede sklepa o začetku postopka. Komisija je 19. decembra 2012 te pripombe posredovala Italiji, da bi se slednja lahko nanje odzvala. Italija je odgovorila z dopisom z dne 16. januarja 2013.

(7)

Ukrep predvideva spremembo sheme državne pomoči, namenjene spodbujanju preusmeritve težkih tovornih vozil s cest na morje. Subvencije bodo namenjene cestnim prevozniškim podjetjem, ki namesto cestnega prevoza uporabljajo obstoječe ali nove pomorske poti.

(8)

Komisija je prvotno shemo pomoči odobrila 20. aprila 2005 za obdobje treh let, in sicer med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2009 (v nadaljnjem besedilu: odločba iz leta 2005) (3).

(9)

V skladu s to shemo so cestna prevozniška podjetja, ki so prejemala pomoč, morala še tri leta zagotavljati enako število prevozov ali enako količino prepeljanega blaga kot v obdobju, na katero se je shema pomoči nanašala (4).

(10)

Uvodna izjava 26 odločbe iz leta 2005 italijanskim organom nalaga obveznost, da morajo Komisiji redno poročati o razvoju in učinku pomoči na prometno politiko in okolje.

(11)

Komisiji je bilo predloženo poročilo o izvajanju nalog, v katerem so bili poudarjeni glavni trendi na trgu med letoma 2007 in 2009 ter izpostavljena potreba po dvoletnem podaljšanju prvotne sheme.

(12)

V poročilu je bilo med drugim navedeno, da:

(13)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je shema namenjena spodbujanju preusmeritve tovornega prometa s cest na morje.

(14)

Shema pomoči temelji na:

(15)

Skupni proračun za predlagano spremembo je 60 milijonov EUR (30 milijonov EUR za leto 2010 in 30 milijonov EUR za leto 2011).

(16)

Italijanski organi so priglasili spremembo sheme v obliki dvoletnega podaljšanja (za leti 2010 in 2011). Italijanski organi so tudi potrdili, da pomoč za opravljanje pomorskih storitev v letih 2010 in 2011 še ni bila izplačana in da naj bi se ukrep izvajal le po odobritvi Komisije.

(17)

Spremembe, ki so jih priglasili italijanski organi, se nanašajo na:

(18)

Italija se je med formalnim postopkom preiskave zavezala, da bo skrajšala podaljšanje z dveh let le na eno leto.

(19)

Italijanski organi so potrdili, da med podaljšanjem ne bodo izvajali dodatnih ukrepov, kot so na primer tisti, ki so bili odobreni z odločbo iz leta 2005.

(20)

Italijanski organi so pojasnili, da je izpolnitev načrtovanih ciljev (utrditev spremembe prevoza, ki jo spodbuja prvotna shema, in nadaljnji razvoj subvencioniranih prog) ogrožena zaradi gospodarske krize.

(21)

Italija se je med formalnim postopkom preiskave tudi zavezala, da bo za dodatno leto podaljšala obveznost opravljanja komercialnih prevoznih storitev, ne da bi za to dodelila pomoč.

(22)

Kumulacija z regionalnimi subvencijami za isti namen je dovoljena do višine 30 % skupnih prevoznih stroškov.

(23)

V okviru te sheme lahko za sredstva zaprosijo vsa cestna prevozniška podjetja Unije, vključno z začasnimi ali trajnimi skupinami in združenji prevoznikov, ki svoja vozila in priklopnike (z vozniki ali brez) vkrcajo na tovorne ladje, da bi uporabili posebne plovne poti, določene z odlokom ministra za infrastrukturo in promet.

(24)

Pomoč bo dodeljena v obliki nepovratne subvencije, katere raven ustreza razliki med zunanjimi stroški pomorskega in cestnega prevoza.

(25)

Ta razlika bo izračunana na podlagi posodobljene študije, ki jo je izvedlo okoljsko združenje „Friends of the Earth“ (6). Dejavniki, ki se upoštevajo pri teh izračunih, so toplogredni plini, onesnaževanje zraka, hrup, zastoji in nesreče. Ta študija je bila posodobljena na podlagi rezultatov prvega obdobja uporabe t. i. sheme „Ecobonus“. Razlika pri družbenih in okoljskih stroških, nastalih z uporabo pomorskih avtocest namesto cestnega prevoza, je privedla do prihranka v višini 411 milijonov EUR.

(26)

Ta študija kaže, da polno težko tovorno vozilo, ki je dolgo 14 metrov in opravi po cesti 100 km, povzroči za približno 212,58 EUR zunanjih stroškov, medtem ko so zunanji stroški opravljenih 100 km po morju ocenjeni na približno 79,37 EUR. Razlika pri 100 km razdalje je 133,21 EUR. To povprečje bo osnova za popuste, ki se bodo uporabljali za cestna prevozniška podjetja, kadar bodo slednja uporabila izbrane plovne proge. Znesek bo prilagojen posebnim tržnim razmeram na določenih progah.

(27)

Upravičenci bodo morali opraviti določeno število prevozov, ki bodo določeni letno za posamezno izbrano progo. Prijavljena podjetja so morala na posamezni progi letno opraviti najmanj 80 prevozov.

(28)

Poleg osnovne pomoči bo tistim podjetjem, ki na določeni plovni progi letno opravijo več kot 1 600 prevozov, dodeljen dodaten „bonus“. Kljub temu ne sme biti presežena največja intenzivnost pomoči, ki znaša 30 %. Namen te dodatne pomoči je spodbujanje podjetij k združevanju in povečanje zasedenosti ladij, ki se uporabljajo za prevoz tovora.

(29)

Upravičene pomorske proge bodo določene z ministrskim odlokom na podlagi naslednjih meril:

(30)

Nove izbrane pomorske proge bodo tiste, ki trenutno še niso ustrezno pokrite.

(31)

Vloge morajo vsebovati zavezo upravičencev, da bodo še tri leta zagotavljali enako število prevozov ali enako količino prepeljanega blaga kot v obdobju, na katero se je shema nanašala. Medtem ko je Komisija preiskovala ta ukrep, je Italija za eno leto podaljšala navedeno triletno obdobje.

(32)

Pomoč bo dodeljena samo pod pogojem, da se tarife v skladu s stopnjo inflacije ohranijo na enaki ravni.

(33)

Pomoč se lahko po proučitvi ustreznih dokumentov odobri retrospektivno, in sicer v okviru razpoložljivih in dodeljenih sredstev za ta konkreten namen. Če navedena pomoč preseže razpoložljiva sredstva za zadevno leto, bo s posebnim sklepom ministra določen obseg prispevkov.

(34)

Komisija je v sklepu o začetku postopka navedla, da so imela cestna prevozniška podjetja zaradi spremenjene sheme prednost, ki je na tej ravni pomenila državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(35)

Komisija je poleg tega menila, da bi lahko taka posredna prednost, ki je rezultat spremenjene sheme, koristila tudi prevoznikom, ki za cestna prevozniška podjetja opravljajo pomorski prevoz.

(36)

Glede združljivosti spremenjene sheme je Komisija najprej ugotovila, da je bila prvotna shema združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) PDEU.

(37)

Komisija je tudi ugotovila, da se zdi priglašena sprememba sheme v nasprotju s pogoji iz odločbe iz leta 2005, v skladu s katero so se cestna prevozniška podjetja, ki imajo korist od prvotno odobrene sheme pomoči, zavezala, da bodo še tri leta po poteku sheme zagotavljala enako število prevozov ali enako količino prepeljanega blaga kot v obdobju, na katero se je shema pomoči nanašala, ne da bi za to dodelila pomoč.

(38)

Komisija je nadalje ugotovila, da bi morala oceniti združljivost te pomoči na podlagi točke 10 smernic Skupnosti o državni pomoči pomorskemu prometu (v nadaljnjem besedilu: smernice o pomorskem prometu) (7), v kolikor pomorski prevozniki, ki za cestna prevozniška podjetja opravljajo storitve pomorskega prevoza, veljajo za posredne upravičence sheme (8).

(39)

Ker bi se v tem primeru s pomočjo, ki bi jo prejeli pomorski prevozniki, financirale obstoječe proge, in sicer dlje kot tri leta, Komisija na tej stopnji dvomi v združljivost spremenjene sheme z notranjim trgom.

(40)

Komisija je prejela pripombe treh združenj prevoznikov, in sicer CETM, ANITA in Središča za spodbujanje pomorskega prevoza na kratkih razdaljah.

(41)

Zainteresirane strani so v bistvu podprle stališče, ki ga je Italija zavzela v zvezi z gospodarsko krizo in njenim splošnim vplivom na prevozne dejavnosti.

(42)

Tretje strani so poudarile vpliv gospodarske krize na prometni sektor, ki je bil tako velik, da je onemogočil nadaljnji razvoj prvotno predvidene ravni intermodalnega prometa.

(43)

Pripombe Italije glede sklepa o začetku postopka so povzete spodaj.

(44)

Prvič, Italija je trdila, da je bila zaveza cestnih prevozniških podjetij o zagotavljanju enake ravni prometa kot v obdobju, na katero se je shema pomoči nanašala, dana v povsem drugačnem tržnem okviru. Ker obsega in trajanja krize takrat ni bilo mogoče predvideti, bi Komisija morala upoštevati izredne okoliščine, ki so privedle do potrebe po spremembi sheme, kot je bila priglašena.

(45)

Predvideno je bilo, da se bo intermodalna preusmeritev utrdila, ko se bo pomorski promet v smislu prevozov in tonaže v letu 2011 v primerjavi z letom 2007 povečal za eno tretjino. Ta cilj je bil predviden na podlagi študije, ki sta jo junija 2002 izvedli CETENA in COFIR v okviru „izrednega raziskovalnega programa za razvoj morskih ali rečnih plovil za obrežno plovbo“.

(46)

Vendar pa je gospodarska kriza, ki se je začela v drugi polovici leta 2008, prizadela prevozniška podjetja, ki sodelujejo v shemi, na polovici njenega izvajanja, zaradi česar slednja niso mogla utrditi doseženih ravni intermodalnega prometa. Komisija bi morala zaradi upada naročil in gospodarske krize upoštevati zlasti zmanjšanje števila prevozov in tonaže.

(47)

Drugič, v podporo priglašene spremembe je Italija poudarila, da proračun za prvotno shemo ni bil v celoti uporabljen, kar pomeni, da sredstva, potrebna za priglašene spremembe, še vedno spadajo v prvotni okvir proračuna.

(48)

Tretjič, Komisija bi morala upoštevati dejstvo, da se nobena zainteresirana stran ni pritožila ne na nacionalni ravni ne na ravni Unije. To bi bilo treba upoštevati kot pokazatelj, da ni prišlo do neupravičenega izkrivljanja konkurence.

(49)

Nazadnje je Italija trdila, da bi v primeru, če bi se morebitne koristi ukrepa za pomorska podjetja obravnavale kot pomoč v smislu člena 107 PDEU, to nujno pomenilo, da bi morala Komisija oceniti tudi učinke ukrepa na druge povezane dejavnosti, kot so vzdrževanje dokov, ladijski zastopniki in pristaniški operaterji. Po navedbah italijanskih organov bi bil tak pristop v nasprotju z dosedanjo in sodno prakso.

(50)

Da bi Italija odpravila pomisleke Komisije glede združljivosti priglašenega podaljšanja, se je v okviru formalnega postopka preiskave zavezala, da bo spremenila priglašeni ukrep, tako da bo skrajšala podaljšanje z dveh let na eno leto in sočasno podaljšala obveznost opravljanja komercialnih prevoznih storitev za dodatno leto, ne da bi za to dodelila pomoč.

(51)

Z dopisom z dne 16. januarja 2013 so italijanski organi v okviru formalnega postopka preiskave Komisiji predložili svoje pripombe glede pripomb zainteresiranih strani.

(52)

Italijanski organi so podprli pripombe treh zgoraj navedenih združenj prevoznikov, in sicer zlasti tiste, ki so se nanašale na odsotnost neupravičenega izkrivljanja konkurence in opredelitev morebitnih ugodnosti za ladjarska podjetja.

(53)

V skladu s členom 107(1) PDEU, razen če navedena pogodba ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, v kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(54)

Merila iz člena 107(1) so kumulativna. Zato morajo biti izpolnjena vsa merila, da bi se ugotovilo, ali priglašeni ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Da bi finančna podpora pomenila državno pomoč, mora:

(55)

V tem primeru je javno financiranje predlagane spremembe dodeljeno s strani države in prek državnih sredstev. Poleg tega daje prednost le posameznim podjetjem in je zato selektivno.

(56)

Komisija meni, da predlagana sprememba daje gospodarsko prednost cestnim prevozniškim podjetjem, ki opravljajo prevoze in so upravičenci sheme, in sicer tako, da jih razbremeni dela njihovih operativnih stroškov.

(57)

Komisija tudi ugotavlja, da spremenjena shema, čeprav je namenjena neposredno cestnim prevozniškim podjetjem, nedvomno vodi do povečanja povpraševanja na trgu po posameznih pomorskih storitvah in s tem povezanega povečanja prihodkov. Komisija zato ugotavlja, da spremenjena shema daje gospodarsko prednost pomorskim podjetjem.

(58)

Nazadnje, kadar pomoč, ki jo dodeli država članica, okrepi položaj enega podjetja glede na druga podjetja, ki si konkurirajo pri trgovini v Uniji, je slednja treba obravnavati kot prizadeta zaradi te pomoči (9). Zadostuje, da prejemnik pomoči konkurira drugim podjetjem na trgih, odprtih za konkurenco (10). V tem primeru so upravičenci konkurenti drugim podjetjem v Uniji. Zato bi priglašeni ukrep lahko izkrivljal konkurenco in vplival na trgovino na notranjem trgu.

(59)

Komisija ob upoštevanju teh ugotovitev meni, da spremenjena shema pomoči vključuje pomoč za cestna prevozniška in pomorska podjetja v smislu člena 107(1) PDEU.

(60)

Ukrep se ni začel izvajati pred uradno odobritvijo Komisije. Komisija je seznanjena z dejstvom, da bo pomoč v okviru razširjene sheme izplačana šele po njeni odobritvi. Italijanski organi so zato izpolnili svojo obveznost mirovanja v skladu s členom 108(3) PDEU.

(61)

Ker se priglašeno podaljšanje nanaša na časovno obdobje, ki je že preteklo, Komisija istočasno ugotavlja, da je zaradi sheme nujno prišlo do povečanja povpraševanja po pomorskih storitvah med njihovo uporabo.

(62)

Komisija ugotavlja, da je edina sprememba prejšnje sheme časovno podaljšanje in posledično dodatno financiranje. Dodatni ukrepi v okviru podaljšanja ne bodo subvencionirani. Vsi drugi elementi ostanejo isti kot v shemi, ki jo je Komisija ocenila v svoji odločbi z dne 20. aprila 2005.

(63)

Italija se je med formalnim postopkom preiskave zavezala, da bo skrajšala podaljšanje z dveh let na eno leto. Zavezala se je tudi, da bo za dodatno leto podaljšala obveznost opravljanja komercialnih prevoznih storitev, ne da bi za to dodelila pomoč.

(64)

V točki 10 smernic o pomorskem prometu je določenih več meril za ocenjevanje združljivosti ukrepa, ki bi izboljšal intermodalne verige in razbremenil ceste. Vendar pa Komisija glede slednjega meni, da je treba te pogoje ocenjevati ob upoštevanju posebnih okoliščin tega primera (sprememba obstoječe sheme pomoči, ki je že bila neposredno odobrena v skladu s členom 107(3)(c) PDEU) in izrednih okoliščin, ki so znatno spremenile tržne razmere, ki so obstajale v času, ko je Komisija prvič odobrila shemo.

(65)

Italija je v tem primeru v zadostni meri dokazala, da je gospodarska kriza znatno vplivala na prevozne storitve, in sicer tako, da upravičenci niso mogli izpolniti svoje zaveze glede nadaljevanja opravljanja zadevnih komercialnih prevoznih storitev po začetnem triletnem obdobju financiranja (11). Poleg tega se je Italija zavezala, da bo za dodatno leto podaljšala obveznost opravljanja komercialnih prevoznih storitev. Ravno tako se s shemo nedvomno financirajo pomorske storitve, ki povezujejo pristanišča Unije.

(66)

Četudi je torej skupno trajanje spremenjene sheme štiri leta, Komisija meni, da je v posebnih okoliščinah tega primera upravičeno predpostaviti, da je takšno omejeno podaljšanje v skladu z navedenim pogojem.

(67)

Kot je navedeno, je namen subvencionirane sheme podpreti pomorski prevoz blaga s prispevanjem k operativnim stroškom, ki so povezani s prevažanjem tovora s pomočjo pomorskega prevoza.

(68)

Komisija upošteva tudi sorazmerno skromen proračun v zvezi s priglašeno spremembo.

(69)

Komisija je zato prepričana, da ukrep prispeva k doseganju cilja Unije in da morebitno izkrivljanje konkurence, ki ga je povzročila pomoč, izravnavajo širše koristi, ki bodo zagotovljene v okviru sheme s preusmeritvijo tovornega prometa s cest na morje, s čimer se spodbuja preusmeritev k bolj trajnostnemu prometnemu sistemu. Komisija je zato prepričana, da se zadevne spremembe nanašajo na shemo pomoči, ki omogoča, da se prevoz po cesti v celoti ali delno opravi po morju brez preusmeritve pomorskega prometa na način, ki bi bil nasproten skupnemu interesu.

(70)

Pomoč je bila izračunana tako, da se za pomorske storitve nadomestijo neplačani zunanji stroški, ki so nastali pri konkuriranju s storitvami na cestah. Znesek pomoči, ki jo je treba dodeliti za prevoz, ustreza razliki zunanjih stroškov, ki jih povzročata pomorski in cestni prevoz, izračunanih na podlagi posodobljene študije, ki jo je izvedlo okoljsko združenje „Friends of the Earth“. Dejavniki, ki se upoštevajo pri teh izračunih, so toplogredni plini, onesnaževanje zraka, hrup, zastoji in nesreče. Komisija ugotavlja, da izsledki študije jasno kažejo, da ta intermodalni projekt morje/cesta vodi do precejšnjih prihrankov pri zunanjih stroških.

(71)

Komisija meni, da načrtovana raven pomoči temelji na razumni primerjalni analizi zunanjih stroškov obeh načinov prevoza in da je omejena na znesek, ki je potreben za spodbujanje preusmerjanja k uporabi pomorskih storitev. Zato je pomoč namenjena izvajanju podrobnega projekta z vnaprej določenim vplivom na okolje.

(72)

Glede pogoja, da naj bi se projekt nanašal le na nove poti ali nadgradnjo obstoječih storitev, Komisija ugotavlja, da je shema že bila neposredno odobrena v skladu s členom 107(3)(c) PDEU. Zato ob upoštevanju tega pogoja smernic o pomorskem prometu ocena priglašenega podaljšanja sheme ni pomembna, saj bo sprememba nujno veljala za proge, ki so že bile financirane v okviru obstoječe sheme.

(73)

Upravičenci bodo lahko tako kot v okviru prvotne sheme prosto izbrali najustreznejšo pomorsko progo in najbolj konkurenčnega operaterja za posamezno izbrano progo. Te določbe zagotavljajo nediskriminatorno obravnavanje med operaterji v pomorskem prometu. Zato Komisija meni, da je ta pogoj izpolnjen.

(74)

Dodeljena subvencija za izbrane projekte je omejena na 30 % operativnih stroškov.

(75)

Komisija ugotavlja, da so merila, ki se uporabljajo za dodelitev pomoči, pregledna in da se ladjarje s sedežem v Uniji obravnava nediskriminatorno.

(76)

Kot je navedeno, je gospodarska kriza prevozniškim podjetjem preprečila, da bi utrdila dosežene ravni intermodalnega prometa. Zato projekti po treh letih pomoči niso bili sposobni preživeti. Komisija kljub temu upošteva, da se je Italija zavezala, da bo po štirih letih subvencioniranja za dodatno leto podaljšala obveznost opravljanja komercialnih prevoznih storitev upravičencev. Zato Komisija meni, da je ta pogoj izpolnjen.

(77)

Kot je navedeno, se pomoč ne sme združevati z nadomestilom za opravljanje javne službe.

(78)

Komisija je zato sklenila, da je sprememba sheme v obliki enoletnega podaljšanja združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(c) PDEU –