This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32010H0253
Commission Recommendation of 28 April 2010 on the research joint programming initiative on Agriculture, food security and climate change
Priporočilo Komisije z dne 28. aprila 2010 o pobudi za skupno načrtovanje raziskovalnih programov Kmetijstvo, varnost preskrbe s hrano in podnebne spremembe
Priporočilo Komisije z dne 28. aprila 2010 o pobudi za skupno načrtovanje raziskovalnih programov Kmetijstvo, varnost preskrbe s hrano in podnebne spremembe
UL L 111, 4.5.2010, p. 27–29
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
4.5.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 111/27 |
PRIPOROČILO KOMISIJE
z dne 28. aprila 2010
o pobudi za skupno načrtovanje raziskovalnih programov „Kmetijstvo, varnost preskrbe s hrano in podnebne spremembe“
(2010/253/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 181 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Kmetijstvo in gozdarstvo sta zelo izpostavljena podnebnim spremembam, ker sta neposredno odvisna od podnebnih pogojev, poleg tega kmetijstvo v Uniji ustvari 14 % vseh emisij toplogrednih plinov v svetu. |
(2) |
Podnebne spremembe so eden glavnih izzivov za kmetijstvo, kar zadeva zagotavljanje hrane za svetovno prebivalstvo, ki naj bi po pričakovanjih do leta 2050 doseglo 9 milijard prebivalcev. |
(3) |
Svetovno povpraševanje po hrani naj bi se po pričakovanjih do leta 2030 povečalo za 50 %, do leta 2050 pa podvojilo, v tem času naj bi se močno povečalo tudi povpraševanje po biomasi za neprehranske namene. |
(4) |
Kmetijstvo in gozdarstvo se soočata z vse večjim povpraševanjem po biomasi za neprehranske namene, kar je posledica prizadevanj za blažitev v drugih sektorjih in potrebe po prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. |
(5) |
Svetovne zaloge nekaterih osnovnih živil se zmanjšujejo, velika povišanja cen živil, kot smo jim bili priča v letu 2008, lahko postanejo pogostejša, če ponudba ne bo mogla izpolnjevati vse večjega povpraševanja. |
(6) |
Podnebne spremembe lahko vplivajo na donos posevkov, upravljanje živine in lokacijo proizvodnje, prav tako imajo lahko pomembne posledice za prihodek kmetij, uporabo zemljišč in podeželska gospodarstva v nekaterih delih Unije. |
(7) |
Kmetijski sektor v tropskih in subtropskih državah, zlasti v Podsaharski Afriki, je izjemno ranljiv za podnebne spremembe, vse večje krize v zvezi s hrano v teh regijah bi lahko vplivale na Evropo. |
(8) |
Potrebni so usklajeni ukrepi za preprečitev, da bi ta tveganja skupaj povzročila nepopravljivo škodo, ter za zagotovitev trajnostne preskrbe s hrano ne glede na spreminjajoče se podnebne pogoje. |
(9) |
Ta pobuda za skupno načrtovanje programa je pomembna tudi za razvoj skupne kmetijske politike. |
(10) |
Na seji 3. decembra 2009 je Svet za konkurenčnost temo, ki je obravnavana v dokumentu „Kmetijstvo, varnost hrane in podnebne spremembe“, priznal kot področje, na katerem lahko skupno načrtovanje programa zagotovi precejšnjo dodano vrednost sedanjim razdrobljenim raziskovalnim prizadevanjem držav članic. Zato je sprejel sklepe, s katerimi priznava potrebo po pobudi za skupno načrtovanje programov na tem področju ter poziva Komisijo, naj prispeva k pripravi te pobude. Svet je prav tako potrdil, da je skupno načrtovanje programa postopek, ki ga vodijo države članice, Komisija pa ta postopek povezuje in spodbuja. |
(11) |
Skupno načrtovanje raziskovalnih programov na področju kmetijstva, varnosti preskrbe s hrano in podnebnih sprememb bi spodbudilo združevanje sposobnosti, znanja in virov z namenom izboljšati raziskave, katerih cilj je obravnavati izzive varnosti preskrbe s hrano in groženj zaradi podnebnih sprememb, rasti svetovnega prebivalstva ter povpraševanja po živilih za prehranske in neprehranske namene. |
(12) |
Države članice morajo za uresničevanje ciljev iz tega priporočila sodelovati s Komisijo pri preučevanju možnih pobud Komisije za pomoč državam članicam pri razvoju in izvajanju strateškega raziskovalnega programa. Države članice lahko prav tako sodelujejo s Stalnim odborom za raziskave v kmetijstvu, da bi zagotovile, da so dejavnosti skupnega načrtovanja programa usklajene s širšim programom za raziskave v kmetijstvu. |
(13) |
Da bi Komisija lahko poročala Evropskemu parlamentu in Svetu, morajo države članice redno poročati Komisiji o napredku na področju te pobude za skupno načrtovanje programov, |
SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:
1. |
Države članice se spodbuja k razvoju skupne vizije o tem, kako je mogoče s sodelovanjem in usklajevanjem na področju raziskav na ravni Unije lotiti se izziva varnosti preskrbe s hrano in groženj zaradi podnebnih sprememb, rasti svetovnega prebivalstva ter povpraševanja po živilih za prehranske in neprehranske namene. |
2. |
Države članice se spodbuja k razvoju skupnega strateškega načrta za raziskave, s katerim bi opredelile srednje- in dolgoročne potrebe in cilje za raziskave na področju varnosti preskrbe s hrano, in sicer prek prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam in blaženja njihovih posledic. Strateški raziskovalni načrt mora vključevati izvedbeni načrt, v katerem se določijo prednostne naloge in roki ter opredelijo ukrepi, instrumenti in viri, potrebni za izvajanje strateškega raziskovalnega načrta. |
3. |
Države članice se spodbuja, naj naslednje ukrepe vključijo v strateški raziskovalni načrt in v izvedbeni načrt:
|
4. |
Države članice se spodbuja, da ustanovijo skupno upravljavsko strukturo na področju kmetijstva, varnosti preskrbe s hrano in podnebnih sprememb, katere naloga je ustvariti skupne pogoje, pravila in postopke za sodelovanje in usklajevanje ter za spremljanje izvajanja strateškega raziskovalnega programa. |
5. |
Države članice se spodbuja, naj skupaj izvajajo strateški raziskovalni program, tudi prek svojih nacionalnih raziskovalnih programov ali drugih nacionalnih raziskovalnih dejavnosti. |
6. |
Države članice se spodbuja, naj sodelujejo s Komisijo, da bi raziskale možne pobude Komisije za pomoč državam članicam pri razvoju in izvajanju strateškega raziskovalnega programa ter skupne programe uskladile z drugimi pobudami Unije na tem področju. |
7. |
Države članice se spodbuja, naj sodelujejo s Komisijo pri iskanju možnih načinov za vključitev kmetijskih skupnosti in drugih interesnih skupin v uporabo dobljenih rezultatov ter v preučevanje, kako najbolje vključiti pobudo za skupno načrtovanje programa v razvoj skupne kmetijske politike. |
8. |
Države članice se spodbuja, naj sodelujejo s Komisijo pri uporabi vseh zadevnih instrumentov politike inovacij, da se olajša prenos rezultatov raziskav v proizvode in storitve ter predvsem da se malim in srednje velikim podjetjem, vključno s kmeti, omogoči dostop do vseh oblik inovacij. |
9. |
Države članice se spodbuja, naj sodelujejo s Komisijo pri iskanju vseh možnih oblik posvetovanja in sodelovanja na tem področju z ustreznimi organi ali skupinami na mednarodni ravni. |
10. |
Države članice se prav tako spodbuja, naj prek sodelovanja s Stalnim odborom za raziskave v kmetijstvu zagotovijo, da so dejavnosti skupnega načrtovanja programa usklajene s širšim programom za raziskave v kmetijstvu. |
11. |
Države članice se spodbuja, naj redno poročajo Komisiji o napredku na področju te pobude za skupno načrtovanje programov. |
V Bruslju, 28. aprila 2010
Za Komisijo
Máire GEOGHEGAN-QUINN
Članica Komisije