9.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 150/78

(1)

Z dopisom z dne 26. maja 2009, evidentiranim 16. junija 2009, je Komisija prejela pritožbo glede domnevne dodelitve državne pomoči podjetju Hammar Nordic Plugg AB s prodajo javne lastnine pod tržno ceno s strani občine Vänersborg.

(2)

Komisija je 27. oktobra 2009 državnim organom posredovala nezaupno različico pritožbe. Švedska je odgovorila z dopisom z dne 30. novembra 2009, evidentiranim istega dne.

(3)

Komisija je 9. marca 2010 zahtevala dodatne informacije, Švedska pa je odgovorila z dopisom z dne 20. aprila 2010.

(4)

Komisija je 11. maja 2010 prejela informacije, ki jih je predložilo podjetje Chips AB.

(5)

Z dopisom z dne 27. oktobra 2010 je Komisija obvestila Švedsko o odločitvi, da bo glede pomoči začela postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: PDEU). Sklep Komisije o začetku postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe glede pomoči.

(6)

Švedska je z dopisom z dne 23. novembra 2010 zaprosila za podaljšanje roka za predložitev pripomb na sklep o začetku postopka.

(7)

Švedski organi so z dopisoma z dne 15. in 17. decembra 2010 Komisiji predložili svoje pripombe. Podjetje Hammar Nordic Plugg AB je Komisiji predložilo svoje pripombe z dopisom z dne 22. januarja 2011.

(8)

Komisija je 1. februarja 2011 ugotovitve podjetja Hammar Nordic Plugg AB poslala v presojo švedskim organom.

(9)

Komisija je 1. junija 2011 poslala nadaljnjo zahtevo za informacije, na katero je Švedska odgovorila z dopisom z dne 29. junija 2011 ter poslala nadaljnja pojasnila po elektronski pošti 12. septembra 2011 in 30. septembra 2011.

(10)

Komisija je 6. junija 2011 podjetju Chips AB poslala vprašalnik, na katerega ni neposredno odgovorilo. Vendar je podjetje Chips AB nekatere informacije predložilo švedskim organom, ki so te informacije vključili v svoje pripombe z dne 12. septembra 2011, navedene zgoraj.

(11)

Dne 19. oktobra 2011 so se sestali službe Komisije in predstavniki podjetja Hammar Nordic Plugg AB.

(12)

Podjetje Hammar Nordic Plugg AB je z elektronsko pošto z dne 3. novembra 2011 Komisiji predložilo dodatne informacije. Komisija je 4. novembra 2011 te informacije posredovala v presojo švedskim organom. Švedska je 28. novembra 2011 potrdila, da organi niso imeli pripomb.

(13)

Upravičenec ukrepa je podjetje Hammar Nordic Plugg AB (v nadaljnjem besedilu: podjetje Hammar). Gre za družbo z omejeno odgovornostjo, katere dejavnost sta najem in upravljanje nepremičnin. Sedež podjetja je v mestu Trollhättan v okrožju Västra Götaland (Švedska). Podjetje Hammar je v 100-odstotni lasti matične družbe Hammar Nordic Fastigheter AB, ki je v popolni lasti posameznika Andersa Hammarja (4).

(14)

Občina Vänersborg (v nadaljnjem besedilu: občina) je v okrožju Västra Götaland na Švedskem blizu Norveške. Glede na švedsko karto regionalnih pomoči za obdobje 2007–2013 občina ni na območju, ki prejema pomoč.

(15)

Podjetje Fastighets AB Vänersborg (v nadaljnjem besedilu: podjetje FABV) je nepremičninsko podjetje, ki je v popolni lasti občine.

(16)

Podjetje Topp Livsmedel (v nadaljnjem besedilu: Topp) je pripadalo podjetju Chips AB (5), ki je oddelek mednarodne poslovne skupine Orkla ASA (v nadaljnjem besedilu: Orkla).

(17)

Lastnina, za katero velja ukrep (v nadaljnjem besedilu: obrat), obsega dve zemljišči, proizvodni obrat, premičnine in pravice intelektualne lastnine (npr. blagovne znamke). Lastnina je v kraju Brålanda, majhni skupnosti v občini. Podjetje Topp je do leta 2007 v obratu s približno 30 zaposlenimi proizvajalo zamrznjeno zelenjavo.

(18)

Z dopisom z dne 26. maja 2009 je Komisija prejela pritožbo v zvezi z domnevno dodelitvijo državne pomoči s prodajo javne lastnine (obrata) pod tržno ceno.

(19)

Dejstva so naslednja. Podjetje Chips AB je konec leta 2007 naznanilo, da bo zaustavilo proizvodnjo v podjetju Topp in začelo s postopkom prodaje obrata.

(20)

Občina je 13. februarja 2008 prek podjetja FABV od podjetja Chips AB kupila obrat za 17 milijonov SEK (1,7 milijona EUR) (6).

(21)

Prav tako 13. februarja 2008 je podjetje FABV sklenilo dva sporazuma s podjetjem Hammar. Prvi sporazum je bila najemna pogodba, s katero je podjetje FABV podjetju Hammar dalo v najem celotni obrat (7). Drugi sporazum je vključeval možnost, da podjetje Hammar od podjetja FABV po določeni ceni 8 milijonov SEK (0,8 milijona EUR) kupi obrat kadar koli med 1. marcem 2008 in 28. februarjem 2010. Podjetje Hammar je svojo možnost uveljavilo in od podjetja FABV 11. avgusta 2008 kupilo obrat po določeni ceni.

(22)

Podjetje Hammar je s sporazumom z dne 1. marca 2008 lokalnim podjetnikom dalo v podnajem večino obrata po najemnini (8), ki je bila višja od najemnine, dogovorjene med podjetjema FABV in Hammar. Poleg tega so lokalni podjetniki kot pogoj za podpis najemne pogodbe zahtevali možnost za nakup obrata v prihodnosti, če bi podjetje Hammar postalo lastnik obrata. Na navedeni datum je bila podpisana opcijska pogodba, s katero so lokalni podjetniki pridobili pravico, da kupijo obrat za 40 milijonov SEK (4 milijone EUR).

(23)

Dne 2. septembra 2008 je bila sklenjena pogodba med podjetjem Hammar in lokalnimi podjetniki, s katero je podjetje slednjim prodalo obrat po dogovorjeni ceni v višini 40 milijonov SEK.

(24)

Komisija je utemeljeno domnevala, da je prodaja obrata s strani podjetja FABV podjetju Hammar vključevala državno pomoč. Zato je Komisija 27. oktobra 2010 začela formalni postopek preiskave v zvezi z navedeno transakcijo (9).

(25)

Švedska in podjetje Hammar sta predložila pripombe glede začetka formalnega postopka preiskave.

(26)

Švedska meni, da prodaja obrata s strani podjetja FABV podjetju Hammar ne pomeni državne pomoči. Trdi, da je bil edini cilj občine pri nakupu obrata prek podjetja FABV zaščititi stalno proizvodnjo in delovna mesta. Ker občina ni nameravala sama voditi dejavnosti, je izbrala rešitev, ki jo je predlagalo podjetje Hammar, tj. zakup z možnostjo odkupa. Švedska tudi ugotavlja, da je možnost, dana podjetju Hammar, zahtevala dokapitalizacijo v višini 9 milijonov SEK (0,9 milijona EUR) iz občinskega proračuna podjetju FABV za rezervacijo izgube, ki bi nastala, če bi podjetje Hammar uveljavilo možnost.

(27)

Podjetje Hammar trdi, da je podjetje FABV od podjetja Chips AB obrat kupilo po pretirano visoki ceni, kar bi lahko vključevalo državno pomoč skupini Orkla. Poleg tega podjetje Hammar trdi, da je bil njegov nakup obrata od podjetja FABV izveden pod tržnimi pogoji in da prodaja ni vplivala niti na trgovino med državami članicami niti ni izkrivljala konkurence.

(28)

Podjetje Hammar je v podporo svojim navedbam zagotovilo naknadno oceno vrednosti obrata z dne 20. januarja 2011, ki jo je pripravilo podjetje PricewaterhouseCoopers (v nadaljnjem besedilu: poročilo PwC). V tem poročilu je navedeno, da je stopnja negotovosti pri ocenjevanju tržne cene tega tipa lastnine tako visoka, da bi bilo mogoče ob vsaki prodaji obrata (tj. nakup od podjetja Chips AB s strani podjetja FABV, poznejša prodaja podjetju Hammar in končno prodaja lokalnim podjetnikom s strani podjetja Hammar) ugotoviti, da je cena blizu tržnim pogojem. V poročilu PwC je zlasti v zvezi s prodajo podjetju Hammar s strani podjetja FABV in poznejšo prodajo lokalnim podjetnikom ugotovljeno, da so bile glede na finančne pogoje iz dveh najemnih pogodb (tj. med podjetjema FABV in Hammar na eni strani ter med podjetjem Hammar in lokalnimi podjetniki na drugi strani) plačane cene v skladu s trgom.

(29)

Podjetje Hammar je na srečanju s službami Komisije 19. oktobra 2011 in v svoji predložitvi dodatnih informacij Komisiji z dne 3. novembra 2011 trdilo, da v času dogovora med občino in podjetjem Hammar, s katerim je slednje dobilo možnost za nakup obrata za 8 milijonov SEK, ni bilo drugih ponudb za obrat in se mora zato navedena cena obravnavati kot tržna cena ne glede na kakršne koli druge cenitve, ki so nujno hipotetične.

(30)

Podjetje Hammar je 3. novembra 2011 Komisiji predložilo poročilo, ki ga je pripravilo podjetje Copenhagen Economics A/S (10) (v nadaljnjem besedilu: podjetje Copenhagen Economics), o morebitnih učinkih nakupa obrata od podjetja Chips AB s strani podjetja FABV in poznejše prodaje obrata podjetju Hammar na trgovino med državami članicami. V poročilu je ugotovljeno, da bi prva transakcija lahko vplivala na trgovino znotraj Unije, ker je prodajalec, podjetje Chips AB, mednarodno podjetje (finsko hčerinsko podjetje norveške skupine Orkla), ki konkurira na mednarodnem trgu. V nasprotju s tem je v poročilu navedeno, da prodaja obrata podjetju Hammar s strani podjetja FABV ni imela vpliva na trgovino znotraj Unije oziroma je bil ta vpliv zanemarljiv, ker podjetje Hammar deluje samo na lokalni ravni in se na upoštevnih trgih ne srečuje z mednarodnimi konkurenti.

(31)

Za oceno, ali je prodaja obrata podjetju Hammar s strani podjetja FABV vključevala državno pomoč, jo je treba oceniti glede na člen 107(1) PDEU, ki določa, da „je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(32)

Komisija ugotavlja, da se upravičenec ukrepa, tj. podjetje Hammar, šteje za podjetje, ker izvaja gospodarske dejavnosti, s katerimi na trgu nudi nepremičninske in z nepremičninami povezane storitve.

(33)

Transakcija je bila sklenjena z občino prek podjetja FABV. Podjetje FABV je v popolni lasti občine, ki iz svojega rednega proračuna krije morebitne izgube podjetja FABV. Odbor podjetja FABV je sestavljen iz članov vodstvenega organa občine. Tako je za odločitve podjetja FABV odgovorna država, pri čemer take odločitve pomenijo uporabo državnih sredstev, kolikor imajo finančne posledice. Poleg tega je bila občina očitno vpletena v to transakcijo, ker je možnost, dana podjetju Hammar, zahtevala, da občina dokapitalizira podjetje FABV za 9 milijonov SEK za rezervacijo izgube, ki bi nastala, če bi podjetje Hammar uveljavilo možnost. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je prodaja obrata podjetju Hammar vključevala državna sredstva.

(34)

Ker je transakcija koristila določenemu podjetju (tj. podjetju Hammar), jo je treba obravnavati kot selektivni ukrep.

(35)

Ukrep izkrivlja oziroma bi lahko izkrivljal konkurenco in vplival na trgovino znotraj Unije in Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: trgovina EGP) v smislu sodne prakse Sodišča Evropske unije glede državne pomoči. V podporo trditvi, da selektivna prednost, vključena v prodajo obrata podjetju Hammar, ni imela vpliva na trgovino oziroma je bil ta vpliv zanemarljiv, je v poročilu podjetja Copenhagen Economics (glej uvodno izjavo 30) navedeno, da je nepremičninski trg, na katerem je dejavno podjetje Hammar, zgolj lokalen. Vendar morebitni vpliv na trgovino ni odvisen od tega, ali je določen prejemnik pomoči dejaven na mednarodni ali le na nacionalni ravni, ampak od tega, ali so oziroma bi lahko bili blago ali storitve, s katerimi trguje, predmet trgovine znotraj Unije (11). V tem primeru je navedeno merilo izpolnjeno, saj so nepremičninske in z nepremičninami povezane storitve predmet trgovine in naložb znotraj Unije, pri čemer je to dejstvo v obravnavanem primeru podkrepljeno z dejstvom, da je prejšnji lastnik obrata (podjetje Chips AB) hčerinsko podjetje skupine Orkla s sedežem na Finskem, tj. skupine, ki je dejavna na mednarodnem trgu. To je dokaz čezmejnega interesa za zadevno premoženje, tj. obrat, ki poleg tega ni prazno zemljišče, ampak delujoč proizvodni obrat za zamrznjena živila.

(36)

Zato Komisija meni, da je podjetje Hammar kljub temu, da deluje izključno na lokalni ravni, dejavno na trgu, kjer ni mogoče izključiti učinka na trgovino in konkurenco znotraj Unije in EGP. Zato argumenti, ki jih je izpostavilo podjetje Hammar, Komisiji ne dajejo razloga, da bi v zvezi s tem merilom odstopila od predhodnih ugotovitev iz sklepa o začetku postopka.

(37)

Zato se lahko za opredelitev obravnavane državne pomoči kot edino merilo upošteva, ali je prodaja obrata s strani podjetja FABV dala prednost podjetju Hammar. Komisija na podlagi razpoložljivih informacij meni, da je podjetje FABV podjetju Hammar obrat prodalo po ceni, ki je pod tržno vrednostjo, česar zasebni tržni vlagatelj verjetno ne bi storil, s tem pa je podjetju Hammar dalo prednost.

(38)

Obravnavani primer se nanaša na prodajo določenega premoženja, ki je v javni lasti, zasebnemu podjetju. Del tega premoženja so nepremičnine (zemljišča in objekti), za oceno prisotnosti pomoči pa Komisija uporablja Sporočilo Komisije o elementih državne pomoči pri prodaji zemljišč in objektov s strani javnih oblasti (12) (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo). Kadar se prodaja nanaša na druge vrste premoženja, Komisija uporabi preskus zasebnega akterja v tržnem gospodarstvu, tj. oceni, ali je javni prodajalec ravnal kot zasebni vlagatelj, ki deluje v tržnem gospodarstvu. Ker pa Sporočilo temelji na enakem preskusu zasebnega vlagatelja, se bo Komisija zaradi lažje predstavitve v zvezi z oceno celotne transakcije sklicevala na Sporočilo (13).

(39)

Zlasti v skladu s točko II.1 Sporočila je obstoj državne pomoči v korist kupca samodejno izključen, kadar je prodaja izvedena po „zadosti oglaševanem, odprtem in brezpogojnem ponudbenem postopku, primerljivem z dražbo, na katerem se sprejme najboljša ali edina ponudba“. Informacije, ki jih je zbrala Komisija, kažejo, da podjetje FABV ni izvedlo nobenega ponudbenega postopka za prodajo obrata. Zato na podlagi tega ni mogoče samodejno izključiti prisotnosti državne pomoči.

(40)

Podjetje Hammar trdi, da cena v višini 8 milijonov SEK odraža tržno vrednost obrata, ker v času dogovora o možnosti ni bilo nobenih drugih ponudb. Vendar Komisija ugotavlja, da prodaja obrata s strani občine ni bila pregledna in odprta za druge ponudnike. Zato na podlagi cene, po kateri je bil prodan, Komisija ne more sprejeti nikakršnega sklepa v zvezi z dejansko tržno vrednostjo (14). Poleg tega Komisija ugotavlja, da je podjetje FABV 13. februarja 2008 kupilo obrat za 17 milijonov SEK in na isti dan privolilo, da bo podjetju Hammar zagotovilo možnost nakupa po veliko nižji ceni, tj. 8 milijonov SEK.

(41)

Točka II.2(a) Sporočila nadalje določa, da mora v primeru, ko se prodaja izvede brez brezpogojnega ponudbenega postopka, „pred dogovori o prodaji en cenilec ali več opraviti neodvisno oceno, da se določi tržna vrednost na podlagi splošno sprejetih tržnih kazalcev in cenilskih standardov“. Komisija ugotavlja, da podjetje FABV pred pogajanji o prodaji ni zahtevalo nobene neodvisne ocene obrata.

(42)

Vendar je kljub odsotnosti odprtega in brezpogojnega ponudbenega postopka ter neodvisne ocene pred pogajanji o prodaji tržno vrednost obrata, po kateri ga je podjetje FABV prodalo podjetju Hammar, mogoče ugotoviti na podlagi drugih razpoložljivih informacij.

(43)

Ko je bil leta 2007 obrat dan v prodajo, je podjetje Chips AB organizaciji Colliers International (15) dejansko naročilo, naj pripravi memorandum o prodaji obrata. Organizacija Colliers International je navedla prodajno ceno v višini 27 milijonov SEK (2,7 milijona EUR) samo za nepremičnino, tj. brez premičnin in pravic intelektualne lastnine. Kakor je ugotovljeno v sklepu o začetku postopka, Komisija meni, da ta vrednost predstavlja razumno oceno tržne cene, ker (i) je bila ocena pridobljena pred dogovori o prodaji; (ii) jo je naročilo podjetje Chips AB v zvezi s prodajo obrata, tj. v okoliščinah, v katerih podjetje Chips AB razumno ne bi imelo nobenega drugega interesa kot pridobiti točno oceno tržne vrednosti, (iii) je študijo izvedla tretja stran, neodvisna tako od prodajalca kot kupca; in (iv) ker ima organizacija Colliers International veliko izkušenj v sektorju nepremičnin. Vendar podjetje Hammar izpodbija predhodno stališče Komisije, da je bila ta ocena, kot jo je naročil prodajalec, neodvisna. Podjetje Hammar prav tako meni, da predpostavke, ki jih je uporabila organizacija Colliers International, glede na položaj obrata v času transakcije niso bile realne (ker so med drugim predvidevale samo 10-odstotno stopnjo nezasedenosti objekta).

(44)

Drug možen kazalnik tržne cene obrata je vključen v oceno, ki jo je junija 2008 izvedla podružnica Swedbank Kommersiella Fastigheter (16) (v nadaljnjem besedilu: podružnica Swedbank). Ta ocena je bila izvedena v imenu lokalnih podjetnikov, ki so pozneje kupili obrat, in sicer za namene posojila za nakup obrata. Podružnica Swedbank je tržno vrednost obrata ocenila na 30 milijonov SEK(3 milijone EUR), čeprav so bili ocenjeni prostori manjši od skupne velikosti obrata (17). Domnevna stopnja nezasedenosti objekta, ki ga je uporabila podružnica Swedbank, je bila 35-odstotna, medtem ko so bile vse ostale predpostavke primerljive s tistimi, ki jih je uporabila organizacija Colliers International.

(45)

Poročilo PwC navaja vrsto ocen tržne vrednosti obrata glede na čas prodaje. Na primer, v poročilu je ugotovljeno, da je vrednost obrata v času prodaje podjetju FABV s strani podjetja Chips AB znašala približno 9 milijonov SEK, medtem ko je na isti datum (13. februar 2008), ko ga je podjetje Hammar vzelo v najem od podjetja FABV, znašala 5,5 milijona SEK (0,55 milijona EUR). Poročilo PwC vsebuje še tretjo oceno tržne vrednosti obrata, ko ga je podjetje Hammar dalo v najem lokalnim podjetnikom (1. marec 2008), in sicer približno 21 milijonov SEK (2,1 milijona EUR).

(46)

Komisija najprej ugotavlja, da poročilo PwC zagotavlja različne številke za tržno vrednost obrata v kratkem času. Glede na to, da je običajno tržna vrednost nepremičnine v kratkoročnem obdobju sorazmerno stalna, razen v posebnih okoliščinah, Komisija resno dvomi v nekatere ocene iz poročila PwC, zlasti glede na dejstvo, da so bile vse transakcije izvedene v zelo kratkem časovnem okviru.

(47)

Komisija v zvezi s prvima dvema ocenama obrata iz poročila PwC (9 milijonov SEK oziroma 5,5 milijona SEK) ugotavlja, da se zdita ti oceni v primerjavi s sočasnima ocenama organizacije Colliers International in podružnice Swedbank nerealni. Po eni strani Komisija v zvezi z oceno v višini 5,5 milijona SEK ugotavlja, da ocena podjetja PricewaterhouseCoopers (v nadaljnjem besedilu: podjetje PwC) temelji na denarnih tokovih, izhajajočih iz najemnin, ki jih je podjetje Hammar plačevalo podjetju FABV za najem obrata, tj. najemnin, ki jih podjetje PwC samo priznava kot zelo nizke v primerjavi z običajno donosnostjo primerljivega industrijskega obrata. To je izrazito zlasti v primerjavi z najemninami, ki jih je podjetje Hammar zaračunalo lokalnim podjetnikom le nekaj dni pozneje in so bile približno sedemkrat višje (glej opombi 7 in 8). Glede na navedeno Komisija ugotavlja, da so bile najemnine, zaračunane podjetju Hammar, pod tržno ceno. Zato Komisija meni, da je ocena v višini 5,5 milijona SEK, ki temelji na domnevni ravni prihodkov od najemnin, ki je pod tržno ravnjo, ne odraža dejanske tržne vrednosti obrata. Po drugi strani ocena v višini 9 milijonov SEK temelji na domnevni 100-odstotni stopnji nezasedenosti objekta v prvih dveh letih lastništva, ki nato v tretjem letu upade na 75 % in v četrtem letu na 50 %, v preostalem obdobju, ki je zajeto v oceni, pa se ustali na 60 %. Vendar domnevna stopnja nezasedenosti objekta ne upošteva dejstva, da so bili v času prodaje lokalni podjetniki pripravljeni najeti obrat in da je posledično vrednost, ki jo je treba oceniti, vrednost obrata z najemnikom.

(48)

Tretja ocena iz poročila PwC določa tržno vrednost obrata v času, ko ga je podjetje Hammar prodalo lokalnim podjetnikom za približno 21 milijonov SEK, čeprav so prostori, zajeti v tej oceni, nekoliko manjši od skupne površine obrata (glej opombo 17). Ta ocena temelji na pretežno isti metodologiji kot ocena organizacije Colliers International in podružnice Swedbank, pri čemer kot svojo glavno predpostavko uporablja pogoje najemne pogodbe med podjetjem Hammar in lokalnimi podjetniki, tj. pogoje dejanskega zakupa, ki so veljali v času prodaje. Prav tako je treba opozoriti, da so bili pogoji zakupa domnevno skladni s trgom, zlasti zato, ker so bili dogovorjeni med dvema zasebnima akterjema na trgu, ki sta imela dokazano samo gospodarsko smiselne nagibe. Zato Komisija meni, da je tretja ocena tržne vrednosti obrata iz poročila PwC verjetna.

(49)

Zato je ne glede na to, katera ocena tržne vrednosti obrata se upošteva (organizacije Colliers International, podružnice Swedbank ali tretja ocena iz poročila PwC), jasno, da je cena 8 milijonov SEK, po kateri je podjetje FABV obrat prodalo podjetju Hammar, bistveno pod tržno ceno in je posledično dala prednost podjetju Hammar.

(50)

Ker so izpolnjena vsa potrebna merila iz člena 107(1) PDEU, Komisija ugotavlja, da ocenjevani ukrep pomeni državno pomoč. Ker je bil ta ukrep državne pomoči upravičencu zagotovljen brez predhodne odobritve Komisije, pomeni poleg tega nezakonito pomoč.

(51)

Prednost upravičencu bo ustrezala razliki med ceno, ki jo je plačalo podjetje Hammar, tj. 8 milijonov SEK, in tržno ceno obrata.

(52)

Pri določanju tržne cene obrata bo Komisija proučila možne razpoložljive alternative in ocene, in sicer: (i) 17 milijonov SEK, ki jih je 18. februarja 2008 podjetje FABV dejansko plačalo podjetju Chips AB; (ii) 40 milijonov SEK, ki so jih lokalni podjetniki dejansko plačali podjetju Hammar; (iii) ocena pred prodajo s strani organizacije Colliers International v višini 27 milijonov SEK; (iv) ocena s strani podružnice Swedbank iz junija 2008 v višini 30 milijonov SEK ter (v) ocena v višini 21 milijonov SEK iz poročila PwC.

(53)

Komisija meni, da cena v višini 17 milijonov SEK, ki jo je podjetje FABV v času svojega nakupa obrata plačalo podjetju Chips AB, ne pomeni nujnega dokaza tržne vrednosti. Komisija je v sklepu o začetku postopka že pojasnila, da je podjetje Chips AB sprejelo ceno, nižjo od ocenjene tržne vrednosti obrata, ker se je hotelo izogniti škodi, ki bi jo zaradi zaprtja obrata in posledične izgube delovnih mest utrpel njegov ugled. Prav tako se je želelo okoristiti z možnostjo hitre prodaje, s čimer bi končalo dejavnosti podjetja Topp. Zasebni akter na trgu brez teh omejitev (značilnih za podjetje Chips AB) bi zahteval višjo ceno. Iz teh razlogov Komisija meni, da ni treba odgovoriti na argument podjetja Hammar, povzet v uvodni izjavi 27 tega sklepa, ki poleg tega zadeva točko, ki ni del formalnega postopka preiskave.

(54)

Na podlagi informacij, prejetih med formalnim postopkom preiskave, je Komisija tudi ugotovila, da znesek v višini 40 milijonov SEK, ki je bil dogovorjen z lokalnimi podjetniki, ni dober približek tržne cene obrata, ker so podjetniki ta dogovorjeni znesek delno financirali z bančnim posojilom, delno pa s posojilom samega podjetja Hammar. Velik del financiranja, ki ga je zagotovil prodajalec (ki je hkrati upnik transakcije), in ustrezno kreditno tveganje, ki ga nosi sam, ne podpirajo neposredno argumenta, da nominalna cena v višini 40 milijonov SEK predstavlja dejansko finančno vrednost obrata. Zato nominalna cena, plačana v tej transakciji, ni nujen dokaz cene, ki bi bila plačana za obrat ob prodaji pod tržnimi pogoji, ampak je gotovo dodaten kazalnik, da cena v višini 8 milijonov SEK ne odraža tržne vrednosti obrata. Obe možnosti sta bili dejansko določeni v obdobju manj kot treh tednov, taka bistvena razlika v ceni v kratkem obdobju pa potrjuje, da ta znesek ni tržna cena.

(55)

V zvezi z ocenama organizacije Colliers International in podružnice Swedbank Komisija načeloma nima razlogov za dvom o tem, ali sta neodvisni in izvedeni v skladu s splošno sprejetimi standardi. Vendar Komisija priznava, da navedeni oceni nista neposredno primerljivi, ker se nekatere predpostavke, na katerih sta osnovani, razlikujejo. Komisija na podlagi razpoložljivih informacij ni popolnoma prepričana o tem, ali navedeni oceni zagotavljata najzanesljivejši odraz dejanske tržne vrednosti obrata, ker temeljita na predpostavkah in primerjavah z drugo prodajo na trgu, ne pa s transakcijami, ki vključujejo sam obrat.

(56)

Komisija na splošno meni, da je ustrezno uporabiti tržno vrednost iz tretje ocene iz poročila PwC. Kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 48, Komisija priznava, da navedena ocena temelji na številkah denarnega toka iz najemne pogodbe, ki je dejansko obstajala (med podjetjem Hammar in lokalnimi podjetniki) in zato temelji na dejanskih tržnih ugotovitvah, čeprav je bila izvedena po transakcijah. Glede na to v primerjavi z ocenama organizacije Colliers International in podružnice Swedbank ocena v višini 21 milijonov SEK pomeni verjetno, čeprav zadržano oceno tržne vrednosti obrata. Poleg tega Komisija opaža, da je podjetje Hammar 13. februarja 2008 sklenilo opcijsko pogodbo za nakup obrata za 8 milijonov SEK, to možnost pa je uveljavilo 11. avgusta 2008. Podjetje Hammar je 1. marca 2008 z lokalnimi podjetniki sklenilo opcijsko pogodbo za prodajo obrata za 40 milijonov SEK, prodajna pogodba kot uveljavitev možnosti pa je bila sklenjena 2. septembra 2008. Datum, ki se v poročilu PwC uporablja kot podlaga za ocenjeno vrednost obrata v višini 21 milijonov SEK, je 1. marec 2008. Glede na neposredno časovno bližino vseh navedenih transakcij ni mogoče domnevati, da bi se lahko tržna vrednost obrata v času, ko ga je podjetje Hammar kupilo oziroma ko je podjetje Hammar sklenilo opcijsko pogodbo, bistveno razlikovala od 21 milijonov SEK.

(57)

Na podlagi navedenega znaša prednost za podjetje Hammar 13 milijonov SEK (1,3 milijona EUR). Prednost se izračuna kot razlika med tržno vrednostjo v višini 21 milijonov SEK in dejansko ceno v višini 8 milijonov SEK, ki jo je podjetje Hammar plačalo za obrat.

(58)

Niti Švedska niti podjetje Hammar nista posredovala argumentov o združljivosti pomoči. Edini cilji, ki so jih v zvezi z obravnavanim ukrepom navedli švedski organi, so bili politični nameni občine, da ohrani poslovanje delujoče družbe in hkrati zaščiti delovna mesta na območju občine Vänersborg.

(59)

Ker občina ni na območju, ki prejema pomoč (glej uvodno izjavo 14), ni upravičena do regionalne pomoči. Vrste cilja za ukrep, ki jih je izpostavila Švedska, bi bilo mogoče upoštevati z vidika Sporočila Komisije – Smernice skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (18). Vendar ne kaže, da bi bili v tem primeru pogoji iz teh smernic izpolnjeni. Povedano natančneje, nič ne kaže na to, da bi bilo podjetje Hammar v času, ko je kupilo obrat, podjetje v težavah.

(60)

V vsakem primeru doslej ni bilo zadovoljivo dokazano, da je bil ukrep potreben in sorazmeren za doseganje kakršnih koli ciljev v splošnem interesu. Zato Komisija ni ugotovila razlogov za razglasitev pomoči kot združljive z notranjim trgom v skladu s členom 107(3) PDEU.

(61)

Zdi se, da ne veljajo nobeni drugi razlogi za združljivost. Zato Komisija ugotavlja, da prodaja obrata podjetju Hammar s strani občine pomeni državno pomoč, ki je na podlagi člena 107(1) PDEU nezakonita in nezdružljiva z notranjim trgom.

(62)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila tudi pomisleke v zvezi z združljivostjo najemne pogodbe, sklenjene med podjetjema FABV in Hammar 13. februarja 2008, in cene možnosti, dane podjetju Hammar za nakup obrata (glej odstavek 38 sklepa o začetku postopka), s tržnimi pogoji.

(63)

Komisija v zvezi z najemno pogodbo meni, da vključuje državno pomoč, glede na to, da so potrebne zahteve iz člena 107(1) PDEU izpolnjene iz enakih razlogov, kot so določeni v oddelku 4.1 zgoraj: (i) upravičenec pomoči, tj. podjetje Hammar, se šteje za podjetje; (ii) za odločitve podjetja FABV je odgovorna država in pomenijo uporabo državnih sredstev, kolikor imajo finančne posledice; (iii) ukrep je selektiven, ker je koristil določenemu podjetju; (iv) kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 47 in kot je navedeno v poročilu PwC, ki ga je predložilo podjetje Hammar samo, Komisija meni, da so najemnine, ki jih je podjetje FABV zaračunavalo podjetju Hammar, pod tržno ceno ter zato dajejo prednost podjetju Hammar; ter (v) tudi če podjetje Hammar deluje izključno na lokalni ravni, je dejavno na trgu, na katerem ni mogoče izključiti vpliva na trgovino in konkurenco znotraj Unije in EGP.

(64)

Za določitev prednosti, ki je je bilo deležno podjetje Hammar, je treba izvesti primerjavo med najemnino, ki je bila 13. februarja 2008 dogovorjena med podjetjema FABV in Hammar (0,5 milijona SEK za prvo leto), in najemnino, ki je bila 1. marca 2008 dogovorjena med podjetjem Hammar in lokalnimi podjetniki (3,5 milijona SEK za prvo leto). Komisija meni, da pogoji drugega dogovora predstavljajo tržno vrednost za dajanje obrata v najem, saj je bil dogovor sklenjen med dvema zasebnima stranema z gospodarsko smiselnimi nagibi. V zvezi s tem je treba tudi opozoriti, da se v poročilu PwC za izračun vrednosti obrata uporablja drugi navedeni znesek. Ker je podjetje Hammar plačevalo najemnino občini samo med 1. marcem 2008 in 11. avgustom 2008, tj. do datuma, ko je uveljavilo svojo možnost, kar pomeni približno šest mesecev, bi s sorazmernim izračunom prednosti v višini 3 milijonov SEK, kar je razlika med najemnino, dogovorjeno med podjetjema FABV in Hammar, in najemnino, dogovorjeno med podjetjem Hammar in lokalnimi podjetniki, dobili vrednost 1,5 milijona SEK (0,15 milijona EUR).

(65)

Ker ne veljajo nobeni drugi razlogi za združljivost oziroma se strani nanje niso sklicevale (glej oddelek 4.2), Komisija ugotavlja, da najemna pogodba, ki je bila 13. februarja 2008 sklenjena med podjetjema FABV in Hammar, pomeni državno pomoč, ki je na podlagi člena 107(1) PDEU nezakonita in nezdružljiva z notranjim trgom.

(66)

Komisija v zvezi s ceno možnosti za nakup objekta, ki je bila dana podjetju Hammar, ugotavlja, da ta možnost ni izvršljiva, ker obveznosti za nakup ali prodajo nepremičnin v prihodnosti po švedskem pravu načeloma niso zavezujoče (19). Zato je prednost, ki bi jo lahko podjetje Hammar dobilo s tako možnostjo, zelo negotova ali celo neobstoječa, v vsakem primeru pa bi lahko nad njo prevladala plačana najemnina ali prodajna cena. Zato ni mogoče trdno dokazati, da je podjetje Hammar imelo korist od navedene možnosti ločeno od prednosti, ki jo je dobilo z najemno pogodbo in poznejšo prodajo obrata.

(67)

Člen 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (20) določa, da „če se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativne odločbe, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč“.

(68)

Ker je zadevni ukrep nezakonita in nezdružljiva pomoč, je treba znesek pomoči vrniti, da se ponovno vzpostavijo razmere na trgu, kakršne so bile pred dodelitvijo pomoči. Vračilo je torej treba določiti z učinkom od takrat, ko je bila upravičencu dana prednost, tj. ko je bila pomoč upravičencu dana na voljo, vključevati pa mora tudi obresti na terjatev do trenutka dejanskega vračila.

(69)

Nezdružljivi element pomoči ukrepov bi moral biti izračunan kot 14,5 milijona SEK, pri čemer je sestavljen iz razlike med tržno ceno obrata (21 milijonov SEK) in cene, ki jo je plačalo podjetje Hammar (8 milijonov SEK), kar znaša 13 milijonov SEK, ter zneska, ki se mora izterjati v okviru zakupne pogodbe (1,5 milijona SEK).

(70)

Na znesek vračila se morajo plačati obresti na terjatev. Za nezdružljivi element pomoči v vrednosti 13 milijonov SEK se morajo obresti na terjatev izračunati od datuma, ko je podjetje Hammar uveljavilo svojo možnost in od podjetja FABV kupilo obrat, tj. 11. avgusta 2008. Za nezdružljivi element pomoči v vrednosti 1,5 milijona SEK se morajo obresti na terjatev izračunati od datuma roka zapadlosti najemnine, tj. 1. marca 2008 –

(a)

skupni znesek (glavnico in obresti na terjatev), ki ga je treba izterjati od upravičenca;

(b)

natančen opis ukrepov, ki so že sprejeti in načrtovani za uskladitev s tem sklepom;

(c)

dokumente, ki dokazujejo, da je bilo od upravičenca zahtevano vračilo pomoči.