1.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 315/1

(1)

Komisija je z Uredbo (EU) št. 478/2010 (2) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz preje visoke trdnosti iz poliestra (v nadaljnjem besedilu: PVT) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK). Začasni ukrepi niso bili uvedeni za uvoz PVT s poreklom iz Republike Koreje (v nadaljnjem besedilu: Koreja) in s Tajvana.

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 27. julija 2009 vložil Mednarodni odbor za svilo in sintetična vlakna (CIRFS) (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev PVT, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 60 % celotne proizvodnje PVT v Uniji.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. julija 2008 do 30. junija 2009 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od januarja 2005 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o uvedbi začasnih protidampinških ukrepov (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), je več zainteresiranih strani pisno predstavilo svoja stališča do začasnih ugotovitev. Strani, ki so to zahtevale, so imele tudi možnost za zaslišanje. Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve. Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile začasne ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(5)

Kar zadeva interese Unije, so bili dodatni preveritveni obiski opravljeni v naslednjih družbah:

uporabniki v Uniji:

(6)

Ena zainteresirana stran je zahtevala zaslišanje in posredovanje pooblaščenca za zaslišanje. Ta zahteva je bila vložena po začasnem razkritju. Zaslišanje v navzočnosti pooblaščenca za zaslišanje je bilo odobreno.

(7)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih sta se nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz PVT s poreklom iz LRK in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Odobreno jim je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko predložile svoja stališča v zvezi s tem razkritjem.

(8)

Zadevni izdelek je PVT (razen šivalne preje), ki ni pripravljena za prodajo na drobno, vključno z monofilamenti številke manj kot 67 deciteksov, s poreklom iz LRK, Koreje in s Tajvana (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), trenutno uvrščena pod oznako KN 5402 20 00.

(9)

Po začasnem razkritju je ena stran trdila, da Komisija ni upoštevala razlik med prejo, ki se uporablja pri proizvodnji pnevmatik, tako imenovano „visokomodulno nizko krčljivo“ prejo (High Modulus Low Shrinkage, v nadaljnjem besedilu: HMLS), in drugimi vrstami preje, saj so za to prejo potrebni dolgotrajni in dragi tehnični preskusi, preden je preja odobrena za specifikacije HMLS, ki jih določijo kupci. Poleg tega je ta stran trdila, da ni jasno, kateri dejavniki se upoštevajo pri začasni določitvi obstoja enega izdelka. Druga stran je trdila, da imajo preja HMLS in druge vrste preje različne stroškovne strukture.

(10)

V odgovor na te trditve bi bilo treba najprej navesti, da se zadevni izdelek uporablja za številne različne namene, kot so ojačitev pnevmatik, široke tkanine, varnostni pasovi, zračne blazine, vrvi, mreže in več uporab v industriji. Namenov uporabe je torej veliko, zato je veliko tudi različnih vrst in specifikacij.

(11)

Pri ugotovitvi, da preja HMLS in druge vrste preje pomenijo en izdelek, so bila glavna merila fizikalne, tehnične in kemične lastnosti. Kot je namreč pojasnjeno v uvodni izjavi 19 začasne uredbe, je preiskava pokazala, da imajo vse različne vrste zadevnega izdelka enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti, čeprav ima preja HMLS nekatere posebne lastnosti v primerjavi z drugimi vrstami PVT (npr. modul, krčenje, natezna trdnost in odpornost proti utrujanju). Zato se šteje, da pomenijo en izdelek.

(12)

V zvezi z zatrjevanimi razlikami v stroškovni strukturi bi bilo treba navesti, da to samo po sebi ni odločilno merilo pri ugotavljanju, ali je preja HMLS drugačen izdelek od drugih vrst PVT. Razlike v stroških, cenah in proizvodnem postopku same po sebi ne upravičujejo, da bi bilo treba neko vrsto izdelka, kot je HMLS, šteti za drugačen izdelek, če ima ta vrsta izdelka enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti kot druge vrste izdelka.

(13)

Zato se ni štelo za utemeljeno HMLS izključiti iz obsega preiskave, zaradi česar je bilo treba trditve v zvezi s tem zavrniti.

(14)

Ker v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave od 16 do 20 začasne uredbe potrdijo.

(15)

En proizvajalec izvoznik na Tajvanu je predložil dokaze, da se je cena glavnih surovin, to je prečiščene tereftalne kisline (Purified Terephtalic Acid – PTA) in monoetilen glikola (Mono Ethylene Glycol – MEG), ki ju je kupoval za proizvodnjo PVT, med OP spreminjala. Predvsem se je izkazalo, da so se nabavne cene močno znižale zlasti v četrtem četrtletju leta 2008. Zato je trdil, da bi bilo to treba upoštevati pri določitvi njegovih normalnih vrednosti, da bi bila zagotovljena poštena primerjava z izvoznimi cenami.

(16)

Ugotovitve iz uvodne izjave 18 izhajajo iz zelo podrobne analize podatkov, ki jih je predložil izvoznik in ki so bili preverjeni med preveritvenim obiskom. Zato se je štelo, da je določitev normalnih vrednosti za nekatera obdobja OP zaradi upoštevanja razlik v cenah surovin v tem primeru upravičena.

(17)

V zvezi z metodo, opisano v uvodnih izjavah 86 in 87 začasne uredbe, ni bilo drugih pripomb. Metoda, uporabljena za določitev normalne vrednosti za tajvanske proizvajalce izvoznike, se lahko potrdi.

(18)

Preiskava je pokazala, da je tajvanski proizvajalec iz uvodne izjave 15 prodal večje količine zadevnega izdelka na trg Unije v prvi polovici OP, ko so bile cene surovin nižje. To ugotovitev bi bilo treba upoštevati tudi glede na vsebino uvodne izjave 16.

(19)

Ker v zvezi z izvozno ceno ni bilo pripomb, se uvodna izjava 88 začasne uredbe potrdi.

(20)

Normalna vrednost in izvozna cena sta bili določeni, kot je pojasnjeno zgoraj. Tako določena normalna vrednost za navedenega proizvajalca in njegova izvozna cena sta se primerjali v obdobjih, med katerimi je minilo čim manj časa, da bi se upoštevale razlike, ki so vplivale na primerljivost cen. To je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(21)

Druge pripombe v zvezi s primerjavo normalne vrednosti in izvozne cene tajvanskih proizvajalcev izvoznikov niso bile prejete. Zato se lahko vsebina uvodne izjave 89 začasne uredbe potrdi.

(22)

Opozoriti je treba, da je bilo v uvodni izjavi 92 začasne uredbe ugotovljeno, da je bila stopnja dampinga na ravni države za Tajvan de minimis. Dokončna stopnja dampinga, določena za tajvanskega proizvajalca iz uvodne izjave 15, je zdaj pod mejo de minimis. Zato je potrjeno, da je dokončna stopnja dampinga na ravni države za Tajvan de minimis.

(23)

Spomniti je treba, da se je javilo 11 proizvajalcev izvoznikov v LRK. Te družbe so pomenile 100 % celotnega izvoza zadevnega izdelka v Unijo v OP. Za določitev dampinga za LRK je bil na podlagi največjega obsega izvoza izbran vzorec treh proizvajalcev izvoznikov ali skupin povezanih družb. Trije vzorčeni proizvajalci izvozniki so zahtevali TGO, toda ugotovljeno je bilo, da je do nje upravičen samo eden.

(24)

Po razkritju ugotovitev v zvezi s TGO sta proizvajalca izvoznika, ki jima TGO ni bila odobrena, predložila pripombe, ki so povzete v nadaljnjem besedilu.

(25)

Pripombe prvega proizvajalca izvoznika so se nanašale na omejevalno klavzulo v njegovih poslovnih dejavnostih, težave z računovodstvom in plačilo za določene dobrine, kot so pravice do rabe zemljišča.

(26)

Ta izvoznik je priznal obstoj omejevalne klavzule v svojem statutu. Trdil je, da klavzula ni več imela pravnih učinkov na njegovo dejavnost, vendar tega ni dokazal. Prav tako je v zvezi s težavami z računovodstvom priznal razlike med računovodskimi evidencami in revidiranimi finančnimi izkazi, vendar je trdil, da so bile te razlike majhne in da so bile pojasnjene med preiskavo. Pojasniti je treba, da težave z računovodstvom navedene družbe, zaradi katerih je bila TGO zavrnjena, niso bile majhne, ampak so bile znatne, zlasti pri knjiženju nekaterih sredstev in razlikah, ugotovljenih med nekaterimi računovodskimi knjigami in dokumenti, predloženimi med obiskom na kraju samem.

(27)

Pripombe drugega proizvajalca izvoznika so se nanašale predvsem na ugotovitve v zvezi s kapitalskim vložkom, omejevalno klavzulo v njegovih poslovnih dejavnostih in pridobitev pravic do rabe zemljišča.

(28)

V zvezi s kapitalskim vložkom je izvoznik ponovil iste trditve, kot jih je navedel v začasni fazi, in sicer da je kapital ustrezno vložil. Trdil je, da je tehnično strokovno znanje posebna kategorija znanja, ki je ni treba patentirati ali registrirati, in da je bil torej kapitalski vložek, čeprav v naravi, pravilno izveden. V zvezi z zadnjima zadevama je ponovil, da omejevalna klavzula ni obvezna za družbo in da naložbene zahteve, povezane s pridobitvijo zemljišča, niso izkrivljanja, ampak so povezane s politiko prostorskega razvoja države.

(29)

Vendar pa so bile te trditve že navedene in zavrnjene v začasni fazi. Tudi če so naložbene zahteve povezane s politiko prostorskega razvoja države, ne štejejo za združljive s TGO. Predloženi niso bili novi dokazi, ki bi lahko spremenili začasne sklepe iz ocene TGO v uvodnih izjavah 50 in 51 začasne uredbe.

(30)

Na podlagi navedenega se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od 46 do 52 začasne uredbe.

(31)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 28 začasne uredbe, sta dva proizvajalca izvoznika, ki nista bila vključena v vzorec, zahtevala določitev individualne stopnje dampinga v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. Vendar se zahteve po individualni obravnavi lahko preučijo šele po uvedbi začasnih ukrepov.

(32)

Ti družbi sta v danem roku odgovorili na obrazec zahtevka za TGO. Komisija je po uvedbi začasnih ukrepov v prostorih zadevnih družb zbrala in preverila informacije, predložene na obrazcih zahtevka, in vse druge informacije, ki so se ji zdele pomembne.

(33)

Merila za TGO so na kratko in le zaradi lažjega sklicevanja povzeta v nadaljnjem besedilu:

(34)

Za obe družbi je v registracijskih dokumentih določena omejevalna klavzula glede porazdelitve prodaje med izvoznim in domačim trgom. Pri enem izvozniku so bile v računovodskem sistemu vlagatelja ugotovljene številne nedoslednosti in pomanjkljivosti, iz katerih sledi, da računi niso bili jasni, pripravljeni in revidirani v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Nazadnje so bila odkrita nekatera izkrivljanja, prenesena iz sistema netržnega gospodarstva, zlasti v zvezi z nakupom pravic družbe do rabe zemljišča.

(35)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da nobena od obeh družb ni dokazala, da je izpolnila vsa merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, zato jima TGO ni bilo mogoče odobriti.

(36)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, zajete v navedenem členu, po potrebi uvede dajatev na ravni države, razen v primerih, ko družbe dokažejo izpolnjevanje vseh meril iz člena 9(5) osnovne uredbe, in se jim zato odobri IO.

(37)

Nobeden od obeh proizvajalcev izvoznikov, ki sta zahtevala individualno obravnavo, ni izpolnjeval meril TGO, vendar sta zahtevala IO, če jima TGO ne bo odobrena.

(38)

Le zaradi lažjega sklicevanja so spodaj na kratko povzeta merila IO:

(39)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da sta ta dva proizvajalca izvoznika v LRK, ki nista vključena v vzorec in ki sta zahtevala individualno obravnavo, izpolnila vse zgoraj navedene zahteve za odobritev IO, kot določa člen 9(5) osnovne uredbe.

(40)

Kakor je navedeno v uvodnih izjavah od 57 do 62 začasne uredbe, se je štelo, da ZDA niso ustrezna primerljiva država za določitev normalne vrednosti za LRK. Namesto tega je bil v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe kot ustrezna primerljiva država za določitev normalne vrednosti za LRK izbran Tajvan.

(41)

Po uvedbi začasnih ukrepov so nekatere strani predlagale, naj se kot primerljiva država raje uporabi Koreja. Trdile so, da je Koreja ustreznejša od Tajvana, ker korejski proizvajalci izvozniki prav tako uporabljajo novejšo tehnologijo proizvodnje v enem koraku, njihovi končni izdelki so zelo primerljivi z izdelki iz LRK, korejski notranji trg je velik in primerljiv s trgom LRK, poleg tega pa za nobeno družbo v Koreji ni bilo ugotovljeno, da izvaja damping.

(42)

Glede izbire primerljive države so bila proučena naslednja merila: primerljivost obsega proizvodnje končnih izdelkov v državi z netržnim gospodarstvom in morebitni primerljivi državi, reprezentativnost domače prodaje (transakcij) nepovezanim strankam v primerjavi z izvozi zadevnega izdelka s poreklom iz države z netržnim gospodarstvom, stopnja konkurenčnosti na notranjem trgu primerljive države, primerljivost dostopa do surovin in energije, pripravljenost izvoznikov v morebitni primerljivi državi za sodelovanje v preiskavi.

(43)

Nadaljnja analiza, ki je bila izvedena po uvedbi začasnih ukrepov, je temeljila na vseh razpoložljivih informacijah za analizo ustreznih meril. Ta analiza je pokazala, da med Korejo in Tajvanom pri nekaterih merilih v resnici obstajajo podobnosti. Vendar se je zdelo, da je v celoti gledano Tajvan najustreznejša primerljiva država.

(44)

Analiza je pokazala, da je obseg končnih izdelkov v Koreji in na Tajvanu zelo primerljiv z obsegom končnih izdelkov, ki jih proizvedejo proizvajalci v LRK, veliko količino izdelkov, prodanih na notranjem trgu v obeh državah, pa je mogoče primerjati z izvozom iz LRK. To merilo je pokazalo, da je obseg nekoliko bolj primerljiv za Korejo, saj ima obsežnejšo proizvodnjo kot Tajvan.

(45)

Vendar se pomen tega merila ne sme preceniti glede na preostala merila, kot so reprezentativnost domačih prodajnih transakcij v primerjavi z izvozom, dostop do surovin in stopnja konkurenčnosti v primerljivi državi.

(46)

Ugotovljeno je bilo, da sta Koreja in Tajvan v primerjavi z izvozom iz LRK imela več reprezentativne domače prodaje, za katero normalna vrednost ne bi bila konstruirana. Vendar je bilo ugotovljeno, da so transakcije tajvanskih izvoznikov na splošno bolj reprezentativne kot transakcije korejskih izvoznikov. Normalna vrednost za večji obseg in za več vrst zadevnega izdelka bi morala biti konstruirana, če bi bila kot primerljiva država izbrana Koreja.

(47)

Glede stopnje konkurenčnosti je ena stran trdila, da je imel en tajvanski proizvajalec izvoznik prevladujoč položaj na svojem notranjem trgu, kar bi prav tako moralo preprečiti uporabo Tajvana kot primerljive države.

(48)

Veliko število proizvajalcev je lahko znak konkurence v državi. Treba pa je proučiti, ali med proizvajalci v primerljivi državi vlada konkurenca, ki omogoča zadosten dobiček, vendar ne čezmernega dobička.

(49)

Ugotovljeno je bilo, da so v Koreji štirje domači proizvajalci in da notranji trg dopolnjuje uvoz PVT. Na Tajvanu delujeta dva proizvajalca, notranji trg pa prav tako dopolnjujejo zunanji viri. Vendar je preiskava pokazala, da raven domačih cen v Koreji kljub nižjim stroškom ni bila nižja kot na Tajvanu. Dobiček, ustvarjen na korejskem trgu, je povprečno znašal 18 %, pri čemer so korejski proizvajalci PVT dosegli več kot 20-odstotni dobiček od prometa za zadevni izdelek. To je veliko več kot na Tajvanu, kjer je dobiček znašal od 5 % do 9 %.

(50)

Zato se šteje, da je na Tajvanu konkurenca velika in da dobiček ni čezmeren.

(51)

Kar zadeva dostop do surovin, je Koreja za Tajsko daleč največja svetovna proizvajalka in izvoznica PTA. S to konkurenčno prednostjo korejskih proizvajalcev je mogoče deloma pojasniti, zakaj je bila cena surovin v Koreji povprečno nižja kot na Tajvanu in v LRK. Preiskava je pokazala, da je večina preverjenih korejskih družb pridobivala surovine od povezanih družb ali jih je lahko proizvajala sama. Nasprotno pa na Tajvanu nobena od preiskanih družb ni proizvajala svojih surovin in so jih v glavnem pridobivale od povezanih in nepovezanih strank, podobno kot v LRK.

(52)

Razpoložljive informacije in dejstvo, da imajo tajvanski proizvajalci izvozniki povezane proizvajalce PVT v LRK, kažejo, da se znotraj skupin uporabljajo isti dobavni viri surovin, da se realizirajo ekonomije obsega in dosežejo boljše cene. Zato se je štelo, da so pogoji dostopa do surovine v LRK zelo podobni pogojem na Tajvanu.

(53)

Na podlagi tega se šteje, da izbira Tajvana ni bila nerazumna in je v tem primeru ustreznejša. Tajvan je zato potrjen kot primerljiva država.

(54)

Ker ni bilo pripomb k normalni vrednosti, določeni za družbo, ki ji je bila dodeljena TGO, se uvodni izjavi 64 in 65 začasne uredbe potrdita.

(55)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 15, je en proizvajalec na Tajvanu dokazal, da se je njegova nabavna cena glavne surovine, uporabljene za proizvodnjo PVT, v OP spreminjala, in je zahteval, naj se to upošteva pri določitvi normalne vrednosti. Ta zahteva se je štela za utemeljeno, normalne vrednosti, določene za Tajvan, ki je v tem primeru primerljiva država, pa so bile ustrezno spremenjene.

(56)

Kot je razloženo v uvodni izjavi 68 začasne uredbe, je ves zadevni izdelek, ki so ga prodali vzorčeni proizvajalci izvozniki na trgu Unije, prodan neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato je bil izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na osnovi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo. Izvoz posamezno preučenih družb je bil prav tako izveden neposredno nepovezanim strankam, zato je bila metoda, opisana v uvodni izjavi 68 začasne uredbe, prav tako uporabljena za določitev izvozne cene teh družb.

(57)

Ker v zvezi z izvozno ceno ni bilo pripomb, se uvodna izjava 68 začasne uredbe potrdi.

(58)

Spremembe normalne vrednosti, določene za primerljivo državo, so bile primerjane z izvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK. Kot je prikazano v uvodni izjavi 63, je to vodilo v znižanje dokončnih stopenj dampinga za tri vzorčene proizvajalce izvoznike v LRK.

(59)

Ugotavlja se, da predstavlja prilagoditev posrednega obdavčenja iz uvodne izjave 69 začasne uredbe razliko med davkom na dodano vrednost (DDV), ki se plačuje pri domači prodaji, in DDV, ki se plačuje pri izvoznih prodajnih transakcijah, ob ustreznem upoštevanju stopnje vračila DDV za izvoz. Sodelujoči proizvajalci izvozniki so nasprotovali načinu izračuna prilagoditve in trdili, da bi bilo treba pri oceni višine DDV, ki ni bil povrnjen, upoštevati sistem DDV, ki se uporablja za posebno predelavo in postopke prodaje.

(60)

Glede te trditve se ugotavlja, da je prilagoditev temeljila na določbah člena 2(10)(b) osnovne uredbe, ki predvideva prilagoditev normalne vrednosti za uvozne stroške in posredne davke, tj. kategorijo, ki vključuje DDV. Na tej podlagi je bila trditev zavrnjena.

(61)

Ker ni bilo drugih pripomb k primerjavi, ki bi spremenile začasne ugotovitve, se uvodna izjava 69 začasne uredbe potrdi.

(62)

Zaradi spremenjenih povprečnih normalnih vrednosti, določenih za Tajvan, primerljivo državo, in primerjave z izvozno ceno kitajskih proizvajalcev izvoznikov so bile dokončne stopnje dampinga znižane.

(63)

Dokončne stopnje dampinga za kitajske proizvajalce izvoznike so:

(64)

Pri družbah, ki sta zahtevali individualno obravnavo, so dokončne stopnje dampinga:

(65)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z normalno vrednostjo, pojasnjeno v uvodnih izjavah 75 in 76 začasne uredbe, se te ugotovitve potrdijo.

(66)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z izvozno ceno, se uvodni izjavi 77 in 78 začasne uredbe potrdita.

(67)

Ker ni bilo drugih pripomb k primerjavi, ki bi spremenile začasne ugotovitve, se uvodne izjave od 79 do 81 začasne uredbe potrdijo.

(68)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s stopnjami dampinga, ki bi spremenile začasne ugotovitve glede Koreje, se uvodne izjave od 82 do 85 začasne uredbe potrdijo.

(69)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s proizvodnjo Unije, se uvodne izjave od 94 do 96 začasne uredbe potrdijo.

(70)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z opredelitvijo industrije Unije, se uvodna izjava 97 začasne uredbe potrdi.

(71)

Spomniti je treba, da je bila potrošnja Unije določena na podlagi podatkov Eurostata za celotni uvoz in na podlagi celotne prodaje industrije Unije na trgu Unije, vključno z oceno na podlagi podatkov iz pritožbe v zvezi s prodajo tihih proizvajalcev.

Preglednica 1

(72)

Skupna potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 %. Med letoma 2005 in 2007 se je povečala za 20 % in se nato od leta 2007 do obdobja OP zmanjšala za 27 %. Zmanjšanje potrošnje v letu 2008 in OP je bilo posledica manjšega povpraševanja zaradi gospodarske krize, zlasti v drugi polovici leta 2008.

(73)

Ker v zvezi s potrošnjo Unije ni bilo nobenih pripomb, se uvodne izjave od 98 do 100 začasne uredbe potrdijo.

(74)

Spomniti je treba, da uvoz iz Koreje in s Tajvana ni bil kumuliran z dampinškim uvozom iz LRK, ker se v OP korejski in tajvanski uvoz nista izvajala po dampinških cenah, kot je navedeno v uvodnih izjavah 102 in 103 začasne uredbe.

(75)

Treba je opozoriti, da je bil za oceno, ali je treba uvoz iz zadevnih držav v sedanji preiskavi kumulativno oceniti, uvoz iz vsake države individualno preučen glede na pogoje iz člena 3(4) osnovne uredbe. Ker je bila stopnja dampinga v zvezi z uvozom iz Koreje in s Tajvana pod de minimis, je bilo sklenjeno, da se uvoz iz Koreje in s Tajvana ne kumulira z dampinškim uvozom iz LRK. Na podlagi te ugotovitve je bil ta uvoz analiziran ločeno v uvodnih izjavah od 147 do 152 začasne uredbe v skladu s členom 3(7) osnovne uredbe.

(76)

Spomniti je treba, da je bilo za enega proizvajalca izvoznika v LRK začasno ugotovljeno, da ni izvajal dampinga svojih izdelkov na trgu Unije. V skladu s tem je bil ta izvoz izključen iz analize razvoja dampinškega uvoza iz LRK na trg Unije. Na podlagi individualnih preiskav, izvedenih po uvedbi začasnih ukrepov, je bilo za izvoz dodatnega proizvajalca izvoznika v LRK ugotovljeno, da ni bil dampinški, kot je navedeno v uvodni izjavi 64. Zato je bil ta uvoz prav tako izključen iz analize razvoja dampinškega uvoza iz LRK na trg Unije in vpliva na industrijo Unije. Podatki glede dampinškega uvoza iz LRK so bili ustrezno spremenjeni.

Preglednica 2

(77)

Po pregledu podatkov v zvezi z dampinškim uvozom iz LRK je bilo ugotovljeno, da se je njegov obseg v obravnavanem obdobju izrazito povečal – za več kot osemkrat, medtem ko so se povprečne uvozne cene močno znižale, in sicer za 45 %.

(78)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z nelojalnim nižanjem cen, se potrdi metodologija iz uvodnih izjav 110 in 111 začasne uredbe za določitev nelojalnega nižanja cen. Vendar pa je bila na podlagi individualnih preiskav, odobrenih po uvedbi začasnih ukrepov, kot je navedeno v uvodni izjavi 31, primerjava cen podobnih vrst izdelkov znova ocenjena. Ta ponovna ocena je potrdila, da je v OP dampinški uvoz iz LRK nelojalno znižal cene industrije Unije za 24,1 %.

(79)

Spomniti je treba, da je bilo za uvoz iz Koreje, s Tajvana in iz dveh kitajskih družb ugotovljeno, da ni bil dampinški, zato se ne kumulira z dampinškim uvozom iz LRK. Zato je bil izključen iz analize učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije in ocenjen posebej.

(80)

Kakor je navedeno v uvodni izjavi 113 začasne uredbe, je preučitev učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije zajela ovrednotenje vseh gospodarskih kazalnikov za oceno položaja industrije Unije od leta 2005 do konca OP.

(81)

Treba je spomniti, da je bila v začasni fazi slika škode jasna, saj so vsi kazalniki škode v obravnavanem obdobju prikazovali zniževanje: obseg proizvodnje (– 36 %), obseg prodaje (– 29 %), prodajne cene (– 9 %) in tržni delež (– 23 %). Poleg tega so se kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot sta dobičkonosnost (– 16,3 odstotne točke) in denarni tok (– 141 %), prav tako izrazito poslabšali, medtem ko so se naložbe znatno zmanjšale (– 89 %).

(82)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s proizvodnjo, proizvodno zmogljivostjo in izkoriščenostjo zmogljivosti, obsegom prodaje in tržnim deležem, cenami, zalogami, zaposlenostjo, plačami in produktivnostjo ter kazalniki finančne uspešnosti industrije Unije, se začasne ugotovitve iz uvodnih izjav od 114 do 126 začasne uredbe potrdijo.

(83)

Ker drugih pripomb v zvezi z gospodarskim položajem industrije Unije ni bilo, se potrdi sklep, da je industrija Unije utrpela znatno škodo, kot je določeno v uvodnih izjavah od 127 do 130 začasne uredbe.

(84)

V skladu s členom 3(6) in 3(7) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK povzročil industriji Unije takšno škodo, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili preučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi bila pripisana dampinškemu uvozu.

(85)

Dampinški uvoz iz LRK se je v obravnavanem obdobju izrazito povečal. Po pregledu podatkov v zvezi z dampinškim uvozom s poreklom iz LRK, kot je opisan v uvodni izjavi 76, se je obseg dampinškega uvoza iz LRK med letom 2005 in OP povečal za več kot osemkrat, s čimer se je njegov tržni delež povečal za približno 16 odstotnih točk. V istem obdobju se je potrošnja Unije zmanjšala za 7 %.

(86)

Med obravnavanim obdobjem se je industrija Unije spopadala z znatnim 29-odstotnim upadom obsega prodaje in posledično z izgubo tržnega deleža od 51,1 % do 39,2 %, kar pomeni skoraj 12 odstotnih točk. V obdobju med letom 2008 in OP se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za dve odstotni točki, medtem ko se je tržni delež dampinškega uvoza povečal kljub upadanju povpraševanja na trgu Unije.

(87)

Kar zadeva cene dampinškega uvoza, so se na podlagi pregleda podatkov, kot je opisan v uvodni izjavi 76, v obravnavanem obdobju znižale za 45 % in so znatno nelojalno nižale cene, ki jih je na trgu Unije zaračunavala industrija Unije. To je industriji Unije preprečilo, da bi zvišala cene in pokrila višje cene surovin. Zato se je dobičkonosnost prodaje industrije Unije na trgu Unije zmanjšala, kakor je razloženo v uvodni izjavi 81 začasne uredbe, in sicer z dobička v višini 3 % leta 2005 na izgubo v višini 13,3 % v OP.

(88)

Preiskava je prav tako pokazala, da je naraščajoč obseg nizkocenovnega dampinškega uvoza iz LRK na splošno negativno vplival na trg, ker je nižal cene. Nenehni pritisk na trg Unije ni dovolil industriji Unije, da bi svoje prodajne cene prilagodila višjim cenam surovin, zlasti v letu 2008, ko so bile cene surovin najvišje. To pojasnjuje izgubo tržnega deleža in zmanjšanje dobičkonosnosti industrije Unije.

(89)

Glede na navedeno in ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z vplivom dampinškega uvoza, se lahko potrdi, da je veliko povečanje nizkocenovnega dampinškega uvoza iz LRK znatno negativno vplivalo na gospodarski položaj industrije Unije.

(90)

V zvezi z učinkom nedampinškega uvoza iz LRK je treba spomniti, da je bilo za dva kitajska proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da nista izvajala dampinga PVT na trgu Unije. Medtem ko ni mogoče izključiti, da je ta uvoz deloma prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, se šteje, da glede na obseg in zlasti cene, ki so bile v povprečju višje od cen dampinškega uvoza, vpliv tega nedampinškega uvoza ni takšen, da bi lahko prekinil vzročno povezavo med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(91)

Treba je spomniti, da so bili v analizi vzročnosti preučeni tudi drugi dejavniki, in sicer razvoj povpraševanja na trgu Unije, razvoj cen surovin, lastna proizvodnja industrije Unije, izvoz industrije Unije, uvoz iz drugih držav, vključno z uvozom iz Koreje in s Tajvana, ter uspešnost drugih proizvajalcev v Uniji.

(92)

Ena stran je trdila, da z analizo vzročnosti ni bilo dokazano, da škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki, kot je dampinški uvoz, ni bila pripisana kitajskemu uvozu. Zlasti je trdila, da so dejavniki, kot so razvoj povpraševanja in višje cene surovin, prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, in niso bili upoštevani pri analizi vzročnosti.

(93)

V zvezi z razvojem povpraševanja je treba spomniti, da se je tržni delež uvoza iz LRK kljub manjšemu povpraševanju povečal. Glede dviga cen surovin se priznava, da so se v prvi polovici OP povišale, kot je navedeno v uvodni izjavi 139 začasne uredbe. Vendar so se v drugi polovici OP znižale. Ta nihanja cen surovin so vplivala na vse gospodarske subjekte. Ker ni bilo pritiska na cene, ki bi ga izvajal nizkocenovni uvoz iz LRK, bi bilo mogoče pričakovati, da bi industrija Unije lahko prilagodila svoje prodajne cene v skladu z razvojem cen surovin. Zato se uvodne izjave od 138 do 140 začasne uredbe potrdijo, trditev pa se posledično zavrne.

(94)

Ker ni bilo pripomb v zvezi z lastno proizvodnjo ali uspešnostjo izvoza industrije Unije, se uvodne izjave od 141 do 143 začasne uredbe potrdijo.

(95)

Nekatere strani so prav tako trdile, da proizvajalci Unije zaradi nizkocenovnega uvoza iz Koreje in s Tajvana ne bi mogli zvišati svojih cen, da bi se upoštevali spremenjeni stroški surovin.

(96)

V zvezi s tem se najprej ugotavlja, da so v celotnem obravnavanem obdobju cene uvoza iz Koreje in s Tajvana ostale višje kot povprečne uvozne cene iz LRK. Drugič, med letom 2007 in koncem OP se je obseg uvoza znatno zmanjšal. Zato se šteje, da obseg in cene tega uvoza niso mogli biti glavni vzrok za znatno škodo industrije Unije, zato ne morejo prekiniti vzročne povezave med škodo, ki jo je utrpela Unija, in dampinškim uvozom iz LRK. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(97)

Ker ni bilo nobene druge pripombe glede uvoza iz tretjih držav, vključno s Korejo in Tajvanom, se uvodne izjave od 144 do 152 začasne uredbe potrdijo.

(98)

Ker v zvezi z drugimi proizvajalci v Uniji ni bilo drugih pripomb, se uvodni izjavi 153 in 154 začasne uredbe potrdita.

(99)

Po začasnem razkritju je ena stran trdila, da bi bilo treba manjšo dobičkonosnost industrije Unije pripisati velikemu deležu t. i. proizvodnje v dveh korakih, zastopane v proizvodni zmogljivosti industrije Unije, in domnevnim zamudam industrije Unije pri izvajanju sodobnega proizvodnega postopka, t. i. proizvodnega postopka v enem koraku.

(100)

Opozoriti je treba, da se ponudba vrst izdelkov, ki jih proizvajajo in prodajajo proizvajalci izvozniki v LRK in industrija Unije, večinoma prekriva. Industrija Unije uporablja t.i. proizvodni postopek v dveh korakih, saj omogoča proizvodnjo posebnih vrst izdelkov, ki se na trgu običajno prodajajo po višji ceni. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od 85 do 89, je prisotnost nizkocenovnega dampinškega uvoza PVT iz PRC vplivala na celotni trg Unije z opaznim pritiskom na nižanje cen.

(101)

Zato se šteje, da obstoj dveh različnih proizvodnih postopkov sam po sebi ni mogel znatno vplivati na stopnje dobička, zlasti glede na pritisk na cene, ki ga je izvajal dampinški uvoz iz LRK. Poleg tega ni bilo predloženih trdnih dokazov, ki bi podpirali trditev, da je industrija Unije utrpela znatno škodo zaradi pomanjkanja sodobnejše tehnologije. Ta trditev je bila torej zavrnjena.

(102)

Glede na navedeno in ker ni drugih pripomb, se sklene, da je dampinški uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 3(6) osnovne uredbe, uvodne izjave od 155 do 158 začasne uredbe pa se potrdijo.

(103)

Analiza interesa Unije je bila prilagojena, da se upoštevajo spremembe stopenj dampinga po pripombah k začasnemu razkritju in individualnih preiskavah, izvedenih po uvedbi začasnih ukrepov. V skladu s tem in glede na visoko stopnjo sodelovanja bi za večino uvoza iz LRK veljala približno 5-odstotna stopnja dajatve, kot je navedeno v uvodni izjavi 63.

(104)

Spomniti je treba, da industrijo Unije sestavljajo štirje proizvajalci s sedežem v različnih državah članicah, ki v dejavnostih, povezanih s PVT, neposredno zaposlujejo več kot 1 300 ljudi. Vsi kazalniki škode, zlasti tisti, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, so v obravnavanem obdobju izkazali negativno gibanje. Tudi zaposlenost se je znatno zmanjšala, in sicer za 23 %, kar v obravnavanem obdobju ustreza zmanjšanju za približno 400 ekvivalentov polnega delovnega časa.

(105)

Po uvedbi začasnih ukrepov je industrija Unije sporočila, da so bile tovarne, ki so bile zaradi dampinškega uvoza nedejavne, nedavno spet odprte. To kaže, da so že začasni ukrepi pozitivno vplivali na industrijo Unije.

(106)

Pričakuje se, da bi uvedba dokončnih protidampinških dajatev na uvoz s poreklom iz LRK dodatno pozitivno vplivala na gospodarski položaj industrije Unije in ji omogočila, da znova pridobi vsaj del izgubljenega tržnega deleža.

(107)

Ker v zvezi z interesom industrije Unije ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave od 160 do 163 začasne uredbe potrdijo.

(108)

Nekatere strani so trdile, da z analizo vpliva ukrepov na uvoznike niso bile odpravljene težave hitre zamenjave dobaviteljev PVT. V zvezi s tem se priznava, da lahko zamenjava virov dobave traja nekaj časa, odvisno od končne uporabe. Vendar bodo na voljo drugi viri, vključno z uvozom iz Koreje in s Tajvana ter uvozom dveh kitajskih proizvajalcev izvoznikov iz uvodnih izjav 63 in 64, za katere ne bo veljala protidampinška dajatev. Zato je bila ta trditev zavrnjena, začasni sklep, da ukrepi ne bodo znatno negativno vplivali na uvoznike, pa se potrdi.

(109)

Ker ni bilo drugih pripomb, se uvodni izjavi (164) in (165) začasne uredbe potrdita.

(110)

Uporabniki PVT so pokazali velik interes za ta primer. Od 68 kontaktiranih uporabnikov jih je 33 sodelovalo v preiskavi. Ta je pokazala, da je 24 od 33 sodelujočih uporabnikov kupovalo PVT v LRK. 12 % tega uvoza je bilo iz družb, ki niso izvajale dampinga.

(111)

V začasni fazi je bila analiza glede vpliva ukrepov na uporabnike izvedena z razvrščanjem uporabnikov v štiri ločene industrijske sektorje (pnevmatike, avtomobilski sektor, vrvi in industrijska uporaba). Pred uvedbo začasnih ukrepov so bili preverjeni štirje uporabniki (dva v sektorju pnevmatik, po eden pa v avtomobilskem sektorju in sektorju industrijske uporabe). Po uvedbi začasnih ukrepov je bilo nadalje preiskano, v kolikšni meri bodo ukrepi negativno vplivali na vsak sektor. V ta namen so bili v prostorih sedmih uporabnikov izvedeni dodatni preveritveni obiski, kot je navedeno v uvodni izjavi 5. Med skupno 11 preverjenimi uporabniki je bilo pet malih in srednje velikih podjetij (MSP). Na osnovi preverjenih podatkov je bil pregledan ocenjeni vpliv ukrepov na stopnje dobička uporabnikov, pri čemer sta se upoštevala spremenjena stopnja dajatev in dejstvo, da je bilo za še enega kitajskega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da ne izvaja dampinga.

(112)

Kar zadeva uporabnike v sektorju pnevmatik, so proizvajalci pnevmatik skupno vrnili štiri izpolnjene vprašalnike. Od tega sta bila dva preverjena pred uvedbo začasnih ukrepov, eden pa po njej. V skladu z razpoložljivimi podatki za ta sektor je delež PVT glede na njegove proizvodne stroške relativno omejen, povprečno manj kot 1 %. Samo za enega sodelujočega uporabnika je bilo ugotovljeno, da uvaža zadevni izdelek iz LRK. Vendar je ves ta uvoz prihajal iz družbe v LRK, ki ni izvajala dampinga. Zato se sklene, da na podlagi razpoložljivih podatkov predlagani ukrepi ne bodo vplivali na sektor pnevmatik.

(113)

V zvezi z uporabniki v avtomobilskem sektorju (večinoma proizvajajo varnostne pasove in zračne blazine), ki predstavljajo 5 % celotnega uvoza PVT v OP, je bilo skupno vrnjenih šest izpolnjenih vprašalnikov. Preverjeni sta bili dve družbi, ena pred uvedbo začasnih ukrepov in ena po njej. Po preveritvenih obiskih je bil delež kitajske PVT, ki se uporablja v avtomobilskem sektorju, spremenjen na 15 %. Preveritveni obiski so prav tako pokazali, da so na splošno dejavnosti, v katerih se je uporabljala PVT, predstavljale več kot 30 % celotnega prometa sodelujočih družb in ne 4 %, kot je bilo določeno v začasni fazi. Potrjeno je, da povprečni dobiček, dosežen v tem sektorju pri izdelkih, za katere se uporablja PVT, znaša približno 3 %. Na podlagi navedenega se sklene, da uvedba ukrepov na splošno verjetno ne bi resno vplivala na avtomobilski sektor, saj bo še vedno dobičkonosen, poleg tega pa LRK ni glavni vir dobave.

(114)

V zvezi z uporabniki v sektorju vrvi so bili skupno vrnjeni trije izpolnjeni vprašalniki, po uvedbi začasnih ukrepov pa je bila preverjena ena družba. Vse sodelujoče družbe v tem sektorju so MSP in so v OP predstavljala manj kot 1 % celotnega uvoza iz LRK. Potrjeno je, da znaša delež dejavnosti PVT približno 18 % njihove celotne dejavnosti. Povprečna stopnja dobička, dosežena v sektorju, v katerem se uporablja PVT, je bila začasno določena na približno 8 %. Vendar je bila po preveritvenem obisku in naknadnem popravku predloženih podatkov v izpolnjenih vprašalnikih stopnja dobička, dosežena v tem sektorju, popravljena na – 0,4 %. Preiskava je pokazala, da je večina uvoza (71 %) v OP izvirala iz LRK, 22 % uvoza pa je izviralo iz Koreje. Glede na spremenjeno stopnjo dajatve pa bo vpliv na družbe v tem sektorju, če bodo PVT še naprej pridobivale iz LRK, verjetno omejen. Poleg tega obstajajo številni alternativni viri dobave.

(115)

Ne nazadnje, v zvezi z uporabniki v sektorju industrijske uporabe je bilo vrnjenih skupno 20 izpolnjenih vprašalnikov, uporabniki pa so predstavljali 21 % celotnega uvoza iz LRK. Preverjenih je bilo pet družb, ena pred uvedbo začasnih ukrepov in štiri po njej. Na podlagi razpoložljivih informacij za ta sektor po preveritvenih obiskih je bil delež dejavnosti, povezanih s PVT, spremenjen na 54 % celotne dejavnosti. Preiskava je pokazala, da so uporabniki v glavnem kupovali PVT od LRK (42 %) in Koreje (24 %), medtem ko ga je 29 % izviralo od dobaviteljev v Uniji in tretjih državah. Na podlagi podatkov, zbranih med preveritvenimi obiski, ki so sledili uvedbi začasnih ukrepov, je bila povprečna stopnja dobička, doseženega v tem sektorju, spremenjena in določena na 17 %. Vendar zbrani podatki kažejo, da povprečna stopnja dobička, opredeljena za celotni sektor, ni reprezentativna za MSP, ki so v OP povprečno imela negativno stopnjo dobička, in sicer – 1,9 %. V najslabšem primeru, to je če bi ta MSP kupovala od kitajskih proizvajalcev izvoznikov, za katere veljajo ukrepi, in ne bi zamenjala vira dobave, bi se z uvedbo dokončnih ukrepov njihova dobičkonosnost zmanjšala z – 1,9 % na – 3,3 %. Vzrok za to bi bilo dejstvo, da je delež njihovih nakupov PVT iz LRK večji kot pri večjih družbah, ki bi ostale zelo dobičkonosne. Vendar se pričakuje, da bi lahko ta MSP vsaj del svojih nakupov spremenila in ga opravila pri dobaviteljih, za katere ukrepi ne veljajo.

(116)

Nekateri uporabniki so trdili, da je bil negativni učinek protidampinških ukrepov na njihovo dobičkonosnost pri začasni analizi interesa Unije podcenjen. Prav tako so trdili, da bi imeli težave pri prenosu zvišanja stroškov na svoje stranke, in dvomili, da bi lahko našli druge vire dobave. Nekatere strani so prav tako dvomile o zmožnosti proizvajalcev Unije za dobavo zahtevanih izdelkov. Ne nazadnje je bil izpostavljen negativni učinek ukrepov na industrijo na koncu proizvodne verige in posledično na zaposlenost v Uniji.

(117)

Kar zadeva trditev v zvezi z dobičkonosnostjo, je analiza, temelječa na spremenjenih podatkih po preveritvenih obiskih, opravljenih po uvedbi začasnih ukrepov, v resnici pokazala, da bi ukrepi negativno vplivali na del sektorja vrvi in industrijske uporabe, če bi uporabniki, ki kupujejo od kitajskih proizvajalcev izvoznikov, za katere veljajo ukrepi, to nadaljevali in ne bi zamenjali vira dobave. Vendar bo ta vpliv verjetno omejen glede na znižano stopnjo dajatve in obstoj drugih virov dobave.

(118)

V zvezi s trditvijo, da uporabniki ne bodo mogli prenesti povišanja stroškov na stranke, je preiskava pokazala, da bi bilo v nekaterih sektorjih morda res težko povišati cene. Vendar je treba spomniti, da bi v skladu s tem in glede na visoko stopnjo sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov za večino uvoza iz LRK veljala približno 5-odstotna stopnja dajatve, kot je navedeno v uvodni izjavi 103. Zato se pričakuje, da bi uporabniki lahko na stranke prenesli vsaj del povišanja stroškov, vsekakor pa je ocenjeno, da je tudi brez povišanja cen vpliv na njihovo dobičkonosnost precej omejen.

(119)

Glede trditve, da industrija Unije v primeru uvedbe protidampinških ukrepov ne bo mogla dobaviti zahtevanih izdelkov, je preiskava pokazala, da so se pri preteklih dobavah proizvajalcev Unije nekaterim uporabnikom občasno pojavile nekatere nepravilnosti. Vendar preiskava ni dokazala, da bi se te nepravilnosti ponavljale. Kar zadeva sporočeno težavo glede zamenjave vira dobave, so preveritveni obiski pokazali, da je treba pred obsežno uporabo nove PVT v proizvodnji v zvezi z njo opraviti številne preizkuse, katerih cilj je preveriti skladnost nove surovine s stroji in zahtevanimi standardi kakovosti končnih izdelkov. Trajanje preizkusnega postopka se razlikuje glede na uporabo končnega izdelka. Zato se priznava, da bi zamenjava dobavitelja lahko bila dolgotrajen in drag postopek za nekatere uporabnike, čeprav se to glede na proizvedene izdelke razlikuje. Preveritveni obiski pa so pokazali, da so nekatere družbe poskušale vzpostaviti strategijo razširitve dobaviteljev, da bi se izognile odvisnosti od enega vira.

(120)

Nekatere strani so prav tako opozorile na položaj MSP in trdile, da imajo te težave pri nabavi surovin, ker ne dosegajo najmanjših količin naročil, ki jih zahtevajo proizvajalci. V zvezi s tem se ugotavlja, da je pri težavah v zvezi z najmanjšimi količinami naročil videti, da gre za obstoječ vzorec poslovanja ne glede na uvedbo ukrepov. Zato se šteje, da uvedba dajatev sama po sebi ne bo vplivala na že vzpostavljene vzorce poslovanja med gospodarskimi subjekti. Zato se te trditve niso štele za utemeljene.

(121)

Ne nazadnje so nekatere zainteresirane strani trdile, da industrija Unije ne bi bila zanesljiv vir zaradi nepopolnosti ponudbe izdelkov, nižje kakovosti in višjih cen izdelkov. V zvezi s tem se ugotavlja, da tudi če proizvajalci Unije ne bi mogli dobaviti vseh zahtevanih izdelkov, obstajajo drugi viri dobave, ki bi morali omogočati dopolnitev ponudbe izdelkov. Poleg tega relativno nizka stopnja dajatve uporabnikom ne bi smela preprečiti, da dopolnijo svojo ponudbo izdelkov tako, da še naprej posegajo tudi po uvozu iz LRK. Tudi nedavna ponovna odprtja tovarn, kot je navedeno zgoraj, bi morala prispevati k reševanju te težave, če bi omogočala večjo zmogljivost proizvodnje večje ponudbe izdelkov. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(122)

Kar zadeva trditev o učinku ukrepov na industrijo na koncu proizvodne verige in posledično na zaposlitev v Uniji, se šteje, da bi glede na navedeno vpliv moral biti zanemarljiv.

(123)

Glede na navedeno je bilo sklenjeno, da ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz PVT s poreklom iz LRK.

(124)

Ker ni bilo utemeljenih pripomb, ki bi spremenile sklep glede stopnje odprave škode, se uvodne izjave od 179 do 183 začasne uredbe potrdijo.

(125)

Glede na navedeno se šteje, da bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe dokončne protidampinške ukrepe uvesti za uvoz PVT s poreklom iz LRK na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve. V skladu s tem bi morale biti vse stopnje dajatev določene na ravni ugotovljenih stopenj dampinga.

(126)

Glede na to, da so bile stopnje dampinga, določene za Korejo in Tajvan, pod mejo de minimis, dokončne protidampinške dajatve ne bodo uvedene na uvoz s poreklom iz Koreje in s Tajvana.

(127)

Predlagane protidampinške dajatve so naslednje:

(128)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za vse „druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jih proizvajajo te družbe, in sicer navedeni specifični pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(129)

Vsak zahtevek za uporabo za navedeno družbo določene stopnje protidampinške dajatve (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) bi bilo treba takoj vložiti pri Komisiji (3) skupaj z vsemi potrebnimi podatki, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezane na primer z navedeno spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do posameznih stopenj dajatve.

(130)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se priporoči uvedba dokončnih protidampinških dajatev. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko predložile svoja stališča v zvezi s tem razkritjem. Po ustrezni preučitvi pripomb, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(131)

Za zagotovitev enake obravnave katerih koli novih izvoznikov in sodelujočih družb, ki niso vključeni v vzorec, navedenih v Prilogi k tej uredbi, bi bilo treba sprejeti določbe za tehtano povprečno dajatev, ki se uvede za navedene družbe, ki se morajo uporabiti za katerega koli novega izvoznika, ki bi bil sicer upravičen do pregleda v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe, saj člen 11(4) ne velja, kadar se uporabi vzorčenje.

(132)

Glede na višino ugotovljenih stopenj dampinga in glede na stopnjo škode, povzročene industriji Unije, se šteje, da se zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno poberejo v višini zneska uvedenih dokončnih dajatev. Kadar so dokončne dajatve nižje od začasnih dajatev, se sprostijo začasno zavarovani zneski, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev. Če so dokončne dajatve višje od začasnih, se dokončno poberejo samo varščine, položene na ravni začasnih dajatev.

(133)

Glede na ugotovitve o uvozu s poreklom iz Koreje in s Tajvana se postopek v zvezi s tema državama zaključi –

—

izdelka, opisanega v členu 1(1), v obdobju preiskave (od 1. julija 2008 do 30. junija 2009) ni izvažal v Unijo,

—

ni povezan z nobenim izvoznikom ali proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, za katerega veljajo ukrepi, uvedeni s to uredbo,

—

je zadevni izdelek dejansko izvažal v Unijo po obdobju preiskave, na kateri temeljijo ukrepi, ali da je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino v Unijo,