26.4.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 114/21

(1)

26. oktobra 2011 je BDEW Komisiji po elektronski pošti poslalo prošnjo v skladu s členom 30(5) Direktive 2004/17/ES. Komisija je 11. novembra 2011 nemške organe obvestila o prošnji in v elektronski pošti z dne 10. januarja 2012 od nemških organov zahtevala dodatne informacije, v elektronski pošti z dne 21. decembra 2011 pa je dodatne informacije zahtevala od BDEW. Nemški organi so dodatne informacije poslali po elektronski pošti dne 14. decembra 2011, BDEW pa 17. januarja 2012, 26. januarja 2012 in 28. februarja 2012.

(2)

Prošnja, ki jo je BDEW vložilo v imenu naročnikov v sektorju, zadeva, kakor je opisano v prošnji, „gradnjo, nakup in obratovanje (vključno z vzdrževanjem) vseh vrst obratov za proizvodnjo električne energije ter ustrezne podporne dejavnosti“ (2).

(3)

Prošnji je priloženo mnenje Zveznega urada za varstvo konkurence (Bundeskartellamt) z dne 25. julija 2011. To mnenje (v nadaljnjem besedilu: mnenje) je bilo izdano na podlagi ustrezne nemške zakonodaje in obravnava vprašanje, ali je dejavnost, ki je predmet postopka, neposredno izpostavljena konkurenci. Mnenje temelji na obsežni sektorski raziskavi upoštevnih trgov.

(4)

Člen 30 Direktive 2004/17/ES določa, da se Direktiva ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje ene od dejavnosti, na katere se Direktiva nanaša, če je v državi članici, v kateri se dejavnost izvaja, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja. Dostop ni omejen, če država članica izvaja in uporablja ustrezno zakonodajo Skupnosti o odpiranju določenega sektorja ali njegovega dela. Ta zakonodaja je navedena v Prilogi XI k Direktivi 2004/17/ES, ki se v zvezi z elektroenergetskim sektorjem sklicuje na Direktivo 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (3). Direktivo 96/92/ES je nadomestila Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (4), ki jo je tudi nadomestila Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (5).

(5)

Nemčija ne izvaja in uporablja samo Direktive 96/92/ES, temveč tudi Direktivi 2003/54/ES in 2009/72/ES. Na podlagi tega in v skladu s prvim pododstavkom člena 30(3) dostop do trga na celotnem ozemlju Nemčije ni omejen.

(6)

Neposredno izpostavljenost konkurenci je treba oceniti na podlagi različnih kazalnikov, pri čemer noben od njih sam po sebi ni nujno odločilen. V zvezi s trgi, na katere se ta sklep nanaša, je eno od meril, ki jih je treba upoštevati, tržni delež glavnih akterjev na določenem trgu. Drugo merilo je stopnja koncentracije na teh trgih. Glede na značilnosti zadevnih trgov bi bilo treba upoštevati tudi druga merila, kot so delovanje izravnalnega trga, cenovna konkurenca in stopnja menjave dobavitelja.

(7)

Ta sklep ne posega v uporabo pravil konkurence.

(8)

Za nemški trg električne energije je značilno veliko število elektrarn, ki jih upravlja veliko število akterjev na trgu (6). Večino proizvodne zmogljivosti imajo štiri velike energetske družbe: RWE AG, E.ON AG, EnBW AG in Vattenfall Europe AG. Ker pa sta dve od teh družb, in sicer RWE in E.ON, zasebni družbi (tj. družbi, ki nista podvrženi neposredno ali posredno prevladujočemu vplivu naročnikov, kot je določeno v členu 2(1)(b) Direktive 2004/17/ES), ki v sektorju proizvodnje električne energije ne delujeta na podlagi posebnih ali izključnih pravic v smislu člena 2(3) Direktive 2004/17/ES, nista naročnici v smislu Direktive 2004/17/ES. Zato za njuno javno naročanje za namen proizvodnje ali prodaje električne energije ne veljajo določbe te direktive in ju je treba v zvezi s temi dejavnostmi obravnavati kot konkurentki naročnikov, katerih javno naročanje je predmet te direktive. Analiza se bo zato pri preučevanju, ali je dejavnost izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen, osredotočila na naročnike.

(9)

Veleprodaja električne energije poteka preko borz, tj. promptnih in terminskih trgov European Energy Exchange AG (EEX) in European Power Exchange S.E. (EPEX), ali v prosti prodaji zunaj teh borz. Cena na borzah z električno energijo običajno služi kot referenčna cena za cene v prosti prodaji. Družbe za proizvodnjo optimizirajo obratovanje svojih elektrarn glede na rezultate trgovanja na promptnem trgu na borzah. Načeloma obratujejo samo elektrarne, katerih mejni stroški so nižji od tržne cene.

(10)

Gesetz für den Vorrang Erneuerbarer Energien  (7) (v nadaljnjem besedilu: EEG) določa pravila za električno energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov (8), ki ima na nemškem trgu poleg električne energije, proizvedene iz konvencionalnih virov (9), vse večjo vlogo. V skladu s spremenjenim EEG, ki je začel veljati v začetku leta 2012, se mora delež obnovljivih virov električne energije v oskrbi z električno energijo povečati na 35 % do leta 2020, na 50 % do leta 2030 in na 80 % do leta 2050.

(11)

Konec leta 2010 je bilo 160,5 GW proizvodnih zmogljivosti priključenih na omrežja upravljavcev prenosnih omrežij (UPO) (77,6 GW) in upravljavcev distribucijskega omrežja (UDO) (82,9 GW). V primerjavi z letom 2009 (152,7 GW) to pomeni povečanje za približno 7,8 GW. Obnovljivi viri energije predstavljajo 54,2 GW skupne zmogljivosti. Približno 50,7 GW obnovljivih virov energije je plačanih v skladu s tarifami EEG. To pomeni, da obnovljivi viri energije predstavljajo približno 34 % skupne zmogljivosti (10).

(12)

V letu 2010 je bilo skupaj v omrežja poslanih 531,2 TWh, in sicer v omrežja UPO 367,5 TWh in 163,7 TWh v omrežja UDO. Iz obnovljivih virov je bilo poslanih 93,7 TWh, od tega je bilo 80,7 TWh plačanih v skladu z EEG. To pomeni, da odjem iz obnovljivih virov energije predstavlja približno 18 % celotne količine odjema, kar je delež, nižji do 34 %, kakršnega ti viri predstavljajo v celotni proizvodni zmogljivosti (11). Ta razlika je posledica dejstva, da je obdobje uporabe obnovljivih virov energije na leto krajše od obdobja uporabe konvencionalnih virov.

(13)

Druga značilnost nemškega trga z električno energijo se nanaša na nedavni sklep nacionalnih organov, da se po jedrski katastrofi v začetku leta 2011 na Japonskem zapre 8 jedrskih elektrarn s skupno zmogljivostjo 8 400 MW (12). Sklenjeno je bilo tudi, da se preostale jedrske elektrarne v Nemčiji zaprejo do leta 2022. Kratkoročno je to spremenilo saldo med uvozom in izvozom in Nemčija, ki je bila do leta 2010 neto izvoznica električne energije, je leta 2011 postala neto uvoznica.

(14)

Na podlagi dosedanje prakse odločanja Komisije (13) se lahko v elektroenergetskem sektorju razlikujejo naslednji upoštevni proizvodni trgi: (i) proizvodnja in veleprodaja električne energije, (ii) prenos, (iii) distribucija in (iv) maloprodaja. Čeprav je nekatere od teh trgov mogoče razdeliti še naprej, dosedanja praksa Komisije (14) zavrača razlikovanje med trgom proizvodnje električne energije in veleprodajnim trgom, ker je proizvodnja kot taka samo prvi korak v vrednostni verigi, proizvedena električna energija pa se trži prek veleprodajnega trga.

(15)

Prošnja BDEW se nanaša na proizvodnjo in veleprodajo električne energije. Zvezni urad za varstvo konkurence v svojem mnenju proizvodni trg opredeljuje kot „primarni prodajni trg električne energije“ (15), ki zajema prvotno prodajo lastne proizvodnje vseh dobaviteljev električne energije in neto uvoz električne energije, ne vključuje pa naknadnega trgovanja med udeleženci na trgu. Poleg tega Zvezni urad za varstvo konkurence meni, da proizvodnja in trženje električne energije, urejena po EEG (v nadaljnjem besedilu: električna energija EEG), nista del tega trga.

(16)

Zvezni urad za varstvo konkurence meni, da kar se tiče prve prodaje, trg z električno energijo EEG predstavlja ločen trg. Električna energija EEG se običajno ne prodaja neposredno na veleprodajnem trgu, temveč jo po zakonsko določeni stopnji plačila najprej kupijo upravljavci prenosnega omrežja. Nato jo v drugem koraku prodajo na veleprodajnem trgu.

(17)

Zvezni urad za varstvo konkurence ugotavlja, da proizvodnja in trženje električne energije EEG nista organizirana na konkurenčni podlagi in da je električna energija EEG neodvisna od povpraševanja in kazalnikov cen (16). Ta ugotovitev temelji predvsem na naslednjih dejstvih:

(18)

Električna energija EEG ima prednost pri odjemu, zato je proizvodnja električne energije EEG popolnoma neodvisna od povpraševanja. Proizvodnja in odjem sta tudi neodvisna od cen, ker so upravljavci upravičeni do zakonsko določenega plačila. Električno energijo EEG tržijo UPO na promptnem trgu v skladu z zakonskimi določbami in pri tem nimajo nobenega manevrskega prostora.

(19)

Zvezni urad za varstvo konkurence je ugotovil tudi, da je po zakonu električno energijo EEG mogoče tržiti neposredno in določen odstotek upravljavcev uporablja to možnost. EEG določa, da upravljavci objektov EEG lahko menjajo med neposredno prodajo in prejemom tarifnega plačila na podlagi EEG prvi dan v mesecu. Upravljavci objektov EEG se tako lahko glede na napoved glede tržne cene in povpraševanje vsak mesec odločijo, katera oblika prodaje je zanje ugodnejša. Vendar bo to neposredno trženje v prihodnosti le postranskega pomena.

(20)

V skladu s spremenjenim EEG, ki je začel veljati v začetku 2012, imajo upravljavci objektov EEG – kakor je navedeno zgoraj – možnost, da električno energijo, ki jo proizvedejo, tržijo sami in da prejemajo tudi premijo za trženje. Premija za trženje nadomešča razliko med vnaprej določenim plačilom na podlagi EEG in povprečno mesečno ceno na borzi, ki se določi naknadno. Prevzem premije za trženje pa ni obvezen, tj. upravljavci objektov EEG lahko ostanejo v sistemu vnaprej določenega plačila, ali pa se vanj kateri koli mesec spet vrnejo. Vendar se pričakuje, da bodo največji delež električne energije EEG tržili upravljavci prenosnega omrežja. Model premije za trženje tudi ne bo spremenil dejstva, da raven celotnega plačila za proizvajalce EEG ni določena predvsem na podlagi tržnih cen (17).

(21)

Zato Zvezni urad za varstvo konkurence potrjuje, da medtem ko električna energija EEG izvaja konkurenčni pritisk na električno energijo, proizvedeno iz konvencionalnih virov, obratno ne drži. Zato električna energija EEG ne more biti vključena na isti trg kot konvencionalna električna energija, saj se tržni pogoji, ki veljajo za prvo prodajo, med tema dvema oblikama proizvodnje znatno razlikujejo. Prva prodaja električne energije EEG poteka pretežno preko upravljavcev prenosnih omrežij. Zato je ta trg od veleprodajnega trga s konvencionalno električno energijo očitno drugačen tudi z vidika povpraševanja.

(22)

Ob upoštevanju specifičnosti nemškega trga z električno energijo je za namene ocenjevanja pogojev, določenih v členu 30(1) Direktive 2004/17/ES in brez poseganja v konkurenčno pravo, upoštevni proizvodni trg opredeljen kot trg za proizvodnjo in prvo prodajo električne energije, proizvedene iz konvencionalnih virov. Proizvodnja in prva prodaja električne energije EEG zaradi zgoraj navedenih razlogov nista del tega trga in bosta zato ocenjeni ločeno.

(23)

Glede na vlogo se prošnja nanaša na dejavnosti na ozemlju Zvezne republike Nemčije. Vložnik proučuje možnost širšega trga, ki vključuje Nemčijo in Avstrijo, na podlagi trendov v zvezi z razvojem regulativnega okvira, ravnjo uvoza in izvoza električne energije ter spajanja trgov in postopkov upravljanja prezasedenosti, vendar na koncu ugotavlja, da „vložnik ne more dokončno ugotoviti, ali so nemški veleprodajni trg z elektriko in upoštevni trgi v sosednjih državah trenutno dovolj integrirani, da bi jih lahko obravnavali kot regionalni trg“.

(24)

Zvezni urad za varstvo konkurence po opravljeni sektorski raziskavi domneva, da za električno energijo v Nemčiji in Avstriji obstaja skupen primarni trg. Ta ugotovitev temelji na odsotnosti ozkih grl na povezovalnih vodih na meji med Nemčijo in Avstrijo ter na enotnem trženju in cenovnem območju na European Power Exchange S.E. (EPEX).

(25)

Dosedanja praksa Komisije je trge z električno energijo večinoma opredeljevala po obsegu kot nacionalne (18) ali celo manjše (19). Občasno pušča odprto možnost, da so trgi širši od nacionalnih (20).

(26)

Komisija meni, da za namene ocenjevanja pogojev, določenih v členu 30(1) Direktive 2004/17/ES in brez poseganja v konkurenčno pravo ni treba določiti natančnega obsega upoštevnega geografskega trga za proizvodnjo in prvo prodajo konvencionalne električne energije, ker bi bili v skladu s katero koli nadomestno opredelitvijo trga rezultati ocene enaki.

(27)

Glede proizvodnje in prve prodaje električne energije EEG geografske razsežnosti ni mogoče razširiti onkraj ozemlja Nemčije, ker temelji na posebnih pravnih pogojih, določenih v nemškem EEG.

(28)

Kot izhaja iz stalne prakse (21) glede na odločbe Komisije na podlagi člena 30, je Komisija menila, da je v zvezi s proizvodnjo električne energije „eden od pokazateljev stopnje konkurence na nacionalnih trgih skupni tržni delež treh največjih proizvajalcev“.

(29)

Po mnenju Zveznega urada za varstvo konkurence (22) je bil skupni tržni delež prvih treh proizvajalcev glede na odjeto električno energijo 74 % v letu 2007,73 % v letu 2008 in 70 % v letu 2010. Nemški trg z električno energijo je torej v primerjavi s prejšnjimi sklepi o izvzetju po členu 30 Direktive 2004/17/ES (23) nekje na sredini.

(30)

Vendar je treba spomniti, da za prva dva proizvajalca RWE in E.ON, ki imata skupaj 58 % tržni delež (24), določbe zakonodaje o javnih naročilih ne veljajo.

(31)

Cilj tega sklepa je ugotoviti, ali so dejavnosti proizvodnje in veleprodaje električne energije izpostavljene takšni stopnji konkurence (na trgih, do katerih dostop ni omejen), ki bo tudi ob odsotnosti discipline, ki je bila dosežena s podrobnimi pravili za oddajo javnega naročila iz Direktive 2004/17/ES, zagotovila pregledno in nediskriminacijsko izvajanje javnih naročil za opravljanje zadevnih dejavnosti na podlagi meril, ki omogočajo opredelitev rešitve, ki je v celoti ekonomsko najugodnejša. V tej zvezi je pomembno upoštevati, da imajo družbe, za katere postopki za oddajo javnih naročil (zlasti RWE in E.ON) ne veljajo, pri delovanju na teh trgih možnost ustvarjanja konkurenčnega pritiska na druge akterje na trgu. To se tudi z vključitvijo Avstrije v upoštevni geografski trg ne bo spremenilo, ker bodo tržni deleži prvih proizvajalcev na trgu, ki zajema Avstrijo in Nemčijo, le malo manjši (25).

(32)

Glede proizvodnje in veleprodaje električne energije iz konvencionalnih virov se lahko šteje, da zgoraj navedena dejstva nakazujejo, da so akterji na trgu, za katere veljajo določbe zakonodaje o javnem naročanju, neposredno izpostavljeni konkurenci.

(33)

Treba je omeniti tudi, da delovni dokument služb Komisije „Poročilo o napredku pri oblikovanju notranjega trga plina in električne energije 2009–2010“ iz junija 2011 (26) navaja, da je v primerjavi s prejšnjimi leti v Nemčiji prišlo do zmanjšanja koncentracije na trgu (27), in nemški trg z električno energijo uvršča v kategorijo trgov z „zmerno koncentracijo“ (28), torej trgov, ki imajo po zmogljivosti indeks Herfindahl-Hirschman (HHI) (29) med 750 in 1 800.

(34)

Ob upoštevanju zgoraj navedenih številk se za namene tega sklepa in brez poseganja v konkurenčno pravo v zvezi z naročniki lahko domneva, da je stopnja koncentracije trga pokazatelj, da sta proizvodnja in veleprodaja električne energije iz konvencionalnih virov v Nemčiji do določene stopnje izpostavljeni konkurenci.

(35)

V zadnjih letih, pravzaprav do marca 2011, je bila Nemčija neto izvoznica električne energije. Vendar je Nemčija zaradi odločitve o postopnem opuščanju proizvodnje električne energije v številnih jedrskih elektrarnah postala neto uvoznica. Zato na trgu trenutno obstaja konkurenčni pritisk, ki izhaja iz možnosti, da se električno energijo uvozi iz tujine. To zagotavlja, da naložbe v elektroenergetski sektor v Nemčiji niso mogoče brez upoštevanja drugih proizvajalcev v sosednjih državah. Zato je treba te dejavnike razumeti, kot da ne nasprotujejo ugotovitvi, da so naročniki, ki delujejo na nemškem trgu proizvodnje iz konvencionalnih virov, izpostavljeni konkurenci. Poleg tega analiza stanja v zvezi z menjavo dobavitelja (30) in stopnjo likvidnosti na veleprodajnem trgu (31) kaže, da ti dejavniki ne nasprotujejo ugotovitvi, da so naročniki, ki delujejo na nemškem trgu proizvodnje iz konvencionalnih virov, izpostavljeni konkurenci. Treba je tudi upoštevati, da nemški izravnalni trg (32) in njegove glavne značilnosti (tržno določanje cen in razlika v ceni med pozitivno in negativno izravnalno energijo) prav tako ne nasprotujejo ugotovitvi, da so naročniki, ki delujejo na nemškem trgu proizvodnje iz konvencionalnih virov, izpostavljeni konkurenci.

(36)

Električna energija EEG uživa ugodnost prednostne priključitve na omrežje in ima prednost pred konvencionalno električno energijo pri dovajanju v omrežje, kar pomeni, da proizvodnja električne energije EEG ni odvisna od povpraševanja. Ker so na splošno stroški proizvodnje električne energije EEG višji od tržne cene, je bil vzpostavljen sistem, po katerem električna energija EEG prejema določeno podporo. Upravljavci objektov EEG (33) imajo pravico, da poleg leta začetka obratovanja še 20 let od upravljavcev prenosnih omrežij prejemajo zakonsko določeno stopnjo plačila. To plačilo zagotavlja kritje njihovih stroškov in je zato višje od tržne cene. Zato lahko električno energijo, ki jo proizvedejo, dovajajo v omrežje neodvisno od cene na borzi (34).

(37)

Električna energija EEG se običajno ne prodaja neposredno na veleprodajnem trgu, ampak jo po zakonsko določeni stopnji plačila najprej kupijo upravljavci prenosnega omrežja. Upravljavci prenosnega omrežja so odgovorni za trženje električne energije EEG na promptnem trgu energetske borze, kar jim posledično povzroča izgubo. Te stroške na koncu plačajo končni porabniki električne energije, ki svojim dobaviteljem energije plačajo dodatno pristojbino EEG, ki se nato prenese na upravljavce prenosnega omrežja. Dobavitelji energije, ki kupijo več kot 50 % električne energije EEG, od katere je je bilo vsaj 20 % pridobljene iz sončnih ali vetrnih virov, plačajo nižje pristojbine EEG.

(38)

Upravljavci objektov EEG lahko proizvedeno električno energijo „tržijo neposredno“. To pomeni, da se upravljavec obrata EEG lahko odpove zakonsko določenemu plačilu in električno energijo proda neposredno na promptnem trgu. Zaradi visokih stroškov proizvodnje električne energije EEG neposredno trženje zunaj zakonsko določenih pogojev običajno ne pride v poštev. V preteklosti se je ta možnost v omejenem obsegu uporabljala v primerih, ko so kupci lahko dosegli izvzetje iz dodatne pristojbine EEG tako, da so kombinirali določeno količino električne energije EEG, ki so jo dobili neposredno pri proizvajalcu, s konvencionalno električno energijo (35). Z novim zakonom EEG, ki je začel veljati v začetku leta 2012, pa je bila možnost za to posebno izvzetje omejena in pričakovati je zmanjšanje te oblike neposrednega trženja (36).

(39)

Novi zakon vsebuje novo možnost „neposrednega trženja“, ki pa vključuje plačilo tako imenovane „premije za trženje“ proizvajalcem električne energije EEG, ki krije razliko med njihovimi višjimi stroški in povprečno tržno ceno (v nadaljnjem besedilu: model premije za trženje). Upravljavci prenosnega omrežja ocenjujejo, da bo v letu 2012 prodaja po modelu premije za trženje skupaj predstavljala 15 % vse prodane električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov (37). Ugotovi se lahko, da se sedaj in v bližnji prihodnosti daleč največji delež električne energije EEG trži v okviru ureditve zakonsko določenih plačil in preko upravljavcev prenosnega omrežja. Nesubvencionirano neposredno trženje bo imelo le obrobno vlogo.

(40)

Zaradi zgoraj navedenih razlogov sta proizvodnja in prva prodaja električne energije EEG del reguliranega sistema, v katerem so proizvajalci plačani na podlagi zakonsko določenega plačila. Niso izpostavljeni konkurenci, ker lahko svojo električno energijo EEG dovajajo v omrežje neodvisno od prevladujoče tržne cene. Zaradi prednosti pri odjemu tudi lahko prodajo vse količine, ki jih proizvedejo. Zato ni mogoče sklepati, da je dejavnost proizvajalcev električne energije EEG izpostavljena konkurenci. Ob upoštevanju zgoraj navedenega ni treba oceniti nobenih drugih kazalnikov, kot so na primer kazalniki, navedeni v uvodni izjavi 6.

(41)

Glede na zgoraj preučene dejavnike se šteje, da je pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 30(1) Direktive 2004/17/ES, izpolnjen glede naročnikov pri proizvodnji in veleprodaji električne energije iz konvencionalnih virov v Nemčiji.

(42)

Ker poleg tega velja, da je izpolnjen tudi pogoj glede neomejenega dostopa do trga, se Direktiva 2004/17/ES ne uporablja, če naročniki oddajo naročila, katerih namen je omogočanje proizvodnje in veleprodaje električne energije iz konvencionalnih virov v Nemčiji, ali če se na tem geografskem območju v ta namen organizirajo natečaji.

(43)

Kljub temu se šteje, da pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 30(1) Direktive 2004/17/ES, glede naročnikov pri proizvodnji in prvi prodaji električne energije EEG v Nemčiji ni izpolnjen.

(44)

Ker se za proizvodnjo in prvo prodajo električne energije EEG še naprej uporabljajo določbe Direktive 2004/17/ES, je treba spomniti, da se morajo pogodbe za javna naročila, ki pokrivajo več dejavnosti, obravnavati v skladu s členom 9 Direktive 2004/17/ES. To pomeni, da je treba, kadar naročnik izvaja „mešano“ naročilo, to je naročilo, ki se uporablja za podporo učinkovitosti tako dejavnosti, izvzetih iz uporabe Direktive 2004/17/ES, kot dejavnosti, ki iz nje niso izvzete, upoštevati dejavnosti, za katere je bila pogodba prvotno namenjena. V primeru takšnega mešanega naročila, kadar je namen v glavnem podpora proizvodnji in veleprodaji električne energije EEG, se uporablja določba Direktive 2004/17/ES. Če ni mogoče objektivno določiti, kateri dejavnosti je pogodba prvotno namenjena, se pogodba dodeli v skladu s predpisi iz odstavkov (2) in (3) člena 9 Direktive 2004/17/ES. Ta sklep temelji na pravnih in dejanskih razmerah v obdobju od oktobra 2011 do februarja 2012, razvidnih iz informacij, ki so jih predložili BDEW in nemški organi. Lahko se spremeni, če bi pomembne spremembe pravnih ali dejanskih razmer pomenile, da pogoji za uporabo člena 30(1) Direktive 2004/17/ES za proizvodnjo in veleprodajo električne energije iz konvencionalnih virov niso več izpolnjeni.

(45)

Ukrepi iz tega sklepa so skladni z mnenjem Svetovalnega odbora za javna naročila –