29.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 359/21

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1104/2008 z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (2) in Sklep Sveta 2008/839/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (3) sta bila večkrat bistveno spremenjena. Ker so potrebne dodatne spremembe, bi ju bilo zaradi jasnosti treba prenoviti.

(2)

Schengenski informacijski sistem (SIS), vzpostavljen v skladu z določbami naslova IV Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (4) (v nadaljnjem besedilu: Schengenska konvencija), in njegova nadgrajena različica SIS 1+ sta bistveno orodje za uporabo določb schengenskega pravnega reda, kakor je vključen v okvir Evropske unije.

(3)

Razvoj druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) je Svet poveril Komisiji v skladu z Uredbo (ES) št. 2424/2001 (5) in Sklepom 2001/886/PNZ (6). Ta akta sta prenehala veljati 31. decembra 2008, in sicer pred dokončanjem razvoja SIS II. Zato ju je bilo treba dopolniti najprej z Uredbo (ES) št. 1104/2008 in Sklepom 2008/839/PNZ ter nato s to uredbo in Uredbo Sveta (EU) št. 1273/2012 z dne 20. decembra 2012 o migraciji s schengenskega informacijskega sistema (SIS 1+) na drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (7) najpozneje do dokončne migracije s SIS 1+ na SIS II ali do datuma, ki ga določi Svet v skladu z Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (8) in Sklepom Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (9).

(4)

SIS II je bil vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1987/2006 in Sklepom 2007/533/PNZ. Ta uredba ne bi smela posegati v določbe navedenih aktov.

(5)

Nekateri preskusi SIS II so predvideni v Uredbi Sveta (ES) št. 189/2008 (10) in Sklepu Sveta 2008/173/PNZ (11).

(6)

Razvoj SIS II bi bilo treba nadaljevati in dokončati v okviru splošnega časovnega načrta za SIS II, ki ga je Svet potrdil 6. junija 2008 in naknadno spremenil oktobra 2009 v skladu s smernicami Sveta z dne 4. junija 2009 (Pravosodje in notranje zadeve). Novo različico splošnega časovnega načrta za SIS II je Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila oktobra 2010.

(7)

Celoviti preskus SIS II bi bilo treba opraviti s popolnim sodelovanjem med državami članicami in Komisijo v skladu z določbami te uredbe. Takoj ko je to mogoče po njegovi izvedbi, bi bilo treba ta preskus potrditi, kakor to ureja Uredba (ES) št. 1987/2006 in Sklep 2007/533/PNZ. Za celoviti preskus bi bilo treba uporabiti samo podatke za preskus.

(8)

Države članice bi morale opraviti preskus izmenjave dopolnilnih podatkov.

(9)

Za SIS 1+ predvideva Schengenska konvencija tehnični podporni del (C.SIS). Za SIS II predvidevata Uredba (ES) št. 1987/2006 in Sklep 2007/533/PNZ centralni SIS II, sestavljen iz tehničnega podpornega dela in enotnega nacionalnega vmesnika (NI-SIS). Tehnični podporni del centralnega SIS II bi se moral nahajati v Strasbourgu (Francija), varnostna kopija pa v kraju Sankt Johann im Pongau (Avstrija).

(10)

Za lažje reševanje težav, ki se lahko pojavijo pri migraciji s SIS 1+ na SIS II, bi bilo treba vzpostaviti in preskusiti začasno strukturo za migracijo za SIS. Začasna struktura za migracijo ne bi smela vplivati na operativno razpoložljivost SIS 1+. Komisija bi morala zagotoviti pretvornik.

(11)

Država članica, ki izda razpis ukrepa, bi morala biti odgovorna za točnost, ažurnost podatkov in zakonitost vnašanja podatkov v SIS.

(12)

Komisija bi morala biti še naprej odgovorna za centralni SIS II ter njegovo komunikacijsko infrastrukturo. Ta odgovornost vključuje vzdrževanje ter nadaljnji razvoj SIS II in njegove komunikacijske infrastrukture, vključno s stalnim odpravljanjem napak. Komisija bi morala zagotavljati usklajevanje in podporo pri skupnih dejavnostih. Državam članicam bi morala zagotavljati zlasti potrebno tehnično in operativno podporo na ravni centralnega SIS II, vključno s službo za pomoč uporabnikom.

(13)

Države članice so in bi morale biti še naprej odgovorne za razvoj in vzdrževanje svojih nacionalnih sistemov (N.SIS II).

(14)

Francija bi morala biti še naprej odgovorna za delovanje tehničnega podpornega dela SIS 1+, kot je izrecno predvideno v Schengenski konvenciji.

(15)

Predstavniki držav članic, ki sodelujejo v SIS 1+, bi morali svoje dejavnosti usklajevati v okviru Sveta. Za te organizacijske dejavnosti je treba vzpostaviti ustrezen okvir.

(16)

Da bi se podprle države članice pri izbiri najprimernejše tehnične in finančne rešitve, bi morala Komisija takoj začeti postopek prilagajanja te uredbe, tako da predlaga pravni okvir za migracijo s SIS 1+ na SIS II, ki bi bolje zrcalila pristop tehnične migracije iz načrta migracije za projekt SIS (v nadaljnjem besedilu: načrt migracije), ki ga je sprejela Komisija, potem ko je zanj 23. februarja 2011 glasoval Odbor SIS-VIS.

(17)

V načrtu migracije je predvideno, da bodo v obdobju preklopa vse države članice opravile lastni preklop nacionalne aplikacije s SIS 1+ na SIS II. S tehničnega vidika je zaželeno, da države članice, ki preklop opravijo, lahko uporabljajo SIS II v polnem obsegu od dneva preklopa in da jim ni treba čakati, da ga opravijo tudi druge države članice. Zato je treba uporabljati Uredbo (ES) št. 1987/2006 in Sklep 2007/533/PNZ od začetka preklopa s strani prve države članice. Zaradi pravne varnosti bi moralo biti obdobje preklopa čim krajše in ne bi smelo preseči 12 ur. Uporaba Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa 2007/533/PNZ državam članicam, ki še niso opravile preklopa ali so morale zaradi tehničnih razlogov uporabiti nadomestno rešitev, ne bi smela onemogočati uporabe SIS II, omejenega na funkcije SIS 1+, med obdobjem intenzivnega spremljanja. Zaradi uporabe enakih standardov in pogojev pri razpisih ukrepov ter obdelavi in varstvu podatkov v vseh državah članicah je treba za operativne dejavnosti SIS v državah članicah, ki še niso opravile preklopa, uporabiti pravni okvir SIS II.

(18)

Začasno je treba ohraniti uporabo nekaterih določb naslova IV Schengenske konvencije, tako da se navedene določbe vključijo v to uredbo, saj zagotavljajo pravni okvir za pretvornik in začasno strukturo za migracijo med samo migracijo. Začasna struktura za migracijo za delovanje SIS 1+ omogoča SIS 1+ in nekaterim tehničnim delom strukture SIS II, da delujejo vzporedno v omejenem prehodnem obdobju, ki je potrebno za izvedbo postopne migracije s SIS 1+ na SIS II.

(19)

Uredba (ES) št. 1987/2006 in Sklep 2007/533/PNZ določata, da bi bilo treba za centralni SIS II uporabiti najboljšo razpoložljivo tehnologijo ob upoštevanju analize stroškov in koristi. V prilogi k sklepom Sveta o prihodnjem razvoju SIS II z zasedanja 4. in 5. junija 2009 so določeni mejniki, ki bi jih bilo treba doseči za nadaljevanje sedanjega projekta SIS II. Hkrati je bila opravljena raziskava glede oblikovanja nadomestne tehnične rešitve za razvoj SIS II na podlagi razvoja SIS 1+ (SIS 1+ RE) kot kriznega načrta, če bi se pri preskusih pokazala neskladnost z zahtevami iz mejnikov. Na podlagi teh parametrov se Svet lahko odloči, da Komisijo pozove, da preide na nadomestno tehnično rešitev.

(20)

Opis tehničnih elementov začasne strukture za migracijo bi bilo treba zato prilagoditi, da bo v zvezi z razvojem centralnega SIS II mogoča druga tehnična rešitev, zlasti SIS 1+ RE. SIS 1+ RE je možna tehnična rešitev za razvoj centralnega SIS II in uresničitev ciljev SIS II, ki so določeni v Uredbi (ES) št. 1987/2006 in Sklepu 2007/533/PNZ.

(21)

Za SIS 1+ RE je značilno, da predstavlja edinstveno pot med razvojem SIS II in SIS 1+. Zato bi bilo treba v primeru, če bo uporabljena nadomestna tehnična rešitev, tehnično strukturo SIS II in proces migracije v tej uredbi razumeti kot SIS II, ki temelji na drugačni tehnični rešitvi in se uporablja smiselno glede na tehnične značilnosti te rešitve, v skladu s ciljem razvoja centralnega SIS II.

(22)

V vseh tehničnih rešitvah je rezultat migracije na centralni ravni razpoložljivost podatkovne zbirke SIS 1+ in novih funkcij SIS II, med drugim tudi dodatnih vrst podatkov, v centralnem SIS II. Zaradi olajšanja nalaganja podatkov bi bilo treba določiti, da se izbrisani podatki, kot določa člen 113(2) Schengenske konvencije, ne prenesejo s SIS 1+ na SIS II.

(23)

Komisija bi morala imeti pooblastila, da na tretje strani, vključno z nacionalnimi javnimi organi, pogodbeno prenese naloge, ki so nanjo prenesene s to uredbo, in naloge v zvezi z izvrševanjem proračuna v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (12) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

Vsaka tovrstna pogodba bi morala spoštovati pravila o varstvu in varnosti podatkov ter upoštevati vlogo ustreznih organov za varstvo podatkov, ki se uporabljajo za SIS, zlasti določbe Schengenske konvencije in te uredbe.

(24)

Razvoj centralnega SIS II na podlagi nadomestne tehnične rešitve bi bilo treba financirati iz splošnega proračuna Unije ob upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja. V skladu s finančno uredbo lahko Komisija naloge izvrševanja proračuna prenese na nacionalne organe javnega sektorja. V skladu s politično usmeritvijo in ob upoštevanju pogojev iz finančne uredbe bi bila Komisija v primeru preklopa na nadomestno rešitev pozvana, da naloge izvrševanja proračuna, povezane z razvojem SIS II na podlagi SIS 1+ RE, prenese na Francijo.

(25)

Uredba (ES) št. 1987/2006 in Sklep 2007/533/PNZ ter Odločba št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (13) so vključili nacionalni razvoj SIS II med upravičene ukrepe, ki se sofinancirajo iz Sklada za zunanje meje (EBF). Tudi Odločba Komisije 2007/599/ES z dne 27. avgusta 2007 o izvajanju Odločbe št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sprejetjem strateških smernic za obdobje 2007–2013 (14) potrjuje SIS II kot eno od petih strateških prednostnih nalog Sklada za zunanje meje, saj priznava pomen zagotavljanja podpore skladnemu in pravočasnemu razvoju nacionalnih projektov hkrati s centralnim SIS II.

Od sprejetja navedenih pravnih aktov je bil projekt SIS II bistveno preusmerjen v letu 2010 po zaključku pomembnega preskušanja „Mejnik 1“. Poleg tega je zaradi razvoja pri uporabi SIS s strani držav članic nastala potreba po posodobitvi tehničnih zahtev SIS II v zvezi z uspešnostjo delovanja sistema in njegovo pomnilniško zmogljivostjo, kar je vplivalo na stroške projekta SIS II na centralni in nacionalni ravni.

(26)

Kar zadeva proces migracije s SIS 1+ na SIS II, sta razvoj zahtev in napredek pri izvajanju projekta SIS II povzročila ponovno opredelitev strukture za migracijo, časovnega razporeda migracije in zahtev glede preskušanja. Pomemben del dejavnosti, ki bi jih bilo treba zdaj izvajati na ravni držav članic zaradi migracije na SIS II, ni bil predviden niti ob sprejetju Uredbe (ES) št. 1104/2008 in Sklepa 2008/839/PNZ niti med pripravo finančnega svežnja in večletnih programov v okviru Sklada za zunanje meje. Zato je treba delno ponovno uskladiti načela porazdelitve stroškov za migracijo s SIS 1+ na SIS II. Nekatere nacionalne dejavnosti v zvezi s to migracijo, zlasti v zvezi s sodelovanjem držav članic pri dejavnostih preskušanja, povezanih z migracijo, bi se lahko sofinancirale iz proračunske postavke splošnega proračuna Unije, namenjene SIS II. Ta možnost bi morala pokriti posebne in dobro opredeljene dejavnosti, ki bi presegale in se ne bi prekrivale z drugimi ukrepi, povezanimi s SIS II, ki bi imeli še naprej podporo prek Sklada za zunanje meje. Finančna podpora, zagotovljena na podagi te uredbe, bi tako dopolnjevala pomoč iz Sklada za zunanje meje.

(27)

V zvezi s sofinanciranjem na podlagi te uredbe bi bilo treba sprejeti ukrepe, da se preprečijo nepravilnosti in goljufije ter izterjajo izgubljena, nepravilno plačana ali nepravilno porabljena sredstva v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (15), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (16), in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (17).

(28)

Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, pri tem pa upoštevati finančne posledice zadevne odločitve za države članice, s katerimi bi morala Komisija pri izvajanju svojih izvedbenih pooblastil v celoti sodelovati. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (18).

(29)

Komisija in države članice bi morale še naprej tesno sodelovati v vseh fazah razvoja SIS II in migracije s SIS 1+ na SIS II, da bi se ta proces uspešno zaključil. S sklepi Sveta o SIS II z zasedanj 26. in 27. februarja 2009 ter 4. in 5. junija 2009 je bilo ustanovljeno neformalno telo, sestavljeno iz strokovnjakov držav članic in imenovano Odbor za upravljanje globalnega programa, ki naj bi okrepilo sodelovanje in zagotovilo neposredno podporo držav članic centralnemu projektu SIS II. Pozitivni rezultat dela te skupine strokovnjakov ter nujnost nadaljnje krepitve sodelovanja in povečanja preglednosti centralnega SIS II upravičujeta formalno vključitev skupine strokovnjakov v strukturo upravljanja SIS II. Zato bi bilo treba formalno ustanoviti skupino strokovnjakov, imenovano Odbor za upravljanje globalnega programa, ki bo dopolnila sedanjo organizacijsko strukturo SIS II. Da bi zagotovili uspešnost in stroškovno učinkovitost, bi bilo treba omejiti število strokovnjakov. Dejavnosti Odbora za upravljanje globalnega programa ne bi smele posegati v pristojnosti Komisije in držav članic.

(30)

Komisija pri obdelavi osebnih podatkov uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (19).

(31)

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje in zagotavljanje uporabe Uredbe (ES) št. 45/2001 in je pristojen za spremljanje dejavnosti institucij in organov Unije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Skupni nadzorni organ je do začetka veljavnosti pravnega okvira SIS II odgovoren za nadzor tehničnega podpornega dela sedanjega SIS 1+. Nacionalni nadzorni organi so odgovorni za nadzor obdelave osebnih podatkov v SIS 1+ na ozemlju svoje države članice in so še naprej odgovorni za spremljanje zakonitosti obdelave osebnih podatkov v SIS II na ozemlju posamezne države članice. Ta uredba ne bi smela posegati v posebne določbe Schengenske konvencije ter Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa 2007/533/PNZ o varstvu in varnosti osebnih podatkov. Ta pravni okvir SIS II zagotavlja, da nacionalni nadzorni organi in evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovijo usklajen nadzor SIS II.

(32)

Migracija s SIS 1+ na SIS II je zapleten proces, ki vključuje znatna tehnična tveganja, kljub temeljitim pripravam vseh zainteresiranih strani. Zaželeno je, da pravni okvir zagotovi ustrezno prilagodljivost za odzivanje na nepričakovane težave, s katerimi bi se lahko centralni sistem ali eden ali več nacionalnih sistemov srečali med procesom migracije. Zato bi sicer faza preklopa in obdobje intenzivnega spremljanja, ko začasna struktura za migracijo še obstaja, zaradi pravne varnosti morala biti čim krajša in Svet bi moral imeti možnost, da v primeru tehničnih težav določi končni datum za dokončanje migracije v skladu s členom 55(2) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 71(2) Sklepa 2007/533/PNZ.

(33)

Ker ciljev te uredbe, torej vzpostavitve začasne strukture za migracijo ter prenos podatkov s SIS 1+ na SIS II, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(34)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(35)

Da bi v letu 2012 začel učinkovati finančni instrument, ki bi lahko bil državam članicam zagotovljen iz splošnega proračuna Unije v skladu s to uredbo, bi ta uredba morala začeti veljati dan po objavi.

(36)

Ta uredba predstavlja za Islandijo in Norveško razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (20), ki spadajo na področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (21) o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

(37)

Ta uredba predstavlja za Švico razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (22), ki spadajo na področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (23).

(38)

Ta uredba predstavlja za Lihtenštajn razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (24), ki spadajo na področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (25).

(39)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali bo to uredbo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(40)

Združeno kraljestvo sodeluje pri tej uredbi v skladu s členom 5(1) Protokola (št. 19) o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in členom 8(2) Sklepa Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (26).

(41)

Irska sodeluje pri tej uredbi v skladu s členom 5(1) Protokola (št. 19) o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (27).

(42)

Ta uredba ne posega v dogovora o delnem sodelovanju Irske in Združenega kraljestva pri izvajanju schengenskega pravnega reda, kakor sta določena v sklepih Sveta 2000/365/ES oziroma 2002/192/ES.

(43)

Za Ciper ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003.

(44)

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je, po z njim opravljenem posvetovanju, podal mnenje 9. julija 2012 (28) –

(a)

„centralni SIS II“ pomeni tehnični podporni del SIS II, ki vsebuje podatkovno zbirko (v nadaljnjem besedilu: „podatkovna zbirka SIS II“) in enoten nacionalni vmesnik (NI-SIS);

(b)

„C.SIS“ pomeni tehnični podporni del SIS 1+, ki vsebuje referenčno podatkovno zbirko za SIS 1+ in enoten nacionalni vmesnik (N.COM);

(c)

„N.SIS“ pomeni nacionalni sistem SIS 1+, sestavljen iz nacionalnih podatkovnih sistemov, ki so povezani s C.SIS;

(d)

„N.SIS II“ pomeni nacionalni sistem SIS II, sestavljen iz nacionalnih podatkovnih sistemov, ki so povezani s centralnim SIS II;

(e)

„pretvornik“ pomeni tehnično orodje, ki omogoča skladno in zanesljivo povezavo med C.SIS in centralnim SIS II ter zagotavlja funkcije iz člena 10(3) in omogoča pretvorbo in usklajevanje podatkov med C.SIS in centralnim SIS II;

(f)

„celovit preskus“ pomeni preskus iz člena 71(3)(c) Sklepa 2007/533/PNZ;

(g)

„preskus dopolnilnih podatkov“ pomeni funkcionalne preskuse med uradi SIRENE.

(a)

vzdrževanju in nadaljnjem razvoju SIS II;

(b)

celovitem preskusu SIS II;

(c)

preskusu dopolnilnih podatkov;

(d)

nadaljnjem razvoju in preskušanju pretvornika;

(e)

vzpostavitvi in preskušanju začasne strukture za migracijo;

(f)

migraciji s SIS 1+ na SIS II.

(a)

C.SIS in povezava s pretvornikom;

(b)

komunikacijska infrastruktura za SIS 1+, ki omogoča povezavo C.SIS z N.SIS;

(c)

N.SIS;

(d)

centralni SIS II, NI-SIS in komunikacijska infrastruktura za SIS II, ki omogoča povezavo centralnega SIS II z N.SIS II in pretvornikom;

(e)

N.SIS II;

(f)

pretvornik.

—

vodenja sej, pri katerem se izmenjujeta Komisija in predsedstvo,

—

krajev sej,

—

priprave sej,

—

sprejema drugih strokovnjakov,

—

komunikacijskega načrta, ki zagotavlja popolno obveščenost držav članic, ki ne sodelujejo.