20.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 275/1

(1)

Evropska Komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 26. januarja 2011 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom oksalne kisline s poreklom iz Indije in Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Indija in LRK ali zadevni državi) v Unijo.

(2)

Protidampinški postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je Svet evropske kemijske industrije (CEFIC) vložil 13. decembra 2010 v imenu družbe Oxaquim S.A. (v nadaljnjem besedilu: pritožnik), ki predstavlja večinski delež, v tem primeru več kot 25 % celotne proizvodnje oksalne kisline Unije. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek postopka.

(3)

Komisija je pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike in predstavnike zadevnih držav, uvoznike, uporabnike ter združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(4)

Zaradi očitno velikega števila proizvajalcev izvoznikov v zadevnih državah je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za določitev dampinga in škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki v zadevnih državah pozvani, naj se javijo Komisiji in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom v obdobju od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010, kot je navedeno v obvestilu o začetku. Pri vzorčenju so sodelovale štiri indijske družbe, od katerih ena ni poročala o prodaji v Unijo, in tri skupine družb iz LRK. Glede na omejeno število sodelujočih družb ali skupin družb vzorčenje za Indijo ali LRK se je štelo, da vzorčenje za Indijo in LRK ni potrebno, pri čemer so bile vse zainteresirane strani obveščene, da vzorci ne bodo izbrani.

(5)

Pozneje je ena skupina družb iz LRK v zgodnji fazi preiskave prekinila nadaljnje sodelovanje. Poleg tega ena indijska družba Komisiji ni dovolila dostopa do svojega proizvodnega obrata za preveritveni obisk. Posledično se je v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe za družbo štelo, da ne sodeluje, pri čemer je bila obveščena o možnih posledicah nesodelovanja.

(6)

Da bi lahko proizvajalci izvozniki v LRK vložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo (v nadaljnjem besedilu: TGO) ali zahtevali individualno obravnavo (v nadaljnjem besedilu: IO), je Komisija sodelujočim kitajskim proizvajalcem izvoznikom in organom LRK poslala obrazce zahtevka. Ena kitajska skupina družb je zahtevala TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe, v primeru neodobritve pa IO, medtem ko je druga skupina družb zahtevala le IO.

(7)

Vprašalniki so bili poslani vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva. Izpolnjene vprašalnike so poslali tri družbe v Indiji, dve skupini družb v LRK in pritožnik. Drugi proizvajalec Unije ni sodeloval. Izpolnjene vprašalnike so poslali tudi trije uporabniki in osem uvoznikov, od katerih so bili obiskani vsi uporabniki in štirje uvozniki.

(8)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, potrebne za začasno ugotovitev dampinga, škode, ki je zaradi tega nastala, in interesa Unije, ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(9)

Preiskava dampinga in škode zajema obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2007 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(10)

Zadevni izdelek je oksalna kislina v dihidratni (številka CUS 0028635-1 in številka CAS 6153-56-6) ali anhidridni obliki (številka CUS 0021238-4 in številka CAS 144-62-7) in v vodni raztopini ali ne, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2917 11 00, ter s poreklom iz Indije in LRK. Obstajata dve vrsti oksalne kisline, in sicer nerafinirana oksalna kislina in rafinirana oksalna kislina. Rafinirana oksalna kislina, ki se proizvaja v LRK, v Indiji pa ne, se proizvaja s postopkom čiščenja nerafinirane oksalne kisline, katerega namen je odstranitev železa, kloridov, sledi kovin in drugih nečistoč.

(11)

Oksalna kislina se uporablja za veliko različnih namenov, npr. kot sredstvo za reduciranje in beljenje, pri farmacevtski sintezi ter proizvodnji kemikalij.

(12)

Preiskava je pokazala, da imajo oksalna kislina, ki jo industrija Unije proizvaja in prodaja v Uniji, oksalna kislina, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu v Indiji in LRK, ter oksalna kislina, ki je uvožena v Unijo iz Indije in LRK, v bistvu enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter enako osnovno končno uporabo.

(13)

Zato se ti izdelki začasno obravnavajo kot podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(14)

Med preveritvenim obiskom v Indiji ena družba ni uspela pravočasno zagotoviti zahtevanih informacij v zahtevani obliki. Posledično Komisija ni mogla preveriti informacij iz izpolnjenega protidampinškega vprašalnika. Družba je bila pisno obveščena, da morda ne bo obravnavana kot sodelujoča stran in da bodo ugotovitve morda temeljile na razpoložljivih dejstvih. Družba se je v svojem odgovoru sklicevala na olajševalne okoliščine, ki pa niso bile take, da bi prispevale k drugačnemu sklepu. Posledično je bil za to družbo uporabljen člen 18, ugotovitve pa so temeljile na razpoložljivih dejstvih. V skladu s tem se le za enega proizvajalca izvoznika iz Indije šteje, da je sodeloval s Komisijo pri trenutni preiskavi.

(15)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je domača prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam s strani proizvajalca izvoznika reprezentativna. Ker je ta prodaja predstavljala več kot 5 % obsega prodaje zadevnega izdelka Uniji, se ugotovi, da je bila celotna prodaja podobnega izdelka reprezentativna.

(16)

Komisija je pozneje preučila, ali se domača prodaja proizvajalca izvoznika lahko šteje za prodajo v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno z določitvijo deleža dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam pri celotni prodaji podobnega izdelka.

(17)

Kadar dobičkonosna prodaja znaša vsaj 80 % celotne prodaje, se normalna vrednost izračuna na podlagi celotne prodaje, vključno z nedobičkonosno. Če pa dobičkonosna prodaja znaša manj kot 80 %, vendar več kot 20 % celotne prodaje, in če so skupni tehtani povprečni stroški višji od tehtane povprečne cene, se normalna vrednost izračuna le na podlagi dobičkonosne prodaje. Prodaja se šteje za dobičkonosno, kadar je cena na enoto enaka ali višja od stroškov proizvodnje.

(18)

Analiza domače prodaje, ki jo je izvedla Komisija, je pokazala, da je dobičkonosna prodaja znašala 41 % celotne prodaje zadevnega izdelka in da so skupni tehtani povprečni stroški višji od tehtane povprečne cene. V skladu s tem se normalna vrednost izračuna le kot tehtana povprečna cena dobičkonosne prodaje.

(19)

Proizvajalec izvoznik v Indiji je zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato so izvozne cene v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi cen, ki so jih navedene neodvisne stranke dejansko plačale ali jih plačujejo za zadevni izdelek, izvožen v Unijo.

(20)

Normalna vrednost in izvozna cena se primerjata na podlagi franko tovarna. V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se za zagotovitev pravične primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen.

(21)

V skladu s tem so bile izvedene prilagoditve za stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške in stroške pakiranja, stroške kredita ter provizijo.

(22)

V skladu s členoma 2(11) in 2(12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za sodelujočega indijskega proizvajalca določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(23)

Na podlagi tega začasna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znaša 22,8 % za Punjab Chemicals and Crop Protection Limited (PCCPL).

(24)

Da bi se izračunala stopnja dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge proizvajalce izvoznike v Indiji, je bila stopnja sodelovanja določena na podlagi primerjave obsega izvoza v Unijo, ki ga je prijavil sodelujoči proizvajalec izvoznik, z Eurostatovo statistiko. Glede na to, da je bila stopnja sodelovanja Indije nizka, tj. 38 %, se šteje za primerno, da se stopnja dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge izvoznike v Indiji, določi na podlagi najvišje dampinške transakcije sodelujočega proizvajalca.

(25)

Na podlagi tega je stopnja dampinga na ravni države začasno določena na 43,6 % cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(26)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se normalna vrednost uvoza s poreklom iz LRK določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Ta merila so tu na kratko opisana zaradi boljše preglednosti:

(27)

Ena skupina družb iz LRK je zahtevala TGO in predložila obrazce zahtevka za TGO za tri družbe, vključene v proizvodnjo in trženje zadevnega izdelka. Zagotovljene informacije je Komisija pozneje preverila v prostorih zadevnih družb.

(28)

Preiskava v zvezi s TGO je pokazala, da ena družba ni izpolnjevala zahtev meril 1 do 3. Prvič, ni dokazala, da njeni stroški odražajo tržne vrednosti zaradi občutnega vmešavanja države, ki vpliva na stroškovno strukturo družbe, npr. v obliki davčnih olajšav in brezobrestnih posojil. Drugič, v okviru preiskave v zvezi s TGO so bile ugotovljene številne resne pomanjkljivosti in napake v računovodskih izkazih družbe, ki niso bile revidirane v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi (MRS). Tretjič, izkrivljanja, prenesena iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva, so bila ugotovljena v zvezi s pravicami družbe do rabe zemljišč. Natančneje, družba je prejela potrdilo o pravicah do rabe zemljišč, ne da bi izpolnjevala pogodbene pogoje ali plačala zanj v celoti.

(29)

Poleg tega druga družba v skupini ni dokazala, da je izpolnjevala merilo 2, saj ni imela neodvisno revidiranih računovodskih izkazov.

(30)

Komisija je zadevni skupini družb in pritožniku razkrila rezultate ugotovitev o TGO ter jima dala možnost, da predložita pripombe. Ugotovitve so bile razkrite tudi organom LRK. Komisiji ni bilo predloženih nobenih pripomb.

(31)

Ob upoštevanju navedenega je bilo ugotovljeno, da dve družbi iz skupine nista izpolnjevali merila za TGO. V skladu s stalno prakso Unije v zvezi s preučitvijo, ali skupina povezanih družb kot celota izpolnjuje pogoje za TGO, je bila skupini kot celoti TGO zavrnjena.

(32)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 6, sta obe sodelujoči skupini kitajskih družb zahtevali IO. Ker je bilo ugotovljeno, da sta obe skupini izpolnjevali merila iz člena 9(5) osnovne uredbe, je bilo začasno sklenjeno, da se jima odobri IO.

(33)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na podlagi domačih cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi.

(34)

Komisija je v obvestilu o začetku izrazila svoj namen, da Indijo uporabi kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti, in pozvala zainteresirane strani, da predložijo pripombe. Prejela ni nobenih pripomb. Komisija Indijo vsekakor šteje kot ustrezno primerljivo državo, ker ima edina druga država proizvajalka zunaj Unije, tj. Japonska, monopolni trg, ki je zaprt za konkurenco, in proizvaja oksalno kislino z edinstveno metodo, ki ni primerljiva z LRK. V nasprotju s tem indijski proizvajalci uporabljajo proizvodno metodo, ki je primerljiva z LRK, in med njimi vlada konkurenca na domačem trgu.

(35)

Kitajske družbe proizvajajo in izvažajo v Unijo dve vrsti oksalne kisline: nerafinirano oksalno kislino in rafinirano oksalno kislino. Rafinirana oksalna kislina, ki se ne proizvaja v primerljivi državi, se izdeluje s postopkom čiščenja nerafinirane oksalne kisline, katerega namen je odstranitev železa, kloridov, sledi kovin in drugih nečistoč. Dodatni stroški proizvajanja rafinirane oksalne kisline so ocenjeni na 12 % v primerjavi s proizvodnjo nerafinirane oksalne kisline. V skladu s tem se je Komisiji zdelo primerno določiti normalno vrednost za obe vrsti oksalne kisline.

(36)

Kar zadeva nerafinirano oksalno kislino, je bila normalna vrednost določena na podlagi normalne vrednosti, določene za Indijo v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je bila normalna vrednost določena le na podlagi dobičkonosne prodaje. Kar zadeva rafinirano oksalno kislino, ki se ne proizvaja v primerljivi državi, je bila normalna vrednost v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe konstruirana na podlagi proizvodnih stroškov za nerafinirano oksalno kislino v primerljivi državi. Proizvodni stroški so prilagojeni z zvišanjem za 12 %, da bi se upoštevali dodani proizvodni stroški (glej uvodno izjavo 35), prodajni, splošni in administrativni stroški (PSA-stroški) ter dobiček.

(37)

PSA-stroški in dobiček so bili po analogiji s členom 2(6) osnovne uredbe določeni tako, da so bili dodani PSA-stroški in dobiček za domačo prodajo nerafinirane oksalne kisline s strani sodelujočega proizvajalca izvoznika v primerljivi državi.

(38)

Ker je bila IO odobrena obema skupinama, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi cen, ki jih je dejansko plačevala ali jih plačuje prva neodvisna stranka v Uniji.

(39)

Oba proizvajalca izvoznika iz LRK sta izvažala oksalno kislino v Unijo preko povezanih trgovcev, zaradi česar je bil ceni, ki se je plačevala proizvajalcem, dodan pribitek. Ta pribitek se obravnava pri primerjavi izvozne cene z določeno normalno vrednostjo (glej uvodno izjavo 42).

(40)

Kar zadeva nerafinirano oksalno kislino, se je izvozna cena na ravni franko tovarna primerjala z normalno vrednostjo, določeno za primerljivo državo.

(41)

Izvozna cena za rafinirano oksalno kislino na ravni franko tovarna se je primerjala s konstruirano normalno vrednostjo (glej uvodno izjavo 36).

(42)

V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so bile za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo ali konstruirano normalno vrednostjo in izvozno ceno izvedene ustrezne prilagoditve. Prilagoditev je bila v skladu s členom 2(10)(i) izvedena zlasti za provizije, ki so jih prejemali povezani trgovci.

(43)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Komisija ugotovila, da povezanih trgovcev, preko katerih so proizvajalci izvozniki v LRK izvažali oksalno kislino v EU, ni mogoče obravnavati kot notranje oddelke za prodajo, saj trgujejo tudi z oksalno kislino in drugimi kemičnimi izdelki, ki jih nabavljajo pri nepovezanih dobaviteljih za namene izvoza in/ali domače prodaje. Zato se ugotovi, da so naloge teh trgovcev podobne nalogam zastopnika, ki za svoje delo prejema provizijo. V skladu s tem je bil za zagotovitev poštene primerjave med izvozno ceno in normalno vrednostjo pribitek cene trgovcev odpravljen. Prilagoditev je bila izračunana na podlagi dobička nepovezanega trgovca EU ter prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov zadevnega kitajskega trgovca.

(44)

Poleg tega so se pri posrednih davkih, stroških prevoza, zavarovanja, manipulativnih in drugih zadevnih stroških ter stroških pakiranja in kredita po potrebi izvedle nadaljnje prilagoditve, kadar je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte s preverjenimi dokazi.

(45)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile stopnje dampinga določene na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti vsake vrste izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno zadevnega izdelka vsake družbe, zaračunano Uniji, kot je bilo navedeno.

(46)

Na podlagi tega so začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(47)

Da bi se izračunala stopnja dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK, je bila stopnja sodelovanja določena na podlagi primerjave obsega izvoza v Unijo, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, z Eurostatovo statistiko.

(48)

Glede na to, da je bila stopnja sodelovanja LRK nizka, tj. približno 46 %, se šteje za primerno, da se stopnja dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge izvoznike v LRK, določi na podlagi najvišje dampinške transakcije sodelujočih proizvajalcev.

(49)

Na podlagi tega je stopnja dampinga na ravni države začasno določena na 52,2 % cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(50)

Pritožbo je vložil Svet evropske kemijske industrije (CEFIC) v imenu družbe Oxaquim S.A. (v nadaljnjem besedilu: pritožnik), tj. proizvajalca oksalne kisline, ki je v OP predstavljal večinski delež celotne proizvodnje Unije. Drugi proizvajalec Unije, tj. družba Clariant, ni nasprotoval začetku preiskave, vendar se je odločil, da ne bo sodeloval. V Uniji trenutno ni nobenega drugega proizvajalca zadevnega izdelka. Na podlagi tega industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe predstavljata proizvajalca Oxaquim S.A. in Clariant, ki predstavljata 100 % proizvodnje Unije. V nadaljnjem besedilu bosta navedena kot „industrija Unije“.

(51)

Za določitev celotne proizvodnje Unije so bile uporabljene vse razpoložljive informacije o proizvajalcih Oxaquim S.A. in Clariant, vključno z informacijami iz pritožbe in podatki, ki jih je pritožnik predložil pred začetkom preiskave in po njem. Na podlagi tega je bilo ocenjeno, da je celotna proizvodnja Unije v obravnavanem obdobju znašala med 11 000 in 15 000 ton.

(52)

Ugotovljeno je bilo, da je eden od proizvajalcev Unije določeno proizvedeno oksalno kislino uporabil kot vmesni material za proizvodnjo oksalatov (tetraoksalat, acetosella in kalijevi bioksalati). Ta oksalna kislina se je (brez računa) preprosto prenašala znotraj iste družbe. Ta oksalna kislina, ki je bila namenjena za lastno uporabo, ni vstopila na prosti trg in tako ni izpostavljena neposredni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka. V nasprotju s tem pa je bilo za izdelke, namenjene prodaji na prostem trgu, ugotovljeno, da so v neposredni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka.

(53)

Za čim celovitejši prikaz položaja industrije Unije so bili podatki pridobljeni in analizirani za celotno dejavnost v zvezi z oksalno kislino, pozneje pa je bilo določeno, ali so izdelki namenjeni za lastno uporabo ali za prosti trg.

(54)

Za naslednje gospodarske kazalnike, povezane z industrijo Unije, je bilo ugotovljeno, da se je treba za analizo in oceno osredotočiti na položaj, ki prevladuje na prostem trgu: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, tržni delež, rast, obseg izvoza, cene, dobičkonosnost, donosnost naložb ter denarni tok.

(55)

Kar zadeva druge gospodarske kazalnike, pa je bilo v preiskavi ugotovljeno, da jih je mogoče smiselno preučiti le glede na celotno dejavnost. Izdelki (za lastno uporabo ali namenjeni za prosti trg), zmogljivost, proizvodna zmogljivost, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, plače in zmožnost zbiranja kapitala so dejansko odvisni od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali so izdelki namenjeni za lastno uporabo ali za prodajo na prostem trgu.

(56)

Glede na to, da je oksalna kislina del oznake KN, ki vključuje tudi druge izdelke, na podlagi Eurostatovih podatkov ni bilo mogoče določiti obsega uvoza. V skladu s tem je bila potrošnja določena na podlagi podatkov o obsegu uvoza, ki jih je predložil pritožnik in so bili navzkrižno preverjeni s preverjenimi podatki, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki iz zadevnih držav, ter celotnega obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije.

(57)

Glede na majhno število dobaviteljev in potrebo po varovanju zaupnih poslovnih informacij v skladu s členom 19 osnovne uredbe je bil razvoj potrošnje v obravnavanem obdobju indeksiran.

Tabela 1

Potrošnja v Uniji

(58)

Leta 2008 se je celotna potrošnja Unije občutno povečala za 24 %, v naslednjem letu se je zmanjšala za 50 %, v OP pa se je spet povečala. Skupno se je potrošnja na trgu EU v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 %.

(59)

Komisija je preučila, ali je treba uvoz oksalne kisline iz LRK in Indije oceniti kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(60)

V zvezi z učinki uvoza s poreklom iz LRK in Indije je preiskava pokazala, da so bile stopnje dampinga nad pragom de minimis, kot je določeno v členu 9(3) osnovne uredbe, in da obseg dampinškega uvoza iz vsake od obeh zadevnih držav ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe.

(61)

Kar zadeva konkurenčne pogoje med dampinškim uvozom iz LRK in Indije na eni strani ter med dampinškim uvozom iz LRK in Indije in podobnim izdelkom na drugi, je bilo v okviru preiskave ugotovljeno, da so podobni. Natančneje, uvoženi izdelki se prodajajo preko istih prodajnih poti in podobnim kategorijam strank, s čimer so v konkurenci med sabo in z oksalno kislino, proizvedeno v Uniji.

(62)

Glede na navedeno se začasno šteje, da so vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena ter da je treba uvoz iz LRK in Indije preučiti kumulativno.

(63)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz oksalne kisline iz LRK in Indije razvijal na naslednji način:

Tabela 2

Uvoz iz LRK in Indije

(64)

Obseg uvoza iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 4 %, celotna potrošnja na trgu EU pa se je v istem obdobju zmanjšala za 5 % (glej tabelo 1). Poleg tega se je med letoma 2007 in 2008, kot je prikazano v tabeli, tržni delež znatno povečal, in sicer za 25 %, v obravnavanem obdobju pa za 10 %.

(65)

Povprečne cene uvoza iz zadevnih držav so se razvijale na naslednji način:

Tabela 3

Cena uvoza iz LRK in Indije

(66)

Uvozne cene so se med letoma 2007 in 2008 zvišale za 36 %, leta 2009 pa so se znižale na raven, podobno tisti iz leta 2007. V OP so se cene ponovno zvišale za skoraj 15 %. V obravnavanem obdobju so se cene zvišale za 16 %. Vendar je treba opozoriti, da so se uvozne cene med letom 2008 in OP znižale za 20 % kljub zvišanju cen glavnih proizvodnih sredstev (viri ogljika in energija) v tem obdobju.

(67)

Za analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen so se tehtane povprečne prodajne cene industrije Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven franko tovarna, tj. brez stroškov prevoza v Uniji ter po odbitku popustov in rabatov, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami sodelujočih izvoznikov iz LRK in Indije, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije, tj. brez popustov in po potrebi prilagojenimi ceni CIF meja Unije z ustrezno prilagoditvijo zaradi stroškov carinjenja in stroškov po uvozu.

(68)

Primerjava je pokazala, da je v OP zadevni dampinški izdelek s poreklom iz LRK in Indije, ki se je prodajal v Uniji, nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 16,9 % do 34,6 %. To stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen je spremljal negativen razvoj cen na trgu, kar je prispevalo k znatnemu znižanju cen.

(69)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vsebovala oceno vseh gospodarskih dejavnikov in indeksov, ki so povezani s stanjem industrije Unije od leta 2007 do konca OP.

(70)

Makroekonomski kazalniki (proizvodnja, zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, produktivnost, plače in višina stopenj dampinga) so bili ocenjeni na ravni industrije Unije, medtem ko so mikroekonomski kazalniki (zaloge, prodajne cene, dobičkonosnost, denarni tok, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala in naložb ter proizvodni stroški) temeljili na informacijah iz ustrezno preverjenih vprašalnikov, ki jih je predložil edini sodelujoči proizvajalec Unije.

(71)

Ob upoštevanju dejstva, da podatki za analizo škode večinoma izhajajo le iz enega vira, je bilo treba podatke, ki se nanašajo na industrijo Unije, indeksirati za ohranitev zaupnosti v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(72)

Navedena tabela vključuje podatke o proizvodnji, proizvodni zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti v Uniji, podatki za leti 2007 in 2008 pa vključujejo tudi podatke enega drugega proizvajalca Unije, ki je leta 2008 prenehal s proizvodnjo oksalne kisline.

(73)

Kot je prikazano v navedeni tabeli, je bila leta 2007 in 2008 proizvodnja industrije Unije sorazmerno stabilna, leta 2009 pa se je občutno zmanjšala. V OP se je proizvodnja povečala. Skupno se je proizvodnja v obravnavanem obdobju povečala za 6 %.

(74)

Zaradi zaprtja proizvodnega obrata enega drugega proizvajalca Unije leta 2008 se je proizvodna zmogljivost industrije Unije leta 2008 občutno zmanjšala, in sicer za 23 %.

(75)

Pojav obeh dejavnikov, tj. povečanja obsega proizvodnje in zmanjšanja proizvodne zmogljivosti zaradi zaprtja proizvodne enote s strani tretjega proizvajalca Unije leta 2008, je v obravnavanem obdobju povzročil znatno povečanje izkoriščenosti zmogljivosti, in sicer za 38 %.

(76)

Obseg prodaje za leti 2007 in 2008 vključuje prodajo proizvajalca Unije, ki je leta 2008 prenehal s proizvodnjo.

(77)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije zmanjšala za 5 % (glej uvodno izjavo 58), obseg prodaje zadevnega izdelka industrije Unije neodvisnim strankam na trgu Unije pa se je v istem obdobju zmanjšal za 14 %, kar se je pokazalo v izgubi tržnega deleža za 9 %.

(78)

Ob upoštevanju razvoja v obravnavanem obdobju je bil 14-odstotni upad obsega prodaje industrije Unije mnogo bolj izrazit kot 5-odstotno zmanjšanje potrošnje Unije. Zato se je v istem obdobju tržni delež industrije Unije prav tako znatno zmanjšal, in sicer za 9 %.

(79)

Število zaposlenih se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 4 %. Opozoriti je treba, da proizvodnja oksalne kisline ni delovno intenzivna.

(80)

Celotna produktivnost na zaposlenega se je v obravnavanem obdobju povečala za 11 % zaradi povečane proizvodnje, število zaposlenih pa se je zmanjšalo.

(81)

Plače so se v celotnem obravnavanem obdobju znižale za 1 %. Po začetnem zvišanju plač za 21 % med letoma 2007 in 2008 so se do OP stalno nižale.

(82)

Stopnje dampinga so navedene v oddelku o dampingu. Vse stopnje, ki so bile določene, so znatno nad stopnjo de minimis. Poleg tega učinek dejanskih stopenj dampinga glede na obseg in cene dampinškega uvoza nikakor ne more veljati za zanemarljivega.

(83)

Analiza mikroekonomskih kazalnikov (prodajne cene in stroški proizvodnje, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, donosnost naložb ter zmožnost zbiranja kapitala in naložb) je bila izvedena le na ravni pritožnika, saj od drugega proizvajalca EU, kot je navedeno v uvodni izjavi 70, niso bili pridobljeni nobeni podatki.

(84)

Povprečne prodajne cene franko tovarna industrije Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, so se v obravnavnem obdobju zvišale za 31 %.

Tabela 8

Stroški proizvodnje

(85)

V okviru preiskave je bilo ugotovljeno, da so bili povprečni stroški proizvodnje sodelujočega proizvajalca Unije skozi leta sorazmerno stabilni zaradi stalnega izboljševanja proizvodnega postopka, kar je bilo mogoče doseči le z velikimi naložbami (glej tabeli 9 in 11).

(86)

Zaradi lastnosti zadevnega izdelka se zaloge ne hranijo. Zadevni izdelek se hitro posuši in se nato strdi, zato proizvajalci proizvajajo le blago za takojšnje pošiljanje.

(87)

Dobičkonosnost podobnega izdelka je bila določena tako, da je bil neto dobiček od prodaje podobnega izdelka pritožnika pred obdavčitvijo izražen kot odstotek prihodkov od te prodaje.

(88)

Potem ko je pritožnik leta 2007 imel znatno izgubo, je leta 2008 ustvaril majhen dobiček, leta 2009 pa je ponovno imel izgubo. Pritožnik je v OP ustvaril majhen dobiček zaradi zmanjšanja nekaterih elementov stroškov proizvodnje, kot je prikazano v tabeli 8.

Tabela 10

Denarni tok

(89)

Trend, ki ga je pokazal denarni tok, tj. sposobnost industrije, da sama financira svoje dejavnosti, v veliki meri odraža razvoj dobičkonosnosti. Posledično je bil denarni tok leta 2007 negativen, pri čemer se je kljub določenemu izboljšanju leta 2008 zmanjšal med letom 2008 in OP, s čimer se je finančni položaj sodelujočega proizvajalca Unije poslabšal.

Tabela 11

Naložbe

(90)

V navedeni tabeli je prikazano, da so se naložbe pritožnika v zadevni izdelek povečale tudi ob nizki dobičkonosnosti. Naložbe so bile večinoma usmerjene v uporabo novih proizvodnih orodij in uvedbo novih proizvodnih postopkov za izboljšanje učinkovitosti. Povečanje naložb kaže na to, da industrija ni imela težav pri zbiranju kapitala, kar dokazuje njena nadaljnja sposobnost preživetja.

(91)

Naložbe so se v obravnavanem obdobju povečale za 177 %.

(92)

S povečanjem svojih naložb za izboljšanje proizvodnih postopkov je industrija, ki je kapitalsko intenzivna, še vedno kazala zmožnost zbiranja kapitala; vendar je ta zmožnost ovirana zaradi zmanjševanja prodaje in vedno večjih težav pri ustvarjanju denarnega toka.

Tabela 12

Donosnost naložb

(93)

Donosnost naložb zadevnega izdelka kljub povečanju naložb ni dosegla pričakovanega donosa. Čeprav se je leta 2008 stanje nekoliko izboljšalo, je donosnost naložb v obravnavanem obdobju ostala negativna.

(94)

Zato je rast industrije omejena in očitno nesorazmerna z naložbami, izvedenimi v zadnjih letih.

(95)

Preiskava je pokazala, da nekateri škodni kazalniki kažejo na pozitiven trend: obseg proizvodnje se je povečal za 6 %, izkoriščenost zmogljivosti za 38 % in naložbe za 177 %, zato je družba lahko ustvarila dokaj sorazmeren dobiček (od znatne izgube leta 2007 do majhnega dobička v OP). Vendar so se v obravnavanem obdobju številni kazalniki gospodarskega položaja industrije precej poslabšali, kot je prikazano zgoraj.

(96)

Po zaprtju proizvodnega obrata enega proizvajalca Unije se je obseg prodaje zmanjšal za 14 %. Zaposlenost je bilo treba zmanjšati za 4 %, proizvodna zmogljivost pa se je zmanjšala za 23 %. Medtem ko se je potrošnja zmanjšala le za 5 %, se je tržni delež zmanjšal za skoraj 9 %. Zato je bila dobičkonosnost nizka in je negativno vplivala na donosnost naložb in denarni tok, zlasti med letom 2008 in OP. Stopnja dobičkonosnosti se je v obravnavanem obdobju izboljšala, vendar je v OP ostala zelo nizka in ne zadostuje za srednjeročno ohranitev proizvodnje.

(97)

Čeprav se je celotna proizvodnja povečala, je industrija Unije izgubila znaten tržni delež. Hkrati se je znatno povečal dampinški uvoz iz zadevnih držav.

(98)

Glede na navedeno se začasno ugotovi, da je industrija Unije v OP utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(99)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav. Poleg tega so bili preučeni tudi znani dejavniki, razen dampinškega uvoza, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, da bi se zagotovilo, da se morebitna škoda, ki bi jo ti dejavniki povzročili, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

(100)

Potrošnja oksalne kisline v Uniji se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 %, dampinški uvoz iz zadevnih držav pa se je v tem obdobju povečal za več kot 4 %. Najvišje povečanje dampinškega uvoza je bilo med letoma 2007 in 2008, ko se je povečal za 54 %. Tržni delež uvoza iz zadevnih držav se je med letoma 2007 in 2008 povečal za 25 %, kar je sovpadalo z 21-odstotnim zmanjšanjem tržnega deleža industrije Unije v navedenem obdobju.

(101)

Medtem ko so se povprečne uvozne cene v obravnavanem obdobju zvišale za 16 %, so uvozne cene v OP v povprečju nelojalno znižale prodajne cene sodelujočega proizvajalca Unije za 21,9 %, s čimer so izvajale pritisk na cene industrije Unije, sodelujočemu proizvajalcu Unije pa preprečevale dvig cen na bolj dobičkonosno raven.

(102)

Opozoriti je treba, da je industrija Unije zabeležila znaten upad obsega prodaje (–14 %). Vendar je bilo to zmanjšanje prodaje veliko izrazitejše kakor upad povpraševanja, pri čemer je vodilo v izgubo tržnega deleža za 9 %. Hkrati se je tržni delež zadevnih držav povečal za 10 %. To kaže, da je tržni delež industrije Unije prevzel predvsem dampinški uvoz iz zadevnih držav.

(103)

Zato se šteje, da Unija zaradi stalnega pritiska, ki ga je nizkocenovni dampinški uvoz iz zadevnih držav izvajal na trg Unije, ni mogla prilagoditi svojih prodajnih cen višjim stroškom surovin in energije. To je povzročilo izgubo tržnega deleža in stalno zmanjševanje dobičkonosnosti industrije Unije.

(104)

Glede na navedeno je bilo začasno ugotovljeno, da je nenadno povečanje nizkocenovnega dampinškega uvoza iz zadevnih držav znatno negativno vplivalo na gospodarski položaj industrije Unije.

(105)

Drugi dejavniki, ki so bili preučeni v okviru vzročnosti, so razvoj povpraševanja na trgu Unije, cene surovin, izvoz industrije Unije, uvoz zadevnega izdelka iz drugih držav, lastna uporaba oksalne kisline s strani industrije in gospodarska kriza.

(106)

Kot je prikazano v tabeli 1, se je potrošnja oksalne kisline v Uniji leta 2008 najprej povečala za 24 %, nato se je naslednje leto zmanjšala za 39 %, v OP pa se je ponovno povečala. Skupno se je potrošnja na trgu EU v obravnavanem obdobju zmanjšala za 5 %. V istem obdobju je industrija Unije izgubila tržni delež.

(107)

Čeprav je bilo v okviru preiskave ugotovljeno, da je upad povpraševanja na trgu Unije leta 2009 vplival tudi na uvoz iz zadevnih držav, je treba opozoriti, da je izvoznikom v zadevnih državah v obravnavanem obdobju uspelo povečati svoj obseg prodaje in tržni delež zaradi pritiska na cene, ki ga je dampinški uvoz izvajal na trg.

(108)

V skladu s tem se začasno šteje, da sta bila razlog za poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije zlasti nenadno povečanje dampinškega uvoza iz zadevnih držav in nelojalno nižanje prodajnih cen, ki so ga izvajali izvozniki v zadevnih državah, ne pa zmanjšanje potrošnje. Čeprav je zmanjšanje povpraševanja prispevalo k škodi, ne bi moglo prekiniti vzročne zveze med nastalo znatno škodo in povečanjem dampinškega uvoza.

(109)

Kot je prikazano v tabeli 8, so povprečni stroški proizvodnje ostali sorazmerno stabilni kljub občutnemu povečanju stroškov glavnih surovin (sladkorja). Preiskava je dejansko pokazala, da stroški proizvodnje sodelujočega proizvajalca Unije niso sledili podobnemu trendu kot razvoj cen ene od glavnih surovin v proizvodnji oksalne kisline. Občutno povečanje povprečnih cen sladkorja za 50 % v obravnavanem obdobju so ublažile naložbe sodelujočega proizvajalca Unije v izboljšanje proizvodnih postopkov. Zato je skupni neto učinek pomenil zmanjšanje stroškov proizvodnje za 12 %. Kljub temu so se prodajne cene na enoto v obravnavanem obdobju, kot je prikazano v tabeli 7, zvišale za 31 %. Ugotovljeno je bilo, da so za izvoznike v zadevnih državah veljali enaki gospodarski pogoji, kar zadeva razvoj cen surovin, saj so uvozne cene na enoto sledile enakemu trendu kot prodajne cene na enoto sodelujočega proizvajalca Unije, vendar na nižji ravni.

(110)

Brez škodljivega dampinga bi se lahko pričakovalo, da bi se cene redno prilagajale tako, da bi se upošteval razvoj različnih elementov stroškov proizvodnje. Vendar se to ni zgodilo. Sodelujoči proizvajalec Unije ni mogel doseči dobrih stopenj dobička, potrebnih za tega kapitalsko intenzivnega proizvajalca, pri čemer se je zmanjšal tudi njegov denarni tok.

(111)

V skladu s tem se začasno šteje, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav, ki je nelojalno znižal prodajne cene sodelujočega proizvajalca Unije, znižal cene na trgu Unije in sodelujočemu proizvajalcu Unije preprečil dvig prodajnih cen, da bi pokril stroške ali dosegel razumno dobičkonosnost.

(112)

Glede na to, da so cene surovin vplivale tudi na izvoznike v zadevnih državah, je bilo začasno ugotovljeno, da zvišanje cen surovin ni moglo vplivati na znatno škodo, ki jo je industrija Unije utrpela v obravnavanem obdobju.

(113)

Preučen je bil tudi izvoz proizvajalcev Unije kot eden od drugih znanih dejavnikov razen dampinškega uvoza, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi bila pripisana dampinškemu uvozu.

(114)

Analiza je pokazala, da je izvoz sodelujočega proizvajalca Unije nepovezanim strankam predstavljal pomemben del njegove celotne prodaje (približno 30 %). Obseg izvoza sodelujočega proizvajalca Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 52 %, medtem ko se je cena izvoza na enoto znatno znižala v nasprotju s prodajno ceno sodelujočega proizvajalca Unije znotraj Unije, ki se je znatno zvišala. V okviru preiskave je bilo ugotovljeno, da je imel izvoz pomembno vlogo pri ohranjanju visoke izkoriščenosti zmogljivosti za kritje fiksnih stroškov in stroškov naložb v stroje. Čeprav je bil izvoz izveden po cenah, ki so bile nižje od cen na trgu Unije, so bile te nizke cene posledica konkurence z nizkocenovno oksalno kislino na izvoznih trgih s strani izvoznikov iz zadevnih držav. Preiskava je pokazala, da je ta izvoz sodelujočemu proizvajalcu Unije omogočil, da ublaži škodo, ki jo je utrpel na trgu EU, in zato ni tak, da bi prekinil vzročno zvezo, ki je bila ugotovljena med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(115)

Ker iz drugih držav, razen zadevnih, ni bilo nobenega uvoza, ta element ni vplival na trg EU.

(116)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 52 do 55, je lastna uporaba omejena na lastne prenose znotraj enega od proizvajalcev Unije, pri čemer se oksalna kislina znotraj družbe pretvarja v oksalate. Dobiček, ki je bil ustvarjen s prodajo oksalatov, je znaten in je dejansko omogočil proizvajalcu, da nadaljuje s svojimi dejavnostmi kljub izgubam z oksalno kislino. Zato ta element ne prispeva k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(117)

Leta 2009 se je potrošnja oksalne kisline v Uniji v primerjavi z letom 2008 zaradi gospodarske krize zmanjšala za polovico, kar je povzročilo izgubo obsega (– 40 %) in vrednosti prodaje (– 45 %) industrije Unije. Vendar je industrija z znižanjem cen v tem obdobju za približno 5 % lahko pridobila tržni delež (11 %) in tako zmanjšala negativne učinke krize. Industrija je bila leta 2009 dejansko blizu pragu dobička.

(118)

Čeprav je gospodarska kriza v obdobju 2008–2009 morda prispevala k slabi uspešnosti industrije Unije, na splošno ni mogla imeti takega učinka, da bi prekinila vzročno zvezo med dampinškim uvozom in stanjem škode industrije Unije.

(119)

Navedena analiza je pokazala, da sta se obseg prodaje in tržni delež zadevnih držav v obravnavanem obdobju povečala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bil ta uvoz izveden po dampinških cenah, ki so bile v OP znatno nižje, tj. za skoraj 22 %, od cen, ki jih je industrija Unije zaračunavala na trgu Unije za zadevni izdelek.

(120)

To povečanje obsega in tržnega deleža nizkocenovnega dampinškega uvoza iz zadevnih držav je bilo doseženo kljub splošnemu zmanjšanju povpraševanja na trgu Unije v obravnavanem obdobju. Povečanje tržnega deleža uvoza je sovpadalo z negativnim razvojem tržnega deleža industrije Unije v istem obdobju. Hkrati je bilo opaziti negativen razvoj glavnih kazalnikov gospodarskega in finančnega položaja industrije Unije, kot je navedeno zgoraj.

(121)

Upad potrošnje na trgu Unije leta 2009 je negativno vplival na uspešnost industrije Unije. Vendar to skupaj z drugimi dejavniki ni moglo imeti takega učinka, da bi prekinilo vzročno zvezo med dampinškim uvozom in stanjem škode industrije Unije.

(122)

Na podlagi navedene analize, ki je ustrezno razlikovala in ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(123)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali so kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje začasnih protidampinških ukrepov v tem primeru ni bilo v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov zadevnega izdelka.

(124)

Industrijo Unije sestavljata dva proizvajalca s tovarnami v različnih državah članicah Unije, ki pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka neposredno zaposlujeta 30 do 50 ljudi.

(125)

Eden od proizvajalcev Unije ni nasprotoval začetku preiskave, vendar ni zagotovil nadaljnjih informacij in ni sodeloval v preiskavi.

(126)

Industrija Unije je utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Opozoriti je treba, da je večina pomembnih kazalnikov škode kazala na negativen trend v obravnavanem obdobju. Zelo prizadeti so bili zlasti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb. Šteje se, da brez ukrepov okrevanje sektorja oksalne kisline ne bo zadostovalo za okrevanje finančnega položaja industrije Unije, ki se lahko še poslabša.

(127)

Pričakuje se, da se bodo z uvedbo ukrepov znova vzpostavili učinkoviti in pošteni pogoji trgovanja na trgu Unije, kar bo industriji Unije omogočilo uskladitev cen oksalne kisline tako, da bodo upoštevani stroški proizvodnje. Pričakuje se lahko, da se bo z uvedbo ukrepov industriji Unije omogočila povrnitev vsaj dela tržnega deleža, ki ga je izgubila v obravnavanem obdobju, kar bi dodatno pozitivno vplivalo na njen gospodarski položaj in dobičkonosnost.

(128)

Zato je bilo ugotovljeno, da bi bila uvedba začasnih protidampinških ukrepov na uvoz oksalne kisline s poreklom iz LRK in Indije v interesu industrije Unije.

(129)

Izpolnjene vprašalnike je poslalo osem nepovezanih uvoznikov. Trije od teh uvoznikov so uvažali le majhen obseg zadevnega izdelka in so lahko zvišanje cen prenesli na svoje stranke. Nekateri so navedli, da bodo preučili možnost morebitne odstranitve izdelka iz svojega obsega izdelkov, če bodo uvedene protidampinške dajatve.

(130)

Četrti uvoznik je trdil, da lahko njegove stranke uporabljajo sistem aktivnega oplemenitenja za vse njihove končne izdelke, za katere se v proizvodnem postopku uporablja oksalna kislina in ki se ponovno izvažajo zunaj EU. V skladu s tem učinek uvedbe protidampinških ukrepov na tega uvoznika ne bi bil znaten.

(131)

Na podlagi navedenega se začasno ugotovi, da uvedba ukrepov na splošno ne bi smela znatno vplivati na uvoznike. Stopnje dobička za oksalno kislino so na splošno znatno višje za uvoznike, ki pričakujejo, da bodo lahko zvišanja cen prenesli na svoje stranke.

(132)

Sodelujoči uporabniki so v OP predstavljali 22 % potrošnje oksalne kisline Unije. Preiskava je pokazala, da je razlikovanje med uporabo nerafinirane oksalne kisline in rafinirane oksalne kisline bistveno za preizkus interesa EU v zvezi z uporabniki. Sodelujoča industrija Unije proizvaja nerafinirano oksalno kislino, medtem ko drugi nesodelujoči proizvajalec EU proizvaja rafinirano oksalno kislino, ki se uporablja zlasti na področjih farmacije, prehrane in ekstrakcije finega kovinskega prahu.

(133)

Uporabniki nerafinirane oksalne kisline so trdili, da bi uvedba ukrepov povzročila zvišanje cen s strani sodelujoče industrije Unije, ki je edini dobavitelj v EU. Po drugi strani so uporabniki navedli tudi, da ne bi bilo zaželeno, da bi bili v celoti odvisni od tujega uvoza.

(134)

Za uporabnike, ki proizvajajo izdelke za čiščenje in beljenje, oksalna kislina predstavlja le majhen del proizvodnih sredstev, pri čemer bi zvišanje cen zaradi protidampinških dajatev verjetno lahko prenesli na svoje stranke ali pa bi spremenili formule svojih izdelkov, kadar bi bilo to mogoče, in namesto oksalne kisline uporabljali nadomestne izdelke.

(135)

Za uporabnike, ki proizvajajo izdelke za poliranje, oksalna kislina predstavlja večinski delež njihovih stroškov proizvodnih sredstev in ni zamenljiva. Zaradi konkurence drugih proizvajalcev zunaj EU ni verjetno, da bi lahko uporabniki zvišanja cen v celoti prenesli na svoje stranke. Vendar 95 % svojih izdelkov izvažajo zunaj EU in bi lahko povrnili dajatve v okviru sistema aktivnega oplemenitenja.

(136)

Za uporabnike, ki uporabljajo oksalno kislino za druge namene, kot je recikliranje stare kovine, oksalna kislina predstavlja pomemben del skupnih proizvodnih stroškov končnega izdelka, za katerega se uporablja oksalna kislina. Trg s končnim izdelkom je zelo nestanoviten. Oksalna kislina v proizvodnem postopku ni zamenljiva. Glavni izvajalec recikliranja stare kovine v Uniji vso svojo oksalno kislino kupuje od proizvajalcev Unije. Z uvedbo protidampinških dajatev je industrija v položaju, da izbere, v kolikšni meri, če sploh, bo zvišala cene, da bi imela koristi od uvedbe dajatev. Zato učinek uvedbe ukrepov na tega uporabnika ni jasen. Vendar bo glede na to, da ta uporabnik trenutno ustvarja nizek dobiček s prodajo končanega izdelka, kakršno koli zvišanje cen imelo negativen učinek, če družba ne more prenesti zvišanja cen.

(137)

„Rafinirana“ oksalna kislina se med drugim uporablja za proizvodnjo prahu iz nekaterih kovin. Oksalna kislina predstavlja znaten del skupnih proizvodnih stroškov. Oksalna kislina v tem postopku ni zamenljiva. Vendar so lahko dobički v tem sektorju znatni. Ker so letni stiki v tem sektorju običajni, zvišanj cen kratkoročno ne bo lahko prenesti. Vendar ob upoštevanju, da najnižja predlagana stopnja dajatve znaša 14,6 % in da se ustvarjajo visoki dobički, bi bilo morebitna zvišanja cen kratkoročno mogoče prevzeti.

(138)

En uporabnik je trdil, da proizvodnja rafinirane oksalne kisline ne zadostuje za izpolnitev povpraševanja. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da je primanjkljaj med proizvodnjo rafinirane vrste oksalne kisline in potrošnjo v Uniji znašal približno 1 000–2 000 ton/leto. Glede na to, da se večina končnih izdelkov, za katere se v proizvodnem postopku uporablja rafinirana oksalna kislina, izvaža, bi lahko uporabniki vsekakor delovali v okviru sistema aktivnega oplemenitenja, če bi to želeli.

(139)

Glede na navedeno je bilo začasno sklenjeno, da na podlagi razpoložljivih informacij o interesu Unije na splošno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov za uvoz oksalne kisline s poreklom iz LRK in Indije.

(140)

Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije je treba uvesti začasne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(141)

Za določitev ravni teh ukrepov so bile upoštevane ugotovljene stopnje dampinga in višina dajatve, potrebna za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(142)

Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je štelo, da morajo morebitni ukrepi industriji Unije omogočiti, da krije svoje stroške proizvodnje in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v sektorju lahko ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza, od prodaje podobnega izdelka v Uniji. Šteje se, da dobiček, ki bi ga bilo mogoče doseči brez dampinškega uvoza, znaša 8 % prihodkov od prodaje in da bi se lahko ta stopnja dobička obravnavala kot ustrezna minimalna stopnja, ki bi jo lahko industrija Unije po pričakovanju dosegla brez škodljivega dampinga.

(143)

Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za industrijo Unije za podobni izdelek. Neškodljiva cena je bila izračunana tako, da so bili navedeni 8-odstotni stopnji dobička prišteti stroški proizvodnje.

(144)

Potrebno zvišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave glede na vrsto izdelka med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK in Indiji, ustrezno prilagojeno za stroške uvoza in carine, ter neškodljivo ceno vrst izdelkov, ki jih je industrija Unije prodajala na trgu Unije v OP. Razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF za primerjane vrste.

(145)

Glede na navedeno se šteje, da je treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe začasne protidampinške ukrepe uvesti za uvoz s poreklom iz LRK in Indije na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(146)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja „za vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz LRK in Indije, ki jih proizvajajo te družbe, torej navedeni določeni pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, ne morejo imeti koristi od teh stopenj, pri čemer zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(147)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj nasloviti na Komisijo (3) skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezani, na primer, s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi bo uredba ustrezno spremenjena s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(148)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja protidampinške dajatve je treba stopnjo preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(149)

Ugotovljene stopnje dampinga in škode so naslednje:

(150)

Vsak proizvajalec izvoznik oksalne kisline v LRK, ki se še ni javil, ker je menil, da ne izpolnjuje meril za TGO ali IO, vendar meni, da bi bilo treba določiti ločeno stopnjo dajatve, je pozvan, da se javi Evropski komisiji v desetih dneh od dneva po objavi te uredbe v Uradnem listu Evropske unije  (4).

(151)

V interesu dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka, v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(152)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo protidampinških dajatev za namene te uredbe so začasne in se lahko za kakršno koli dokončno ugotovitev ponovno preučijo –