15.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 318/10

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 16. februarja 2012 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK), Tajske in Indonezije (v nadaljnjem besedilu: zadevne države).

(2)

Postopek se je začel zaradi pritožbe, ki jo je 3. januarja 2012 vložil Obrambni odbor Evropske unije za navojni liti pribor (fitinge) za cevi iz tempranega litega železa (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 50 % skupne proizvodnje navojnega litega pribora (fitingov) za cevi iz tempranega litega železa (v nadaljnjem besedilu: temprani navojni pribor) v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(3)

Komisija je o začetku preiskave uradno obvestila pritožnika, proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, nepovezane uvoznike, uporabnike in predstavnike držav izvoznic. Komisija je obvestila tudi proizvajalce iz Argentine, ki je bila predvidena kot možna primerljiva država. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(4)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(5)

Zaradi velikega števila proizvajalcev izvoznikov iz LRK, proizvajalcev Unije in nepovezanih uvoznikov je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in bi v tem primeru izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK ter proizvajalce Unije in nepovezane uvoznike pozvala, naj se ji javijo in predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih s tempranim navojnim priborom (kot je opredeljeno v oddelku B spodaj), v obdobju od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011. Vzorčenje ni bilo predvideno za proizvajalce izvoznike iz drugih dveh zadevnih držav, tj. iz Tajske in Indonezije.

(6)

Da bi lahko proizvajalci izvozniki iz LRK vložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo (v nadaljnjem besedilu: TGO) ali individualno obravnavo (v nadaljnjem besedilu: IO), če bi tako želeli, je Komisija proizvajalcem izvoznikom iz LRK, za katere je znano, da jih to zadeva, in kitajskim organom poslala obrazce zahtevka. Dve družbi sta zahtevali TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe, štiri družbe pa so zahtevale IO v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe.

(7)

Komisija je ugotovitve o TGO uradno razkrila zadevnim proizvajalcem izvoznikom iz LRK, kitajskim organom in pritožniku. Ti so imeli tudi možnost, da svoja stališča predložijo v pisni obliki.

(8)

Kar zadeva proizvajalce Unije in kot je ustrezno pojasnjeno v uvodni izjavi (29), je šest proizvajalcev Unije predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Na podlagi informacij, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci Unije, je Komisija izbrala vzorec treh proizvajalcev Unije glede na njihov obseg prodaje.

(9)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (31), je 33 nepovezanih uvoznikov predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od teh strani, izbrala vzorec devetih uvoznikov glede na največji obseg uvoza v Unijo in njihovo zemljepisno lego v Uniji. Ker en uvoznik ni predložil izpolnjenega vprašalnika, je bil končni vzorec sestavljen iz preostalih osmih uvoznikov.

(10)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (30), je 12 proizvajalcev izvoznikov iz LRK predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od teh strani, izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov iz LRK z največjim obsegom izvoza v Unijo.

(11)

Komisija je vprašalnike poslala trem vzorčenim proizvajalcem Unije, trem vzorčenim kitajskim proizvajalcem izvoznikom, trem tajskim proizvajalcem izvoznikom, trem indonezijskim proizvajalcem izvoznikom, devetim vzorčenim nepovezanim uvoznikom in sedmim uporabnikom.

(12)

Izpolnjen vprašalnik so predložili trije vzorčeni proizvajalci Unije, trije vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki, dva tajska proizvajalca izvoznika, en indonezijski proizvajalec izvoznik in osem nepovezanih uvoznikov. Izpolnjenega vprašalnika ni predložil noben uporabnik.

(13)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(14)

Ker je bilo treba določiti normalno vrednost za proizvajalce izvoznike iz LRK, če jim TGO ne bi bil odobren, je bil opravljen preveritveni obisk za določitev normalne vrednosti na podlagi podatkov iz Indije kot primerljive države, in sicer v prostorih naslednje družbe:

(15)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od leta 2008 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(16)

Zadevni izdelek, opisan v obvestilu o začetku, je navojni liti pribor (fitingi) za cevi iz tempranega litega železa (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), trenutno uvrščen pod oznako KN ex 7307 19 10.

(17)

Glavne vhodne surovine so odpadne kovine, koks ali električna energija, pesek (za oblikovanje) in cink (za galvanizacijo). Prva faza proizvodnega procesa je taljenje odpadnih kovin v kupolnih pečeh. Sledita ji postopek oblikovanja in ulivanje različnih oblik, ki se nato ločijo na posamezne dele. Nato je treba izvesti dolgotrajen postopek žarjenja, s katerim postane izdelek ustrezno tempran, da se lahko uporablja na mestih, na katerih je na primer potrebna odpornost proti sunkom in tresljajem, ter da je odporen na hitre temperaturne spremembe. Pribor se lahko nato po potrebi galvanizira. Nato se izdelajo navoji.

(18)

Temprani navojni pribor se uporablja za povezovanje dveh ali več cevi, povezovanje cevi z napravami, preusmeritev toka tekočine ali zaprtje cevi. Uporablja se zlasti pri plinskih, vodnih in ogrevalnih sistemih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. Uporablja se tudi pri cevovodih rafinerij nafte. Temprani pribor je na voljo v več različnih sestavah, pri čemer so najpogostejša 90-stopinjska kolena, T-kosi, spojnice, križni členi in cevne spojke. Proizvaja se v črni (negalvanizirani) in galvanizirani obliki.

(19)

V zvezi z zadevnim izdelkom in izdelkom, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu LRK, Tajske in Indonezije ter na domačem trgu Indije, ki je bila uporabljena kot primerljiva država, ter izdelkom, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije, je bilo ugotovljeno, da imajo enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti. Zato se začasno obravnavajo kot podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: podobni izdelek).

(20)

Več zahtevkov glede obsega izdelka so predložili zlasti uvozniki in tudi organi države članice. Posamezni zahtevki so obravnavani spodaj.

(21)

Uvoznik je trdil, da opredelitev tempranega navojnega pribora ne bi smela zajemati „elektrogalvaniziranega pribora“. Trdil je, da so za proizvodnjo elektrogalvanizirane opreme po izdelavi navojev potrebni dodatni proizvodni postopki, kot sta spiranje in dodatna električna galvanizacija. S tem naj bi se izboljšala kakovost izdelka in zagotovile prednosti v primerjavi z navadnim priborom. Vendar je jasno, da je elektrogalvanizirani pribor popolnoma zamenljiv z navadnim priborom, zato ima enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti. Zato se obravnava kot zadevni izdelek.

(22)

Isti uvoznik uvaža ohišja kompresijskega pribora, ki jih nato skupaj z drugimi deli sestavi v končni kompresijski pribor. Izraženi so bili dvomi, ali opredelitev zadevnega izdelka vključuje tudi ohišje kompresijskega pribora. Čeprav so ta ohišja podobna priboru in imajo navoj, z njimi ni mogoče neposredno povezati cevi, saj jih je treba sestaviti, preden se lahko sestavljeni pribor priključi na cevi. Ohišja so dražja, vendar so zamenljiva z drugim navojnim priborom, ker se uporabljajo tudi za povezovanje cevi, vendar pogosteje pri popravilih in ne pri novih napeljavah. Zato se začasno sklene, da opredelitev zadevnega izdelka vključuje kompresijski pribor in njegovo ohišje.

(23)

Nekatere strani so trdile, da tempranega pribora, ki ga proizvajajo in prodajajo proizvajalci Unije, ni mogoče šteti za primerljivega s priborom, ki ga zadevne države izvoznice proizvajajo in izvažajo v Unijo, ker se kot stopnja materiala pri proizvodnji pribora v Uniji na splošno uporablja bela temprana litina, za izvožen pribor pa se uporablja črno temprano lito železo.

(24)

Kot je v zvezi z istim izdelkom že ugotovljeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1784/2000 (3), je preiskava začasno pokazala, da trg ne razlikuje med priborom iz bele in črne temprane litine, saj imata, razen vsebnosti ogljika, zelo podobne značilnosti in enake vrste končne uporabe, zato sta medsebojno zamenljiva. To je potrdilo tudi dejstvo, da uvozniki/trgovci, ki kupujejo pribor iz črne temprane litine iz zadevnih držav in tudi pribor iz bele temprane litine, ki ga proizvede industrija Unije, ta pribor prodajajo uporabnikom brez razlikovanja med tema dvema stopnjama materiala. Glede uporabnikov obravnavanega izdelka pa je preiskava potrdila, da pribor iz bele in črne temprane litine ne obravnavajo bistveno drugače.

(25)

To je mogoče sklepati tudi na podlagi dejstva, da je pribor iz bele ali črne temprane litine vključen v evropski standard EN 10242 in v mednarodni standard ISO 49, ki podrobno določata zahteve za oblikovanje in značilnosti tempranega pribora. Zlasti kar zadeva stopnjo uporabljenega materiala, sta dopustni tako bela temprana litina kot črna temprana litina.

(26)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je treba pribor iz bele temprane litine, ki ga proizvaja in prodaja del proizvajalcev Unije, šteti za izdelek, podoben priboru iz črne temprane litine, ki ga proizvajajo in izvažajo v Unijo zadevne države izvoznice.

(27)

En uvoznik uvaža omejene količine nedokončanega pribora brez navoja. Uvoznik pritrdi navoje naknadno. Ker uvoženo blago nima navojev, se ne šteje za zadevni izdelek.

(28)

Organi ene od držav članic so opozorili, da izraz „tempran“ glede na pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature (4) vključuje sferoidno grafitno lito železo (enako nodularnemu litemu železu). Čeprav nobena zainteresirana stran v OP ni poročala o prodaji navojnega pribora iz nodularnega litega železa, obstajajo dokazi, da je to možno. Ker ima ta pribor enake osnovne fizikalne lastnosti kot preiskovan tempran navojni pribor, je smiselno pojasniti, da postopek in ukrepi vključujejo tudi izdelke iz nodularnega železa.

(29)

V skladu s členom 17 osnovne uredbe je Komisija izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje tempranega navojnega pribora nepovezanim strankam v Uniji, ki ga je mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je na voljo. Izbrani vzorec vključuje tri od šestih proizvajalcev Unije, ki izdelujejo podobni izdelek, pri čemer ti trije proizvajalci spadajo v dve skupini družb, ki predstavljajo 81 % prodaje tempranega navojnega pribora nepovezanim strankam v Uniji. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila opravljena posvetovanja z vsemi proizvajalci Unije in pritožnikom, vse zainteresirane strani pa so bile pozvane, naj predložijo pripombe glede predlaganega vzorca. Predložena ni bila nobena pripomba glede izbire vzorca.

(30)

Komisija je v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza, ki ga je mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je na voljo. Na podlagi zahteve iz Priloge A k obvestilu o začetku je informacije o vzorčenju predložilo dvanajst proizvajalcev izvoznikov, ki so v OP predstavljali 51 % kitajskega izvoza v Unijo. Izbrani vzorec je sestavljen iz treh družb, ki predstavljajo 88 % obsega izvoza sodelujočih strani iz LRK v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila opravljena posvetovanja z vsemi zadevnimi proizvajalci izvozniki in kitajskimi organi. Predložena ni bila nobena pripomba glede izbire vzorca.

(31)

V skladu s členom 17 osnovne uredbe je Komisija izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega uvoza v Unijo in zemljepisne lege družb, ki ju je mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je na voljo. Na podlagi zahteve iz Priloge B k obvestilu o začetku je informacije o vzorčenju predložilo 33 nepovezanih uvoznikov. Začetni izbrani vzorec zajema šest uvoznikov v petih državah članicah, ki predstavljajo 59 % uvoza tempranega navojnega pribora sodelujočih uvoznikov v Unijo. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila opravljena posvetovanja z vsemi uvozniki. Na podlagi pripomb so bile v vzorec dodane še tri družbe, kar pomeni, da je končni vzorec sestavljen iz devetih uvoznikov iz šestih držav članic, ki predstavljajo 67 % uvoza tempranega navojnega pribora sodelujočih uvoznikov v Unijo. Glede razširjenega vzorca niso bile predložene dodatne pripombe. Ker en uvoznik ni predložil izpolnjenega vprašalnika, je bil končni vzorec sestavljen iz preostalih osmih uvoznikov.

(32)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu s členom 2(1) do (6) za tiste proizvajalce, ki izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(33)

Ta merila so zgolj zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta spodaj:

(34)

Dva proizvajalca izvoznika sta zahtevala TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in v navedenih rokih izpolnila obrazec zahtevka za TGO.

(35)

Komisija je zbrala vse potrebne informacije in v prostorih zadevnih družb preverila vse informacije iz zahtevkov za TGO.

(36)

Med preverjanjem je bilo ugotovljeno, da oba proizvajalca izvoznika, ki sta zahtevala TGO, nista izpolnjevala zahtev v zvezi z merili iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(37)

Pregledani računovodski izkazi obeh izvoznikov niso bili v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, pri čemer so bili pregledani računovodski izkazi enega izvoznika celo nepopolni, ker niso vključevali izkaza denarnih tokov. Zato je jasno, da ne izpolnjujejo merila št. 2.

(38)

En izvoznik ni dokazal, da je bil kapital, ki ga je prejel med privatizacijo, ustrezno ovrednoten, drugi izvoznik pa je prejel državno podporo zlasti v obliki preferencialne stopnje davka na dohodek. Zato ne izpolnjujeta merila št. 3.

(39)

Ena družba, ki je zahtevala TGO, je predložila pripombe glede razkritja. V njih ni nasprotovala razkritim dejstvom, ampak je izpostavila tri glavna vprašanja.

(40)

Najprej je trdila, da je določitev TGO nezakonita, ker je bila sprejeta skoraj dva meseca po zakonskem roku. V zvezi s tem je treba omeniti, da je ta zamuda nastala zlasti zaradi dejstva, da preverjanja TGO ni bilo mogoče izvesti prej, ker kitajski izvozniki takrat niso bili na voljo. Opozoriti je treba, da čas določitve ni vplival na rezultat.

(41)

Trdila je tudi, da neskladnost s pregledanimi računovodskimi izkazi temelji izključno na formalnih razlogih. Poleg tega je trdila, da „računovodska praksa, ki ni v celoti formalno v skladu z MRS, ne pomeni kršitve drugega merila za TGO, če ne vpliva na finančne rezultate družbe“. V zvezi s tem je treba opozoriti, da merilo št. 2 ni povezano s finančnimi rezultati družbe. Zahtevek je zato neutemeljen. Zadevno merilo, tj. „računovodske evidence, ki se pregledujejo neodvisno v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi“, je dejansko formalna zahteva. Kljub temu je treba omeniti, da so bile vse kršitve zaradi višine s tem povezanih zneskov ali zaradi pomembnosti kršitve (tj. obvezna analiza ni bila izvedena) pomembne.

(42)

Nazadnje je trdila, da zavrnitev TGO v preteklosti ni bila utemeljena s podporo v obliki preferencialne stopnje davka na dohodek. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se vsak primer obravnava na podlagi lastnih značilnosti. Na podlagi merila za TGO št. 3 se ocenjuje, ali so kitajski izvozniki izpostavljeni pomembnemu izkrivljanju, prenesenemu iz predhodnega sistema netržnega gospodarstva. To velja v primeru državne podpore, ki je bila odobrena zlasti v obliki preferencialne davčne stopnje. Splošne pripombe kitajskega izvoznika zato niso ustrezno utemeljene.

(43)

Ugotovljeno je, da ni dokazano, da bi kateri koli proizvajalec izvoznik izpolnjeval merili za TGO št. 2 in 3. Zato TGO tem družbam ni mogoče odobriti.

(44)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedena določba, uvede dajatev na ravni države, če je to potrebno, razen kadar lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(45)

Ta merila so zgolj zaradi lažjega sklicevanja na kratko povzeta spodaj:

(46)

Proizvajalci izvozniki, ki niso izpolnjevali meril za TGO, in tretji vzorčeni proizvajalec so zahtevali IO. Na podlagi razpoložljivih informacij se začasno sklene, da vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki izpolnjujejo zahteve iz člena 9(5) osnovne uredbe, zato se jim lahko odobri IO.

(47)

Na podlagi člena 2(7)(a) osnovne uredbe se normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni odobrena, določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom (v nadaljnjem besedilu: primerljiva država).

(48)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da namerava uporabiti Argentino kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK, pri čemer je vse zainteresirane strani pozvala, da v zvezi s tem predložijo pripombe.

(49)

Pripombe glede izbire primerljive države je predložilo več izvoznikov in uvoznikov, pri čemer so trdili, da Argentina ni ustrezna primerljiva država, zlasti zaradi nizke ravni domače konkurenčnosti in s tem visoke ravni cen na argentinskem domačem trgu. Dejansko obstajajo dokazi, da si argentinski trg delijo zlasti trije domači proizvajalci. Glede na argentinske statistične podatke je uvoz na argentinski trg zanemarljiv, ker za tradicionalno največji tuji dobaviteljici, tj. Brazilijo in Kitajsko, veljajo visoke protidampinške dajatve.

(50)

Ti izvozniki in uvozniki so kot ustreznejše primerljive države predlagali Tajsko, Indijo in Indonezijo. Ob upoštevanju pripomb zainteresiranih strani so bili k sodelovanju pozvani argentinski in indijski proizvajalci, pri čemer sta sodelovanje sprejela en argentinski in en indijski proizvajalec.

(51)

Z analizo teh odgovorov je bilo ugotovljeno, da so bile domače cene, ki jih je navedel edini sodelujoči argentinski proizvajalec, dejansko zelo visoke, in sicer znatno višje od prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije in njihove neškodljive cene.

(52)

Na drugi strani pa se je izkazalo, da je indijski trg s približno 300 proizvajalci zelo konkurenčen. Zato se lahko domače cene, ki jih je navedel sodelujoči indijski izvoznik, štejejo za razumne.

(53)

Tajska in Indonezija sta vključeni v isto preiskavo, vendar v obeh državah deluje zelo malo proizvajalcev, zato sta njuna domača trga manj konkurenčna v primerjavi z Indijo. Zato se začasno sklene, da je Indija ustrezna primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(54)

Ker nobenemu kitajskemu izvozniku ni bila odobrena TGO, je bila normalna vrednost določena v skladu z določbo člena 2(7)(a) osnovne uredbe, pri čemer je bila kot primerljiva tretja država s tržnim gospodarstvom uporabljena Indija.

(55)

Najprej je bilo za vsakega zadevnega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, ali je bila skupna domača prodaja tempranega navojnega pribora proizvajalca primerljive države reprezentativna, tj. ali je celoten obseg te prodaje v OP predstavljal najmanj 5 % njegovega skupnega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. To je bilo ugotovljeno za dva od treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(56)

Nato so bile opredeljene vrste izdelka, ki so jih družbe prodale na domačem trgu, kjer je bila skupna reprezentativna domača prodaja proizvajalca iz primerljive države enaka ali neposredno primerljiva z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo.

(57)

Za vsako vrsto izdelka, ki jo je proizvajalec iz primerljive države prodajal na domačem trgu in za katero se je izkazalo, da je neposredno primerljiva z vrsto tempranega navojnega pribora, ki so ga za izvoz v Unijo prodali proizvajalci izvozniki, je bilo ugotovljeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna. Domača prodaja določene vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je obseg prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v OP predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega primerljive vrste izdelka, ki ga je proizvajalec izvoznik prodal za izvoz v Unijo.

(58)

Komisija je nato za proizvajalca iz primerljive države proučila, ali se lahko za vsako vrsto podobnega izdelka, ki je bila prodana na domačem trgu v reprezentativnih količinah, šteje, da je bila prodana v običajnem poteku trgovanja. Pri tem je bil za vsako vrsto izdelka opredeljen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OP.

(59)

Kadar je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je bila enaka izračunanim proizvodnim stroškom ali višja od njih, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste enaka proizvodnim stroškom ali višja od njih, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste v OP.

(60)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od proizvodnih stroškov, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo navedene vrste.

(61)

Kadar so bile vse vrste izdelka prodane z izgubo, se je štelo, da niso bile prodane v običajnem poteku trgovanja.

(62)

Za prodajo vrst izdelka, ki ni bila izvedena v običajnem poteku trgovanja, ter za vrste izdelka, ki niso bile prodane v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je bila uporabljena konstruirana normalna vrednost.

(63)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da so se nastali tehtani povprečni prodajni, splošni in administrativni stroški (v nadaljnjem besedilu: PSA) ter tehtani povprečni dobiček, ki ga je s prodajo podobnega izdelka na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja v obdobju preiskave ustvaril edini sodelujoči proizvajalec iz primerljive države, prišteli k njegovim povprečnim proizvodnim stroškom v obdobju preiskave. Za vsako vrsto izdelka, prodano v nereprezentativnih količinah na domačem trgu, so bili za konstruiranje normalne vrednosti uporabljeni tehtani povprečni dobiček ter stroški PSA v običajnem poteku trgovanja te nereprezentativne prodaje. Proizvodni stroški ter stroški PSA so bili po potrebi prilagojeni, preden so bili uporabljeni v preskusu običajnega poteka trgovanja in pri konstruiranju normalnih vrednosti.

(64)

Ker je bila vzorčenim proizvajalcem odobrena IO in se je zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, tj. na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(65)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna.

(66)

V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(67)

Ustrezne prilagoditve v zvezi s fizikalnimi lastnostmi, posrednimi davki, stroški prevoza, zavarovanjem, manipulativnimi stroški, stroški natovarjanja in tozadevnimi stroški, stroški pakiranja, kredita, provizije in bančnimi stroški so bile izvedene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte s preverjenimi dokazi.

(68)

Za vzorčene družbe se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste podobnega izdelka, določena za primerljivo državo, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(69)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(70)

Tehtana povprečna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila izračunana v skladu z določbami člena 9(6) osnovne uredbe. Ta stopnja je bila določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(71)

Na podlagi tega je bila stopnja dampinga, izračunana za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec, začasno določena na 42,3 %.

(72)

Za vse druge proizvajalce izvoznike iz LRK so bile stopnje dampinga določene na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je bila raven sodelovanja najprej ugotovljena s primerjavo obsega izvoza v Unijo, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, z enakovrednimi Eurostatovimi statističnimi podatki o uvozu.

(73)

Ker je sodelovanje predstavljajo več kot 50 % celotnega kitajskega izvoza v Unijo in se lahko industrija zaradi velikega števila proizvajalcev izvoznikov iz LRK šteje za razdrobljeno, se lahko šteje, da je raven sodelovanja visoka. Ker ni bilo mogoče trditi, da se je kateri koli proizvajalec izvoznik načrtno vzdržal sodelovanja, je bila preostala stopnja dampinga določena na ravni vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga. To je bilo ustrezno, ker ni bilo dokazov, da je stopnja dampinga nesodelujočih družb nižja, in da bi se zagotovila učinkovitost vseh ukrepov.

(74)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(75)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija za vsakega od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov najprej ugotovila, ali je bila njegova skupna domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna, tj. ali je celoten obseg te prodaje predstavljal najmanj 5 % njegovega skupnega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna za vse sodelujoče proizvajalce izvoznike iz Tajske in Indonezije.

(76)

Komisija je nato opredelila vrste izdelka, ki so jih družbe s skupno reprezentativno domačo prodajo prodale na domačem trgu in so bile enake ali zelo podobne vrstam, prodanim za izvoz v Unijo.

(77)

Za vsako vrsto podobnega izdelka, ki so jo proizvajalci izvozniki prodali na svojem domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je primerljiva z vrsto zadevnega izdelka, prodano za izvoz v Unijo, je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je obseg prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v OP predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega primerljive vrste izdelka, prodane za izvoz v Unijo.

(78)

Komisija je nato proučila, ali se lahko za vsako vrsto podobnega izdelka, ki je bila prodana na domačem trgu v reprezentativnih količinah, šteje, da je bila prodana v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Pri tem je bil za vsako vrsto izdelka opredeljen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave.

(79)

Kadar je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je bila enaka izračunanim proizvodnim stroškom ali višja od njih, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena te vrste enaka stroškom na enoto ali višja od njih, je bila normalna vrednost po vrstah izdelka izračunana kot tehtano povprečje vseh domačih prodajnih cen zadevne vrste izdelka.

(80)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje posamezne vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste izdelka ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste izdelka nižja od stroškov na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena samo dobičkonosne domače prodaje zadevne vrste izdelka.

(81)

Kadar so bile vse vrste izdelka prodane z izgubo, se je štelo, da niso bile prodane v običajnem poteku trgovanja.

(82)

Za prodajo vrst izdelka, ki ni bila izvedena v običajnem poteku trgovine, ter za vrste izdelka, ki niso bile prodane v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je bila uporabljena konstruirana normalna vrednost.

(83)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da so se nastali tehtani povprečni stroški PSA ter tehtani povprečni dobiček, ki so ga s prodajo podobnega izdelka na domačem trgu v običajnem poteku trgovanja v obdobju preiskave ustvarili sodelujoči zadevni proizvajalci izvozniki, prišteli k njihovim povprečnim proizvodnim stroškom v obdobju preiskave. Za vsako vrsto izdelka, prodano v nereprezentativnih količinah na domačem trgu, so bili za konstruiranje normalne vrednosti uporabljeni tehtani povprečni dobiček ter stroški PSA v običajnem poteku trgovanja te nereprezentativne prodaje.

(84)

Ker je bil zadevni izdelek sodelujočih tajskih in indonezijskih izvoznikov v celoti izvožen neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, tj. na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(85)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna.

(86)

V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(87)

Ustrezne prilagoditve v zvezi s stopnjo trgovine, stroški prevoza, zavarovanjem, manipulativnimi stroški, stroški natovarjanja in tozadevnimi stroški, stroški pakiranja, kredita, provizije in bančnimi stroški so bile izvedene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte s preverjenimi dokazi.

(88)

Za obe sodelujoči družbi na Tajskem se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste podobnega izdelka primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(89)

Ker se je raven sodelovanja štela za visoko (obseg izvoza obeh sodelujočih tajskih družb je bil večji od 80 % celotnega tajskega izvoza v Unijo v OP), je bila stopnja dampinga za vse druge tajske proizvajalce izvoznike določena na ravni najvišje stopnje dampinga obeh sodelujočih družb.

(90)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, za tajske družbe naslednje:

(91)

Za edino sodelujočo družbo se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste podobnega izdelka primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(92)

Ker se je raven sodelovanja štela za visoko (obseg izvoza edine sodelujoče indonezijske družbe je bil večji od 80 % celotnega indonezijskega izvoza v Unijo v OP), je bila stopnja dampinga za vse druge indonezijske proizvajalce izvoznike določena na ravni sodelujoče družbe.

(93)

Na podlagi tega je začasno tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(94)

V OP je podobni izdelek proizvajalo šest proizvajalcev Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi (29), sta bili za vzorec izbrani dve skupini proizvajalcev Unije, ki vključujeta tri proizvajalce Unije in predstavljata 81 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(95)

V smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe vseh šest obstoječih proizvajalcev Unije, ki so v OP proizvajali podobni izdelek, zastopa industrijo Unije, zato so v nadaljnjem besedilu navedeni kot „industrija Unije“.

(96)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in obsega uvoza v skladu s podatki Eurostata, pri čemer je bila prilagojena glede na ugotovitve preiskave.

(97)

Potrošnja Unije se je med letoma 2008 in 2009 znatno zmanjšala za 21 %, potem pa je po povečanju za 12 odstotnih točk dosegla raven, ki je bila za 9 % nižja od potrošnje na začetku obravnavanega obdobja.

(98)

Komisija je proučila, ali je treba uvoz tempranega navojnega pribora s poreklom iz zadevnih držav oceniti kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(99)

Ugotovljena stopnja dampinga glede na uvoz iz vsake od zadevnih držav je bila nad pragom de minimis, kot je opredeljen v členu 9(3) osnovne uredbe (glej uvodne izjave (74), (90) in (93)).

(100)

V zvezi z obsegom dampinškega uvoza iz Indonezije je bilo ugotovljeno, da je predstavljal le približno 2,5 % celotnega uvoza podobnega izdelka v Unijo v OP. Zato se lahko šteje, da ni vzrok za znatno škodo, povzročeno industriji Unije v smislu člena 9(3) osnovne uredbe ali določb protidampinškega sporazuma STO. (5)

(101)

Hkrati je bilo pri preiskavi v tej začasni fazi ugotovljeno, da je bila večina uvoza iz Indonezije verjetno neustrezno prijavljena pod drugo oznako KN, tj. 7307 99 10 namesto 7307 19 10, ki se običajno uporablja za navojni liti pribor (fitinge) za cevi iz tempranega litega železa. Vendar je celoten uvoz, ki je bil verjetno neustrezno prijavljen, ali vsaj velik del tega uvoza že upoštevan v 2,5-odstotnem deležu iz prejšnje uvodne izjave.

(102)

Ob upoštevanju navedenega je začasno določeno, da se zadevni uvoz ne prišteje k dampinškemu uvozu iz Tajske in LRK.

(103)

Kar zadeva obseg dampinškega uvoza iz Tajske in LRK, ga ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega, saj je v OP dosegel tržni delež 5,4 % (Tajska) in 47,3 % (LRK).

(104)

Kumulativna ocena se je začasno obravnavala kot ustrezna zaradi primerljivih konkurenčnih pogojev med uvozom iz teh dveh držav in podobnim izdelkom iz Unije, tj. prek istih prodajnih poti in istim kategorijam strank. V veliko primerih je bilo dejansko dokazano, da so bili uvoženi izdelki iz LRK in Tajske prodani prek istih distributerjev.

(105)

Ob upoštevanju navedenega se je začasno štelo, da so vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena. Uvoz iz Tajske in LRK je bil zato proučen kumulativno. V nadaljnjem besedilu je naveden kot „uvoz iz obeh zadevnih držav“.

(106)

Obseg uvoza zadevnega izdelka iz obeh zadevnih držav na trg Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 15 %. Medtem ko se je uvoz med letoma 2008 in 2009 najprej zmanjšal za 16 % zaradi zmanjšanja potrošnje iz uvodne izjave (97), se je potem do OP znatno povečal za 31 odstotnih točk.

(107)

Tržni delež dampinškega uvoza iz obeh zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 11 odstotnih točk, in sicer z 41,7 % na 52,7 %. Zadevni tržni delež se je povečal zlasti med letom 2010 in OP, tj. v obdobju ponovnega povečanja povpraševanja.

(108)

V naslednji preglednici je navedena povprečna cena dampinškega uvoza iz obeh zadevnih držav na meji Unije brez plačane dajatve v skladu s podatki Eurostata. V obravnavanem obdobju se je povprečna cena uvoza iz obeh zadevnih držav stalno povečevala, pri čemer se je skupaj povečala za 14 %.

(109)

Primerjava cen posameznih vrst je bila izvedena med prodajnimi cenami proizvajalcev izvoznikov in prodajnimi cenami vzorčenih proizvajalcev Unije. Pri tem so se cene vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunane nepovezanim strankam, primerjale s cenami vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz obeh zadevnih držav. Po potrebi so bile izvedene prilagoditve zaradi upoštevanja razlik v stopnji trgovine (predvsem prodaja OEM) in stroškov, nastalih po uvozu.

(110)

Primerjava je pokazala, da je bil v OP uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Tajske in LRK prodan v Uniji po cenah, ki so nelojalno nižale cene industrije Unije za 25 % do 55 % (izražene kot odstotek cen industrije Unije).

(111)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju. Spodaj navedeni podatki se nanašajo na vse proizvajalce Unije v zvezi s proizvodnjo, proizvodno zmogljivostjo, izkoriščenostjo zmogljivosti, obsegom prodaje in tržnim deležem ter na vzorčene proizvajalce Unije v zvezi z vsemi preostalimi kazalci. Kar zadeva kazalce, ki temeljijo na podatkih vzorčenih proizvajalcev, dejanskih agregatnih podatkov v zadevnih preglednicah v nadaljnjem besedilu zaradi zaupnosti ni mogoče razkriti, saj sta bili v vzorec vključeni le dve skupini proizvajalcev; namesto tega so navedeni le indeksi, da se prikaže gibanje navedenih kazalcev.

(112)

Obseg proizvodnje Unije se je med letoma 2008 in 2009 znatno zmanjšal, tj. za 39 %, pri čemer se je pozneje kljub povečanju potrošnje za 12 odstotnih točk v naslednjih letih, kot je navedeno v uvodni izjavi (97), dodatno zmanjšal.

(113)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju, predvsem med letoma 2008 in 2009, zmanjšala za 21 %. Glavni vzrok zmanjšanja proizvodne zmogljivosti je bilo zaprtje treh proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju.

(114)

Kljub zmanjšanju proizvodne zmogljivosti se je izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije, predvsem med letoma 2008 in 2009, zmanjšala za 26 %.

(115)

Obseg zalog se je v skladu z zmanjševanjem prodaje in obsega proizvodnje industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 23 %.

(116)

Obseg prodaje vseh proizvajalcev Unije na trgu Unije se je med letoma 2008 in 2009 zaradi zmanjševanja povpraševanja znatno zmanjšal, tj. za 25 %. Čeprav se je povpraševanje v Uniji po letu 2009 bistveno povečalo, kot je navedeno v uvodni izjavi (97), je prodaja Unije vse do konca obravnavanega obdobja ostala na nizki ravni iz leta 2009.

(117)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 9 odstotnih točk ali 18 %, medtem ko se je tržni delež dampinškega uvoza v istem obdobju povečal za 11 odstotnih točk, kot je navedeno v uvodni izjavi (107).

(118)

Vzorčeni proizvajalci Unije so v obravnavanem obdobju uspeli le nekoliko povečati svoje prodajne cene, tj. za 4 %. Zaradi vedno večjih količin dampinškega uvoza na trg Unije je bilo to povečanje cen manjše od povečanja stroškov.

(119)

Dobičkonosnost industrije Unije je bila določena tako, da se je čisti dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam na trgu Unije izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje. Medtem ko je bila dobičkonosnost industrije Unije na začetku obravnavanega obdobja zadovoljiva, je bila leta 2009 skoraj v celoti odpravljena. Čeprav se je pozneje nekoliko izboljšala, je v preostalem obravnavanem obdobju bistveno odstopala od neškodljive ravni.

(120)

Kar zadeva donosnost naložb, izraženo kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, se je ta kazalec razvijal enako kot dobičkonosnost.

(121)

Neto denarni tok iz poslovanja se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševal, in sicer se je skupaj zmanjšal za 64 %, pri čemer je v OP dosegel zelo nizko raven.

(122)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (97), se je potrošnja Unije med letom 2009 in OP znatno povečala, tj. za 8 000 ton, medtem ko se je obseg dampinškega uvoza v istem obdobju povečal za 9 000 ton, kot je navedeno v uvodni izjavi (106). Celotno rast trga Unije med letom 2009 in OP je torej absorbiral dampinški uvoz, medtem ko je prodaja industrije Unije ostala na zelo nizki ravni iz leta 2009. To dokazuje, da industrija Unije zaradi vedno večjega tržnega deleža dampinškega uvoza iz obeh zadevnih držav ni mogla imeti koristi zaradi nedavne rasti potrošnje Unije.

(123)

V obravnavanem obdobju so se naložbe vzorčenih proizvajalcev Unije razvijale na naslednji način:

(124)

Kot je prikazano v preglednici zgoraj, so se naložbe proizvajalcev Unije med letoma 2008 in 2010 bistveno zmanjšale. Ta trend se je obrnil v OP, ko so se naložbe močno okrepile, vendar niso dosegle ravni z začetka obravnavanega obdobja.

(125)

Zaradi nezadostne dobičkonosnosti iz uvodne izjave (119) imajo nekateri proizvajalci Unije v trenutnih okoliščinah težave z zbiranjem kapitala za prihodnje naložbe. Težave z zbiranjem kapitala povečuje tudi nezadostna donosnost naložb.

(126)

Zaposlenost v ekvivalentih polnega delovnega časa (EPDČ) se je na splošno razvijala podobno kot obseg proizvodnje (glej uvodno izjavo (112)), kar kaže, da si je industrija Unije prizadevala racionalizirati proizvodne stroške, ko je bilo to potrebno. Industrija Unije je poskušala svojo delovno silo prilagoditi vedno slabšim razmeram na trgu, zato se je zaposlenost v obravnavanem obdobju na splošno stalno zmanjševala, in sicer se je zmanjšala za 36 %.

(127)

Kljub navedenim prizadevanjem industrije Unije, da bi zaposlenost prilagodila vedno slabšim razmeram na trgu, se je produktivnost proizvajalcev Unije v ekvivalentih polnega delovnega časa med letoma 2008 in 2009 znatno zmanjšala, tj. za 19 %. Pozneje se je stanje izboljševalo, vendar je bila produktivnost še vedno 9 % nižja od ravni na začetku obravnavanega obdobja.

(128)

V obravnavanem obdobju so se povprečni stroški dela industrije Unije stalno povečevali, pri čemer so se skupaj povečali za 12 %.

(129)

Stopnje dampinga za uvoz iz obeh zadevnih držav, kot so določene v uvodnih izjavah (74) in (90), so visoke. Glede na obseg, tržni delež in cene dampinškega uvoza se učinek stopenj dampinga lahko obravnava kot znaten.

(130)

Za temprani navojni pribor s poreklom iz Brazilije, Češke republike, Japonske, LRK, Republike Koreje in Tajske so bili ukrepi (6) sprejeti že v obdobju 2000–2005 (7) (v nadaljnjem besedilu: prejšnji ukrepi). Na podlagi zadovoljive dobičkonosnosti industrije Unije na začetku obravnavanega obdobja (glej uvodno izjavo(119)) je mogoče sklepati, da so ti ukrepi industriji Unije začasno pomagali. Vendar se je zaradi večjega obsega dampinškega uvoza to razmeroma pozitivno obdobje končalo. Poleg tega je treba opozoriti, da skupni tržni delež šestih držav, za katere so veljali prejšnji ukrepi, ni nikoli presegal 29 % (8), medtem ko je tržni delež obeh zadevnih držav v preiskavi v OP znašal 52,7 %, kot je navedeno v uvodni izjavi (107).

(131)

Kazalci škode kažejo negativno gibanje v obravnavanem obdobju. To je opazno zlasti pri kazalcih za dobičkonosnost, obseg proizvodnje, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje in tržni delež, saj je pri vseh ugotovljeno jasno poslabšanje.

(132)

Hkrati so se zaradi uvoza tempranega navojnega pribora iz obeh zadevnih držav v OP za do 55 % nelojalno znižale cene industrije Unije (glej uvodno izjavo (110)), s čimer se je znatno povečal njun tržni delež (glej uvodno izjavo (107)).

(133)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(134)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali je dampinški uvoz s poreklom iz LRK in Tajske povzročil industriji Unije tolikšno škodo, da se šteje za znatno škodo. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko sočasno škodovali industriji Unije, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki so jo povzročili ti drugi dejavniki, ni bila pripisana dampinškemu uvozu.

(135)

Med letom 2008 in OP se je obseg dampinškega uvoza iz obeh zadevnih držav na trgu, ki se je skrčil za 9 %, povečal za 15 %, zato se je tržni delež Unije povečal z 41,7 % na 52,7 %.

(136)

To povečanje dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz obeh zadevnih držav v obravnavanem obdobju se je ujemalo s padajočim gibanjem pri večini kazalcev škode za industrijo Unije. Industrija Unije je izgubila 8,7 odstotne točke tržnega deleža in je morala zmanjšati proizvodnjo za 41 %. Zaradi občutnega nelojalnega nižanja prodajnih cen industrija Unije ni mogla v sprejemljivem obsegu prenesti višjih proizvodnih stroškov v prodajne cene, zato so bile stopnje dobičkonosnosti v večini obravnavanega obdobja zelo nizke.

(137)

Glede na navedeno se začasno sklene, da nizkocenovni dampinški uvoz iz obeh zadevnih držav na trg Unije, ki je bil obsežen in se je na splošno povečeval ter je nelojalno občutno zniževal cene industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju, povzroča znatno škodo industriji Unije.

(138)

Čeprav je bil po podatkih Eurostata obseg uvoza iz Indije po zelo nizkih cenah v celotnem obravnavanem obdobju velik, nekateri kazalci kažejo, da se ta uvoz ne nanaša na zadevni izdelek, ampak na različne izdelke, prijavljene pod isto oznako KN.

(139)

Uvoz iz drugih tretjih držav je bil v celotnem obravnavanem obdobju omejen. Skupni tržni delež uvoza iz držav, ki ne vključujejo obeh zadevnih držav, se je zmanjšal za 2,1 odstotne točke, in sicer z 10,5 % na 8,4 %.

(140)

Drugi največji viri uvoza v OP so bili Indonezija, Brazilija in Turčija s tržnim deležem med 1,3 % in 1,6 %, pri čemer so vse te države v obravnavanem obdobju izgubile tržni delež.

(141)

Na podlagi omejenega obsega in trendov zmanjševanja je mogoče ugotoviti, da uvoz iz tretjih držav, razen iz obeh zadevnih držav, verjetno ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije v OP.

(142)

Izvoz industrije Unije se je v obravnavanem obdobju stalno zmanjševal, in sicer se je zmanjšal za skupaj 34 %.

(143)

Vendar je v celotnem obravnavanem obdobju izvoz znašal le 13-15 % proizvodnje industrije Unije. Zato se ne zdi, da je v večjem obsegu prispeval k škodi, ki jo je industrija Unije utrpela v OP.

(144)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (97), se je potrošnja Unije med letoma 2008 in 2009 zmanjšala za 21 %, zato se je v istem obdobju prodaja industrije Unije zmanjšala za 25 %. Vendar se je potrošnja Unije po letu 2009 znatno povečala, tj. približno za 8 000 ton, medtem ko se je obseg dampinškega uvoza v istem obdobju povečal približno za 9 000 ton, kot je navedeno v uvodni izjavi (106). Celotno rast trga Unije med letom 2009 in OP je torej absorbiral dampinški uvoz, medtem ko je prodaja industrije Unije ostala na zelo nizki ravni iz leta 2009.

(145)

Zainteresirane strani so navedle, da je bil pomemben vzrok za škodo kriza na španskem gradbenem trgu, ki domnevno znatno vpliva na špansko družbo ATUSA, ki je eden od glavnih pritožnikov. Vendar družba ATUSA prodaja v večini držav članic EU, dejanski učinek krize na španskem gradbenem trgu pa je bil omejen na prodajo družbe v Španiji, ki ni nikoli predstavljala večine njene prodaje. Poleg tega je vprašanje škode jasno v zvezi z obema vzorčenima skupinama družb, vsemi pritožniki in celotno industrijo Unije. Analiza škode v nobenem primeru ni bila omejena na uspešnost enega proizvajalca Unije ali enega nacionalnega trga, ampak je zajemala celotno industrijo Unije.

(146)

Zainteresirane strani so tudi navedle, da razlog za škodo, ki jo je povzročil negativni razvoj potrošnje Unije, ni bil dampinški uvoz, ampak učinki zamenjave. V zvezi s tem je ugotovljeno, da je negativni razvoj potrošnje Unije morda povzročil škodo proizvajalcem Unije. To škodo pa je še povečalo stalno naraščanje dampinškega uvoza na vedno manjšem trgu. Kot je navedeno zgoraj, je nedavno izboljšanje potrošnje Unije koristilo izključno dampinškemu uvozu, medtem ko proizvajalci Unije niso mogli povečati obsega prodaje.

(147)

Zainteresirane strani so navedle, da dejstvo, da je družba Georg Fischer (v nadaljnjem besedilu: GF) kljub višjim cenam še naprej ustvarjala dobiček, medtem ko drugi proizvajalci Unije niso bili uspešni, dokazuje, da so škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročile strukturne težave in ne dampinški uvoz. Vendar so bili učinki negativni tudi za družbo GF, saj sta se zmanjšala njen tržni delež in stopnja dobička. Zmanjšala sta se tudi zaposlenost in proizvodnja družbe. Zato trditve, da družba GF ni utrpela škode, ni mogoče sprejeti.

(148)

Poleg tega so vsi proizvajalci Unije, vključno z družbo GF, občutili cenovni pritisk, ki ga je povzročil dampinški uvoz.

(149)

Podobno so zainteresirane strani navedle, da je tudi družba Berg Montana, tj. bolgarska odvisna družba skupine ATUSA, še naprej ustvarjala dobiček, kar kaže, da vzrok za škodo ni dampinški uvoz. Vendar je uvoz iz Kitajske negativno vplival tudi na družbo Berg Montana, katere proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti ter zaposlenost so se znatno zmanjšale. Ker družba Berg Montana večinoma prodaja povezanim družbam skupine ATUSA, ni ustrezno obravnavati le dobičkonosnosti družbe Berg Montana, ne da bi se pri tem upošteval finančni rezultat celotne skupine, ker na dobičkonosnost družbe Berg Montana vplivajo transferne cene, pri čemer skupina ATUSA na splošno dejansko ustvarja izgubo. Zato tudi trditve, da družba Berg Montana ni utrpela škode, ni mogoče sprejeti.

(150)

Trditi je mogoče, da 9-odstotno zmanjšanje produktivnosti dela med letom 2008 in OP, kot je navedeno v uvodni izjavi (127), kaže na strukturne težave. Vendar je to zmanjšanje nastalo v obdobju, v katerem je industrija Unije zmanjšala splošno delovno silo za 36 %, proizvodnjo pa za 41 %. Ta zmanjšanja kažejo, da so bili proizvajalci Unije nenehno prisiljeni prilagajati svoje dejavnosti pritisku na trgu, ki sta ga povzročila dampinški uvoz in začasno zmanjšanje povpraševanja. Glede na te neugodne gospodarske razmere se lahko 9-odstotno zmanjšanje produktivnosti dela šteje za precej zmerno.

(151)

Na podlagi zgornje analize je mogoče ugotoviti, da se je uvoz iz obeh zadevnih držav v obravnavanem obdobju glede na njegovo količino povečeval in pridobil znaten tržni delež. Poleg tega so se zaradi zadevnih večjih količin na trgu Unije po dampinških cenah znatno nelojalno znižale cene industrije Unije.

(152)

Analizirani so bili tudi drugi dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da uvoz iz drugih tretjih držav, izvoz industrije Unije in razvoj potrošnje Unije predvidoma niso tolikšni, da bi prekinili vzročno zvezo, vzpostavljeno med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je industrija Unije utrpela v OP.

(153)

Na podlagi zgornje analize, pri kateri so bili učinki vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije ustrezno opredeljeni in ločeni od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je uvoz iz LRK in Tajske povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(154)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali so kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje začasnih protidampinških ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Zato so bili v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe na podlagi vseh predloženih dokazov obravnavani verjeten vpliv morebitnih ukrepov na vse vključene strani in verjetne posledice nesprejetja ukrepov.

(155)

Vsi znani proizvajalci Unije podpirajo uvedbo protidampinških ukrepov. Opozoriti je treba, da je večina kazalcev škode pokazala negativen trend in da so bili resno prizadeti zlasti kazalci škode za obseg proizvodnje in prodaje ter tržni delež in finančno uspešnost industrije Unije, kot sta dobičkonosnost in donosnost naložb.

(156)

V primeru uvedbe ukrepov je mogoče pričakovati, da se bosta zmanjševanje cen in izguba tržnega deleža prekinila ter da se bodo prodajne cene industrije Unije začele povečevati, s čimer bi se precej izboljšal finančni položaj industrije Unije.

(157)

Po drugi strani je verjetno, da se bodo razmere na trgu in finančni položaj industrije Unije še poslabšali, če se protidampinški ukrepi ne uvedejo. V tem primeru bi industrija Unije dodatno izgubila tržni delež, saj ne zmore slediti tržnim cenam, ki jih določa dampinški uvoz iz obeh zadevnih držav. Verjetni učinki bi vključevali dodatno zmanjšanje proizvodnje in zaprtje proizvodnih obratov v Uniji, ki bi povzročila znatne izgube delovnih mest.

(158)

Ob upoštevanju vseh navedenih dejavnikov se začasno sklene, da je uvedba protidampinških ukrepov v interesu industrije Unije.

(159)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (31), je v preiskavi sodelovalo 32 nepovezanih uvoznikov, pri čemer je njihov uvoz znašal približno 45 % celotnega uvoza iz obeh zadevnih držav. Uvozniki na splošno nasprotujejo uvedbi protidampinških ukrepov. Vendar se v večini primerov zdi, da je učinek ukrepov omejen. Zadevni izdelek v veliko primerih predstavlja manjši del celotnega poslovanja uvoznikov. Poleg tega nekateri uvozniki temprani navojni pribor že kupujejo pri drugih virih, uvozniki, ki zdaj kupujejo le od obeh zadevnih držav, pa se lahko prav tako preusmerijo k drugim virom, vključno z industrijo Unije. Glede na navedeno se začasno sklene, da uvedba začasnih protidampinških ukrepov ne bo bistveno negativno vplivala na interes uvoznikov.

(160)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (18), se tempran navojni pribor uporablja zlasti pri plinskih, vodnih in ogrevalnih sistemih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. Uporabniki tempranega navojnega pribora so torej vodoinštalaterji. V preiskavi ni sodelovalo nobeno združenje uporabnikov ali potrošnikov. Poleg tega vrednost tempranega navojnega pribora predstavlja le manjši del skupnih stroškov plinskih, vodnih ali ogrevalnih napeljav. Glede na navedeno se začasno sklene, da uvedba začasnih protidampinških ukrepov ne bo bistveno negativno vplivala na interes uporabnikov.

(161)

Ob upoštevanju splošnega učinka protidampinških ukrepov se zdi, da pozitivni učinki na industrijo Unije jasno prevladajo nad morebitnimi negativnimi učinki na druge interesne skupine. Zato se začasno sklene, da protidampinške dajatve niso v nasprotju z interesom Unije.

(162)

Zainteresirane strani so trdile, da bi v primeru uvedbe protidampinških ukrepov na trgu Unije lahko nastal duopol, ki bi ga vodila dva glavna pritožnika, tj. družbi ATUSA in GF. V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da je tržni delež teh dveh skupin razmeroma majhen, tako da bi bil tržni delež domnevnega „duopola“ precej zmeren, saj bi znašal približno 30 %. To je treba primerjati s tržnim deležem obeh zadevnih držav, ki znaša 52,7 %, medtem ko uvoz iz drugih tretjih držav prav tako predstavlja tržni delež 8,4 %. Tržni delež drugih proizvajalcev Unije je 7,5 %.

(163)

Poleg tega namen protidampinških dajatev ni prepoved celotnega uvoza, ampak ponovna vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev. Opozoriti je treba, da s prejšnjimi ukrepi, ki so se izvajali v obdobju 2000–2005, uvoz ni bil odpravljen. LRK je v letih 2002, 2003 in 2004 izvozila celo večje količine kot pred uvedbo ukrepov za 49,4-odstotno protidampinško dajatev. Glede na obstoj tako velikega števila udeležencev na trgu Unije je tveganje protikonkurenčnega duopola, ki bi imel pomemben položaj na trgu Unije, majhno.

(164)

Glede na navedeno je začasno sklenjeno, da na podlagi razpoložljivih informacij o interesu Unije na splošno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov za uvoz tempranega navojnega pribora s poreklom iz LRK in Tajske.

(165)

Ob upoštevanju sklepov o dampingu, nastali škodi, vzročni zvezi in interesu Unije je treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz iz obeh zadevnih držav še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(166)

Za določitev stopnje teh ukrepov so bile upoštevane ugotovljene stopnje dampinga in višina dajatve, potrebne za odpravo škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(167)

Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo upoštevano, da morajo vsi ukrepi proizvajalcem Unije omogočati, da pokrijejo svoje proizvodne stroške in ustvarijo dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga lahko taki proizvajalci v zadevnem sektorju razumno ustvarili pod običajnimi konkurenčnimi pogoji, tj. brez dampinškega uvoza, s prodajo podobnega izdelka v Uniji.

(168)

Pri prejšnji preiskavi v zvezi z istim izdelkom je bil primerni dobiček določen na 7 % (9). Ker so vzorčeni proizvajalci Unije na začetku obravnavanega obdobja lahko ustvarili podoben dobiček, ni dokazov, da ta stopnja dobička ni več primerna.

(169)

Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena podobnega izdelka proizvajalcev Unije. Neškodljiva cena je bila dobljena tako, da se je proizvodnim stroškom prištela zgoraj navedena 7-odstotna stopnja dobička.

(170)

Potrebno povečanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga je industrija Unije prodajala na trgu Unije. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(171)

Na podlagi navedenega in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se šteje, da je treba začasne protidampinške ukrepe za uvoz s poreklom iz LRK in Tajske uvesti na ravni najnižjih ugotovljenih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(172)

Ob upoštevanju visoke stopnje sodelovanja kitajskih in tajskih proizvajalcev izvoznikov je bila dajatev, ki velja za vse druge družbe, za obe državi določena na ravni najvišje dajatve, ki bo uvedena za družbe zadevne države, ki so vzorčene ali sodelujejo v preiskavi. Dajatev, ki velja za vse druge družbe, se bo uporabljala za družbe, ki v preiskavi niso sodelovale.

(173)

Za sodelujoče nevzorčene kitajske družbe iz Priloge je začasna stopnja dajatve določena na stopnji tehtanega povprečja stopenj vzorčenih družb.

(174)

Predlagane stopnje začasnih protidampinških dajatev so:

Ljudska republika Kitajska

Tajska

(175)

Navedeni protidampinški ukrepi se začasno določijo v obliki dajatev ad valorem.

(176)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo stanje, v kakršnem so bile te družbe med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske, ki jih proizvajajo te družbe, in sicer posamezni navedeni pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni posebej navedena z imenom, vključno s pravnimi osebami, povezanimi s posameznimi navedenimi družbami, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(177)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nasloviti na Komisijo (10) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer z navedeno spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi se ta uredba ustrezno spremeni s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(178)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja protidampinške dajatve je treba stopnjo dajatve za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(179)

Vendar so v primeru Tajske slednje družbe pozvane, da potem, ko izpolnijo zahteve iz drugega odstavka člena 11(4) osnovne uredbe, predložijo zahtevek za pregled v skladu z navedenim členom, da bi se njihovo stanje individualno proučilo.

(180)

V interesu dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz uredbe, pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatve iz te uredbe začasne in jih je za dokončno določitev dajatve morda treba ponovno proučiti –