2.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 29/8

(1)

Poljska je z e-pošto z dne 16. julija 2007 Komisijo predhodno obvestila o zgoraj navedenem ukrepu. Srečanje s poljskimi organi je bilo 2. avgusta 2007.

(2)

Poljska je v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES z e-pošto z dne 24. decembra 2007 Komisijo obvestila o predlagani pomoči v korist družbe Dell Products (Poland) Sp. z o.o. Zadeva je bila evidentirana pod številko N 775/07.

(3)

Komisija je z dopisi z dne 15. februarja, 2. junija in 3. oktobra 2008 zahtevala dodatne informacije in poljski organi so jih predložili z dopisi z dne 18. aprila, 1. julija, 1. avgusta, 6. avgusta, 17. novembra in 9. decembra 2008. Srečanja s poljskimi organi so potekala 5. marca, 26. junija in 19. novembra 2008.

(4)

Komisija je z dopisom z dne 10. decembra 2008 Poljsko obvestila o odločitvi, da bo v zvezi s pomočjo sprožila postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES. Poljska je z dopisom z dne 18. februarja 2009 predložila pripombe k odločitvi o sprožitvi postopka.

(5)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe.

(6)

Komisija je prejela pripombe poslanke Evropskega parlamenta Kathy Sinnott (dopis z dne 24. februarja 2009), družbe Hewlett-Packard (HP), ki je konkurentka družbe Dell (dopis z dne 24. februarja 2009), in nekega drugega konkurenta (4) (dopisa z dne 2. marca in 12. marca 2009).

(7)

Komisija je z dopisoma z dne 24. marca in 2. aprila 2009 te pripombe posredovala Poljski, in tej je bila dana možnost, da se nanje odzove; svoja stališča je predložila z dopisom z dne 22. aprila 2009.

(8)

Komisija je z dopisom z dne 25. maja 2009 ter e-poštami z dne 17. junija in 8. julija 2009 zahtevala dodatne informacije, in Poljska jih je predložila z dopisi z dne 10. junija 2009 ter e-poštami z dne 22. junija, 13. julija in 10. avgusta 2009.

(9)

Upravičenec do pomoči je družba Dell Products (Poljska) Sp. z o.o. (v nadaljevanju: Dell Poland) (5), ki je v celoti v lasti družbe Dell Inc. (ZDA), pri čemer ima Dell Global BV (Nizozemska) 99,9-odstotni delež, Dell International Holdings VIII BV (Nizozemska) pa 0,1-odstotni delež.

(10)

Poljska namerava podpreti gospodarski razvoj v Lodzskem vojvodstvu z zagotovitvijo regionalne pomoči za naložbe družbi Dell Poland za naložbeni projekt v posebni ekonomski coni Lodž.

(11)

Lodzsko vojvodstvo je regija s precejšnjimi socialno-gospodarskimi težavami, ki je upravičena do regionalne pomoči na podlagi člena 87(3)(a) Pogodbe ES, pri čemer je v skladu s karto regionalnih pomoči za Poljsko za obdobje 2007–2013 standardna zgornja meja regionalne pomoči za velika podjetja 50 % bruto ekvivalenta dotacije (6).

(12)

Naložbeni projekt vključuje ustanovitev novega obrata za proizvodnjo osebnih računalnikov, kar vključuje namizne in prenosne računalnike, ter strežnikov (7). Dela v zvezi s projektom so se začela leta 2007; projekt naj bi se končal do konca leta 2012.

(13)

Med projektom bo neposredno ustvarjenih približno 1 200 delovnih mest, to število pa bi se lahko povečalo na 3 000, kar bo pozitivno vplivalo na regionalno in nacionalno gospodarstvo. Nadaljnje posredne naložbe dobaviteljev družbe Dell Poland v regiji naj bi znašale približno 53 milijonov EUR, kar bo privabilo dodatne vlagatelje, proizvajalce in podizvajalce ter tako še bolj podprlo ustvarjanje delovnih mest in gospodarski razvoj.

(14)

Naložbeni projekt vključuje skupne upravičene izdatke v višini 793 603 000 PLN v nominalni vrednosti (sedanja vrednost: 189 578 180 EUR) (8). Upravičeni izdatki se izračunajo na podlagi naložbenih stroškov. Razčlenitev upravičenih izdatkov po letih je predstavljena v spodnji preglednici.

Upravičeni izdatki (v milijonih PLN, nominalna vrednost)

(15)

Poljski organi so potrdili, da je družba Dell maja 2006 predložila zahtevek za pomoč. Poljski organi in družba Dell so 19. septembra 2006 podpisali memorandum o soglasju, v katerem so določeni pogoji pomoči. Poljsko ministrstvo za gospodarstvo je v dopisu z dne 13. novembra 2006 navedlo, da je memorandum o soglasju pismo o nameri, ki potrjuje, da je dodelitev pomoči odvisna od odobritve Komisije.

(16)

Skupni znesek pomoči, ki ga Poljska namerava dodeliti (10) družbi Dell Poland, znaša 54,5 milijona EUR v nominalni vrednosti, kar je enakovredno 216 365 000 PLN v nominalni vrednosti, izračunani po menjalnem tečaju, navedenem v tem dokumentu (11), kar ustreza intenzivnosti pomoči v višini 27,81 % (12) bruto ekvivalenta dotacije (sedanja vrednost). Skupni znesek pomoči vključuje (glej spodnjo preglednico):

Celotna pomoč (v milijonih PLN, nominalna vrednost)

(17)

Pomoč se dodeli pod pogojem, da upravičenec do pomoči ohrani proizvodni obrat na tem kraju vsaj pet let po koncu naložbe in da se delovna mesta, ustvarjena zaradi naložbe, ohranijo vsaj pet let po datumu, ko je bilo delovno mesto prvič zapolnjeno.

(18)

Poljski organi so se zavezali, da se finančna podpora za projekt ne bo kumulirala z nobeno drugo finančno podporo, ki se za iste upravičene stroške dodeli iz katerih koli drugih virov.

(19)

Poljski organi so se zavezali, da bodo Komisiji v šestih mesecih po plačilu zadnjega obroka pomoči predložili podrobno končno poročilo, vključno z informacijami o izplačanih zneskih pomoči ter izvajanju pogodbe o pomoči in kakršnih koli drugih naložbenih projektih v istem podjetju ali obratu.

(20)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES (v nadaljevanju: odločitev o sprožitvi postopka) dvomila o združljivosti pomoči z določbami točke 68 Smernic o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (17) (v nadaljevanju: Smernice).

(21)

Točka 68 Smernic določa:

(22)

Za izvajanje preskusov iz točke 68(a) in 68(b) Smernic je treba opredeliti upoštevne proizvodne trge in upoštevne geografske trge za proizvode, ki jih zadeva projekt, tj. namizne in prenosne računalnike ter strežnike (18).

(23)

V skladu s točko 69 Smernic je treba določiti upoštevni proizvodni trg, ki mu pripada vsak od zadevnih proizvodov (19). Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka (točke 56, 57 in 63) navedla, da namizni in prenosni računalniki na eni strani in strežniki na drugi strani sestavljajo ločena proizvodna trga, saj ti skupini proizvodov nista medsebojno zamenljivi.

(24)

Za proučitev, ali projekt izpolnjuje pogoj iz točke 68(a) Smernic („analiza tržnega deleža“), je Komisija analizirala tržni delež družbe Dell na ravni skupine na zadevnih upoštevnih trgih pred naložbo in po njej. Ker se je naložbeni projekt začel leta 2007 in naj bi se končal do konca leta 2012, je Komisija kot referenčni leti upoštevala leti 2006 in 2013 (20).

(25)

Kar zadeva opredelitev trga za namizne in prenosne računalnike, je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka (točka 61) navedla, da obstaja precejšnja razlika v ceni namiznih in prenosnih računalnikov s podobnimi lastnostmi, funkcijami in predvideno uporabo. Komisija je ugotovila tudi, da gre zamenjava sicer zlasti v eno smer (od namiznih k prenosnim računalnikom), vendar določen del potrošnikov verjetno ne bo prešel z enega proizvoda na drugega. Komisija je poleg tega navedla, da bi lahko prehod s proizvodnje in trženja enega proizvoda na drugega povzročil precejšnje prilagoditvene stroške, odvisno od strukture proizvodnje in prodajnih dejavnosti proizvajalcev.

(26)

V zvezi s pogoji iz točke 68(b) Smernic („analiza povečanja zmogljivosti“) je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka (točka 90) navedla, da proizvodna zmogljivost, ustvarjena s projektom, presega 5 % trga EGP, kot je bilo izmerjeno na podlagi podatkov o očitni potrošnji (izraženi kot prodaja) vsakega od zadevnih treh proizvodov (glej spodnjo preglednico).

Proizvodna zmogljivost, ustvarjena s projektom (EGP)

(27)

Kar zadeva drugi del preskusa povečanja zmogljivosti, je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka (točki 95 in 96) navedla, da je bila pri prenosnih računalnikih (ki se obravnavajo kot ločen proizvodni trg) letna stopnja rasti prodaje v obdobju 2001–2006 v smislu vrednosti negativna in zato znatno nižja od rasti BDP v smislu vrednosti (21) (glej spodnjo preglednico).

Letna stopnja rasti prodaje (2001–2006, EGP)

(28)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka (točka 94) poudarila, da v primeru, ko se namizni in prenosni računalniki obravnavajo, kot da sestavljajo enoten proizvodni trg, ukrep pomoči ne presega dveh pragov, določenih v točki 68(b) Smernic.

(29)

Zato Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka (točki 62 in 105) dvomi, ali je namizne in prenosne računalnike za namene te odločbe mogoče obravnavati, kot da sestavljajo enoten upoštevni trg.

(30)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka (točki 98 in 99) in pozneje v formalni preiskavi proučila možnosti, da bi omejila proizvodno zmogljivost, ustvarjeno s projektom, na 5 % trga EGP v primeru prenosnih računalnikov ali obravnavala, da se ta omejitev doseže z upoštevanjem splošne zmogljivosti upravičenca do pomoči v EGP, in ne le učinka zmogljivosti, ustvarjene s projektom, tj. z izravnavo zmogljivosti, ustvarjene s projektom, in hkratnih zmanjšanj zmogljivosti v drugih državah članicah.

(31)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka (točki 99 in 105) dvomila, ali je primerno, da se namesto zgolj povečanja zmogljivosti družbe Dell Poland upošteva učinek zmogljivosti, ki jo je ustvaril projekt, na zmogljivost družbe Dell kot celote v EGP.

(32)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka (točka 97) poudarila, da so podatki o vrednosti na splošno bolje prilagojeni za ugotavljanje morebitnega nazadovanja sektorjev, vendar stopnje rasti, izračunane na podlagi podatkov o vrednosti, morda ne izražajo ustrezno sorazmerne dinamike v sektorjih visoke tehnologije, kjer se cene enot znatno znižujejo zlasti zaradi močne konkurence in tehnoloških sprememb. Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka (točka 100) prav tako navedla, da je znižanje povprečnih prodajnih cen namiznih računalnikov, kot se kaže v podatkih o vrednosti, dokaz moči trga, na katerem se kakovost nenehno izboljšuje in na katerega se uvajajo novi proizvodi.

(33)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka (točki 100 in 105) dvomila, ali lahko oceno utemelji samo na podatkih o količini za izračun stopenj rasti v zvezi s proizvodom, ki ga zadeva naložbeni projekt, iz točke 68(b) Smernic.

(34)

Kar zadeva opredelitev trga za strežnike, je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka (točke od 65 do 67) v skladu s prejšnjimi odločbami o združitvi (22) predlagala, naj se uporabi segmentacija na podlagi kategorije proizvoda in cenovnega razreda, pri čemer se razlikuje med: (i) trgom za strežnike za široko potrošnjo (nižjega cenovnega razreda), ki vključuje vse sisteme s povprečno prodajno ceno pod 25 000 USD; (ii) trgom za strežnike srednjega cenovnega razreda, ki vključuje vse sisteme s povprečno prodajno ceno med 25 000 USD in 499 999 USD; (iii) trgom za strežnike visokega cenovnega razreda, ki vključuje vse sisteme s povprečno prodajno ceno vsaj 500 000 USD.

(35)

Vendar je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka (točka 69) opozorila tudi na svojo potrditev v prejšnjih odločbah o združitvi (23), da je mogoče med strežniki razlikovati glede na to, ali uporabljajo arhitekturo nabora ukazov (vrsta procesorja) x86 ali drugačno arhitekturo. Kljub temu je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka (točka 70) navedla, da čeprav segmentacija glede na kategorijo proizvoda in cenovni razred ne more zajeti vseh konkurenčnih odnosov na trgu za strežnike, pa je tržna dinamika v drugačnih opredelitvah trga še veliko slabše izražena. Ker je družba Dell navzoča le v segmentu nižjega cenovnega razreda, je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka (točka 68) navedla, da je treba upoštevati samo ta segment.

(36)

Kar zadeva analizo tržnega deleža, je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka (točka 83) poudarila, da je bil delež družbe Dell na trgu za osebne računalnike na vseh mogočih upoštevnih proizvodnih trgih in upoštevnih geografskih trgih pred naložbo in po njej v smislu količine in vrednosti manjši od 25 % (glej spodnjo preglednico).

Tržni delež družbe Dell za osebne računalnike

(37)

Vendar je Komisija v zvezi s strežniki ter v primeru delitve na strežnike, ki uporabljajo arhitekturo x86, in tiste z drugačno arhitekturo v odločitvi o sprožitvi postopka (točki 71 in 86) poudarila, da je delež družbe Dell na trgu za strežnike presegel 25 % (24) prodaje proizvoda na upoštevnem trgu pred naložbo ali po njej samo, če upoštevamo njen delež v tržnem segmentu za strežnike x86 na svetovni ravni (glej spodnjo preglednico).

Tržni delež družbe Dell za strežnike x86

(38)

Zato je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka (točki 72 in 105) dvomila, ali segmentacija strežnikov glede na kategorijo proizvoda/cenovni razred ustrezno razmejuje trg.

(39)

V skladu s točko 68 Smernic mora biti upoštevni geografski trg običajno EGP (25).

(40)

Vendar kot je navedeno v uvodni izjavi 37, če se uporablja delitev glede na to, ali je uporabljena arhitektura x86 ali ne, in se kot upoštevni geografski trg za strežnike obravnava ves svet, potem delež družbe Dell presega 25 % tržnega segmenta za strežnike x86 (glej odločitev o sprožitvi postopka, točke 71 in 79–81).

(41)

Zato se je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka (točke 78–81 in 105) spraševala, ali je treba kot upoštevni geografski trg za strežnike upoštevati EGP ali ves svet.

(42)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka (točka 108) poudarila, da bi v primeru, ko informacije, predložene v postopku formalne preiskave, ne bi vodile do sklepa, da ukrep pomoči izpolnjuje pogoje iz točke 68 Smernic, morala opraviti poglobljeno oceno ukrepa pomoči.

(43)

Zato je Komisija pozvala Poljsko, naj predloži pripombe in zagotovi kakršne koli informacije za namene ocenjevanja ukrepa pomoči, zainteresirane strani pa pozvala, naj predložijo pripombe (glej odločitev o sprožitvi postopka, točke 107–109). Poleg pripomb v zvezi z izraženimi dvomi, ali je ukrep v skladu s točko 68 Smernic, je Komisija za izvedbo poglobljene ocene iskala informacije o cilju pomoči, ustreznosti instrumenta pomoči, spodbujevalnem učinku, sorazmernosti pomoči, izrivanju zasebnih naložb in učinku na trgovino (glej odločitev o sprožitvi postopka, točka 108).

(44)

K. Sinnott je izrazila zaskrbljenost zaradi domnevne selitve proizvodnih dejavnosti iz Irske na Poljsko. Pritožila se je tudi, da so lahko poljski organi družbi Dell dodelili pomoč, medtem ko take pomoči na Irskem ni bilo mogoče dodeliti.

(45)

Pripombe, ki jih je predložila družba HP, zadevajo samo opredelitev upoštevnih trgov za namizne/prenosne računalnike in strežnike.

(46)

Družba HP meni, da upoštevni proizvodni trg za osebne računalnike vključuje namizne računalnike, prenosne računalnike (vključno z mrežnimi prenosniki (manjši prenosniki, namenjeni zlasti dostopu do interneta, angl. netbooks), in mini prenosniki), delovne postaje in lahke odjemalce. Družba HP ugotavlja, da ti proizvodi temeljijo na enaki ali enakovredni tehnologiji, imajo podobne ali enakovredne komponente in podobne zmogljivosti, delujejo na podlagi enakih ali enakovrednih operacijskih sistemov in programskih aplikacij ter jih je mogoče uporabljati za enake ali podobne namene.

(47)

Družba HP meni, da zamenljivost na strani povpraševanja obstaja med namiznimi in prenosnimi računalniki, med namiznimi ali prenosnimi računalniki višjega cenovnega razreda in delovnimi postajami (mobilnimi in stacionarnimi delovnimi postajami) ter med namiznimi ali prenosnimi računalniki in lahkimi odjemalci (mobilnimi in stacionarnimi lahkimi odjemalci). Družba HP navaja, da stopnja zamenljivosti v posameznem primeru ni popolna, ampak je precejšnja in zadostuje za namene opredelitve trga. Poleg tega družba HP meni, da bi kakršen koli poskus povišanja cen prenosnih računalnikov ali mrežnih prenosnikov v primerjavi z namiznimi računalniki ali obratno povzročil, da bi se povpraševanje malih potrošnikov tako spremenilo, da bi zmanjšanje povpraševanja preseglo povečanje dohodkov zaradi višjih cen.

(48)

Družba HP meni, da zamenljivost obstaja tudi na strani ponudbe, saj je precejšen delež proizvajalcev osebnih računalnikov dejaven v vseh štirih segmentih, pri čemer lahko enostavno spreminjajo proizvodnjo in naročila sestavnih delov zaradi izpolnjevanja spreminjajočih se pogojev v katerem koli posameznem proizvodnem segmentu. Družba HP je prepričana, da kljub različnim povprečnim cenam namiznih računalnikov, prenosnih računalnikov, lahkih odjemalcev in delovnih postaj obstaja enoten trg. Meni, da so cene vseh proizvodov osebnih računalnikov zaradi verižne zamenljivosti omejene zaradi drugih kategorij osebnih računalnikov.

(49)

Družba HP v zvezi z opredelitvijo trga za strežnike nima trdnega stališča, ampak predlaga ponovno proučitev ustreznosti segmentacije trga, uporabljene v prejšnjih odločbah o združitvi, in vprašanja, ali obstaja enoten trg za strežnike.

(50)

Družba HP meni, da razmejitev glede na kategorijo proizvoda/cenovni razred temelji na razpoložljivosti in segmentaciji podatkov, ki jih je zagotovilo svetovalno podjetje IDC, ne pa na zanesljivih ugotovitvah tržne analize.

(51)

Družba HP meni, da ta razmejitev trga ni upoštevna, ker: (i) se cene še vedno znižujejo, pri čemer potrošniki ne primerjajo samo začetnih nakupnih cen, ampak celotne stroške lastništva; (ii) lahko potrošniki od pojava porazdeljenih strežnikov za obdelavo podatkov in strežnikov, ki jih je mogoče nadgraditi, strežnike višjega cenovnega razreda zamenjajo s skupinami ali omrežji strežnikov nižjega cenovnega razreda ali nadgradijo obstoječe strežnike; (iii) lahko potrošniki prehajajo znotraj segmentov in med njimi, kar tudi počnejo; (iv) lahko posebne naloge procesiranja izvajajo različne vrste strežnikov; (v) je varnost zagotovljena pri vseh kategorijah strežnikov, pri čemer je zanesljivost strežnikov srednjega ali visokega razreda mogoče doseči na primer z redundanco pri načrtovanju skupin in omrežij strežnikov; (vi) med strežniki iz različnih cenovnih razredov obstaja zamenljivost na strani ponudbe, ker večina velikih proizvajalcev proizvaja strežnike vseh cenovnih razredov; (vii) se pojavljajo primeri vstopov novih proizvajalcev na trg za strežnike, ki se ne zdijo omejeni na posamezen cenovni razred; (viii) obstoj verižne zamenljivosti ne pomeni, da je treba trg za strežnike ponovno opredeliti; (ix) je kakršna koli razmejitev med različnimi značilnostmi in zmogljivostmi strežnikov poljubna, ker se zdi, da se v posameznih cenovnih razredih ne izražajo preverljive tehnične ali komercialne lastnosti.

(52)

Družba HP meni, da upoštevni geografski trg za strežnike zajema vsaj celoten EGP in morda tudi celotno regijo, ki vključuje Evropo, Bližnji vzhod in Afriko (EMEA). Družba HP meni, da se s strežniki pogosto čezmejno trguje in da lahko večnacionalni potrošniki strežnike pridobivajo iz vira, ki jim najbolj ustreza, pri čemer uporabljajo centralna, in ne razpršena naročila. Glede na navedbe družbe HP obstajajo dokazi o vzporednem trgovanju in izkoriščanju razlik v cenah na trgu za strežnike, ki kažejo, da ožja opredelitev geografskega trga ne bi bila primerna.

(53)

Pripombe, ki jih je predložil drug konkurent, zadevajo vprašanja opredelitve trga in merila za poglobljeno oceno.

(54)

Konkurent meni, da namizni in prenosni računalniki sestavljajo ločena proizvodna trga (tj. sektor osebnih računalnikov sestavljata dva ločena proizvodna trga). Konkurent navaja, da se fizične značilnosti namiznih in prenosnih računalnikov znatno razlikujejo, pri čemer je mobilnost ključni dejavnik razlikovanja. Konkurent navaja, da se zmogljivosti namiznih in prenosnih računalnikov v najnižjem in srednjem cenovnem razredu sicer izrazito ne razlikujejo, vendar so visoko zmogljivi namizni računalniki še vedno močnejši od vsakega prenosnega računalnika.

(55)

Konkurent navaja, da v smislu povpraševanja obstaja določena stabilnost: pri nekaterih potrošnikih je zelo malo verjetno, da bi prešli z namiznih na prenosne računalnike ali obratno. Konkurent navaja, da se je premik v prodaji z namiznih na prenosne računalnike v zadnjih letih pojavil kljub nespremenjenim razlikam v ceni obeh proizvodov. Kot navaja konkurent, če bi oba proizvoda sestavljala enoten trg, bi bilo veliko prehodov v obeh smereh, zaradi stroškov in vrednosti pa zlasti s prenosnih na namizne računalnike. Konkurent navaja, da so se cene obeh proizvodov v obdobju 2006–2008 sicer znatno znižale, vendar je sorazmerno znižanje pri namiznih računalnikih manj izrazito. Glede na navedbe konkurenta celovita analiza korelacije cen ne bi pokazala izrazite in neposredne korelacije med cenami namiznih in prenosnih računalnikov.

(56)

Poleg tega konkurent navaja, da so med proizvodnjo, trženjem in distribucijo obeh proizvodov nekatere znatne razlike. Konkurent navaja, da prehod s proizvodnje enega proizvoda na proizvodnjo drugega vključuje nekatere naložbe, je sorazmerno dolgotrajen ter je strateška odločitev, ki se sprejme zaradi dolgoročne donosnosti in tržnega položaja. Konkurent meni, da se glavni proizvajalci osebnih računalnikov srečujejo s precejšnjimi težavami pri prehodu, kar je leta 2007 dokazal prihod mrežnih prenosnikov, ko so se zadevni proizvajalci počasi odzvali s trženjem podobnih lastnih proizvodov. Konkurent poudarja, da bi bil ta odziv hitrejši, če prehod na strani ponudbe ne bi vključeval tehničnih, komercialnih in finančnih ovir.

(57)

Konkurent meni, da priglasitev zadeva naložbo na Poljskem, zato mora Komisija oceniti učinke te posebne naložbe.

(58)

Konkurent trdi, da podatki o količini niso zadostna osnova, na podlagi katere bi lahko opustili podrobno preverjanje pomoči, in meni, da je treba rast prodaje v smislu vrednosti uporabiti kot učinkovito merilo uspešnosti trga za namizne računalnike (26).

(59)

Konkurent zlasti ugotavlja, da podatki o vrednosti zanesljiveje kažejo ne le sedanjo uspešnost trga, ampak tudi prihodnje možnosti za razvoj. Ne glede na kakršno koli povečanje obsega prodaje bo v primeru zmanjšanja vrednosti prodaje, ki bo vključevala zmanjšanje doseženih prihodkov, to odvračalo nove udeležence na trgu, zmanjšalo privlačnost širitve poslovanja za zadevne proizvajalce in nazadnje spodbudilo konsolidacijo trga ali izstop nekaterih proizvajalcev z zadevnega trga.

(60)

Konkurent navaja, da bo na uspešnem in rastočem trgu znižanje povprečnih prodajnih cen izravnala rast prodaje v smislu količine, kar bo preprečilo vsako splošno izgubo dohodka. Znižanje povprečnih prodajnih cen bo samo na trgu, ki deluje pod svojimi zmogljivostmi, nujno povzročilo tudi zmanjšanje vrednosti prodaje. Povprečne prodajne cene se znižujejo tudi na trgu za prenosne računalnike, vendar se zaradi izrazite rasti v smislu količine vrednost prodaje v tem obdobju ni zmanjšala.

(61)

Konkurent meni, da ustrezna razmejitev trga za strežnike temelji na arhitekturi nabora ukazov (delitev glede na to, ali se arhitektura x86 uporablja ali ne).

(62)

Konkurent meni, da je razmejitev glede na to, ali se arhitektura x86 uporablja ali ne, v industriji standardni način razvrščanja strežnikov, ki ga uporabljajo proizvajalci, potrošniki in tržni analitiki. Konkurent meni, da je sektor strežnikov jasno razdeljen na dve različni vrsti proizvoda na podlagi dveh različnih tehnologij, in sicer na strežnike x86, ki temeljijo na uporabi v industriji standardne arhitekture, in strežnike, ki ne temeljijo na arhitekturi x86, ampak uporabljajo katero koli drugo arhitekturo. Konkurent poudarja, da se oba proizvoda v osnovi razlikujeta po tehničnih značilnostih, na podlagi katerih se oblikujejo njuna zmogljivost, funkcionalnost, končna uporaba, proizvodnja in skupine potrošnikov, ki se jim tržita in distribuirata.

(63)

Konkurent se strinja s stališčem, ki ga je Komisija izrazila v zgoraj navedeni odločbi o združitvi HP/Compaq, da opredelitve trga na podlagi cenovnih razredov „ne morejo v celoti zajeti vseh konkurenčnih odnosov na tehnološko zelo dinamičnem trgu strežnikov“. Konkurent navaja, da glede na arhitekturo strežnika obstajajo tehnične razlike in razlike glede zmogljivosti. Konkurent meni, da so strežniki x86 še vedno industrijski standard za osnovno računalništvo, ni pa jih mogoče uporabljati za zahtevnejše funkcije. Strežniki, ki ne temeljijo na arhitekturi x86, lahko izvajajo funkcije, ki presegajo funkcije strežnikov x86, omejenih s prvotno tehnologijo družbe Intel. Lastnosti strežnikov x86 in strežnikov z drugačno arhitekturo so na področju zmogljivosti primerljive samo na najosnovnejši ravni. Strežniki, ki temeljijo na arhitekturi x86, se uporabljajo zlasti za običajne in nezahtevne naloge, medtem ko so strežniki z drugačno arhitekturo običajno namenjeni zahtevnemu obdelovanju.

(64)

Medtem ko se strežniki, ki ne temeljijo na arhitekturi x86, pojavljajo tako pri osnovnih mini računalnikih kot pri zelo zapletenih osrednjih računalnikih, to ne velja za strežnike x86, saj so primeri obdelovanja na visoki ravni redki. Kadar ima družba več strežnikov x86 za izvajanje dnevnih standardnih in manj zahtevnih funkcij obdelave, lahko ta družba vloži v nakup strežnika z drugačno arhitekturo za gostitev velikega delovnega paketa (na primer računovodstvo ali računalniško podprto načrtovanje). Tako lahko potrošnik sočasno uporablja obe vrsti strežnikov, vendar bodo strežniki x86 in strežniki z drugačno arhitekturo delovali ločeno, izvajali različne naloge in ne bodo vplivali drug na drugega. Konkurent navaja, da se na strežnikih x86 običajno izvajajo aplikacije Microsoft Windows Server, ki so standard v industriji, medtem ko so strežniki z drugačno arhitekturo običajno omejeni na izvajanje lastniških operacijskih sistemov ali sistema Unix. Večina programske opreme je bila prvotno napisana za arhitekturo x86 in ni primerna za strežnike z drugačno arhitekturo.

(65)

Kar zadeva zamenljivost na strani povpraševanja, konkurent trdi, da so zaradi razlik v zmogljivosti strežniki x86 in strežniki z drugačno arhitekturo priljubljeni na različnih trgih, kar zadeva profil potrošnikov in predvideno praktično uporabo, kot dokazujejo nakupne smernice potrošnikov. Družba bo običajno kupila več strežnikov x86 in morda samo en strežnik z drugačno arhitekturo, ki bo namenjen zahtevnim nalogam obdelave in ne vsakodnevni funkcionalnosti. Nekatera podjetja dejansko ne bodo uporabljala nobenega strežnika, ki ne temelji na arhitekturi x86, in bodo uporabljala izključno tehnologijo x86. Zaradi razlik v računalniški arhitekturi obstajajo precejšnje tehnične ovire za zamenljivost na strani povpraševanja, ki imajo precejšen finančni učinek, saj bi prehod s strežnika x86 na strežnik z drugačno arhitekturo verjetno onemogočil enostavno integracijo ter povzročil višje stroške podpornih storitev in prekinitve med nameščanjem nove tehnologije. Poleg dejanskih stroškov samega strežnika, ki ne temelji na arhitekturi x86, bi bili s prehodom zaradi zahtevanega dodatnega strokovnega znanja povezani dodatni stroški, tj. stroški podpornih storitev in stroški usposabljanja. Dodatne praktične težave se lahko pojavijo zaradi omejitev pri prenosu vsebine, pridobivanju licenc ter nezdružljivosti strojne ali programske opreme. Odločitev za nakup strežnika x86 ali strežnika z drugačno arhitekturo je nazadnje odvisna od končne uporabe strežnika in zahtevane ravni zmogljivosti ter razmisleka glede združljivosti. Cena strežnika je drugotnega pomena.

(66)

Kar zadeva zamenljivost na strani ponudbe, konkurent trdi, da proizvajalci strežnike x86 in strežnike z drugačno arhitekturo obravnavajo kot ločena proizvodna trga. Skoraj vsi novi udeleženci v sektorju strežnikov v zadnjih letih so vstopili samo na trg za strežnike x86. Če bi bili postopki proizvodnje, trženja in distribucije strežnikov x86 in strežnikov z drugačno arhitekturo podobni, bi novi udeleženec vstopil v sektor strežnikov in ponujal oba proizvoda. Trg za strežnike x86 je zaradi donosnosti za proizvajalce privlačnejši. Trg je večji in manj koncentriran, saj je proizvajalcev strežnikov x86 več. Zaradi omejenega kroga potrošnikov za strežnike, ki ne temeljijo na arhitekturi x86, proizvajalci težje dosegajo obseg prodaje, ki bi zagotavljal kratko- do srednjeročno stroškovno učinkovitost in donosnost vstopa na trg. Spodbude so omejene na prehod s strežnikov x86 na strežnike z drugačno arhitekturo na strani ponudbe ne glede na obstoječe tehnične ovire za novo proizvodnjo.

(67)

Konkurent zaradi korelacije med cenami in obsegom trgovine med ZDA in EGP meni, da upoštevni geografski trg za strežnike zajema ves svet ali vsaj EGP in ZDA.

(68)

Poleg tega konkurent navaja, da ni nobenih večjih ovir za pošiljanje strežnikov po svetu. V zvezi s tem poudarja, da obseg trgovine s strežniki med ZDA, Azijo in EGP dokazuje, da je trgovina s strežniki donosna. Navaja tudi, da večina proizvajalcev posluje na svetovni ravni ter oskrbuje ZDA in EGP, saj so strežniki v celoti združljivi (ni tehničnih ovir, interoperabilnost je popolna) in se prodajajo po podobnih cenah.

(69)

Kar zadeva merila za poglobljeno oceno, konkurent meni, da bo pomoč povzročila izkrivljanje konkurence na skupnem trgu in negativno vplivala na trgovino. Po njegovem mnenju pomoč koristi družbi, ki ima tržno moč. Konkurent zlasti trdi, da se bo s pomočjo povečala zmogljivost na upadajočem trgu in okrepil položaj družbe Dell na trgu, na katerem njen delež dobave presega 25 %. Konkurent trdi, da je namen pomoči samo ohranjanje proizvodnje na upadajočem trgu; predvidevati je mogoče, da spodbuja neracionalne in negospodarne odločitve glede kraja proizvodnje ter dodeljevanja javnih in zasebnih sredstev, poleg tega pa resno izkrivlja spodbude in konkurenco na trgu. Konkurent meni, da pomoč nima nobenega spodbujevalnega učinka, ker bi po njegovem mnenju družba Dell vsekakor vlagala na Poljskem. Po konkurentovem mnenju to pomeni, da je uporaba ad hoc pomoči povsem neustrezna in nepotrebna. Poleg tega konkurent meni, da je pomoč nesorazmerna, saj podobna pomoč konkurentom ni na voljo. Nazadnje, meni, da so pozitivni učinki pomoči omejeni in zelo nezanesljivi ter ne izravnajo negativnih učinkov.

(70)

Pripombe konkurenta v zvezi z merili za poglobljeno oceno so podrobneje predstavljene v ustreznih poglavjih pododdelka 6.7 te odločbe.

(71)

Poljski organi so predložili informacije v zvezi z ozadjem odločitve družbe Dell iz leta 2006, da postavi nov obrat zaradi potrebe po povečanju proizvodne zmogljivosti za izpolnitev predvidenega povpraševanja. Zagotovili so tudi informacije o datumu odločitve družbe Dell za naložbo v Lodzskem vojvodstvu, sprejetju sporazuma s poljsko vlado in priglasitvi predlagane pomoči. Poljski organi so pojasnili ozadje pregleda zmogljivosti, ki ga je družba Dell opravila leta 2008, in njene odločitve, da omeji/prekine osnovne proizvodne dejavnosti v svojem obratu v Limericku (Irska).

(72)

Poljski organi so predložili informacije, da bi popravili nekatere točke iz odločitve o sprožitvi postopka.

(73)

Poljski organi so Komisijo obvestili o spremembah sporazuma z dne 15. novembra 2007 s prilogo k temu sporazumu. Te spremembe zadevajo povišanje zneska dotacije za začetno naložbo, ki ustreza spremenjenemu znesku pomoči za nakup zemljišča in ustrezno spremenjeni višini obroka dotacije za leto 2007, zahteve v zvezi s pologom zneska, ki ustreza obrokom dotacije, na depozitni račun pred pozitivno odločitvijo Komisije glede pomoči ter opredelitev ustreznih delov pomoči kot dodatka k obstoječim shemam pomoči.

(74)

Poljski organi menijo, da je treba kot upoštevni trg obravnavati trg za osebne računalnike kot celoto brez njegove delitve na podtrge (namizni ali prenosni računalniki).

(75)

Glede na stališča poljskih organov, predložena pred sprejetjem odločitve o sprožitvi postopka, primerljive značilnosti in zmogljivosti obeh proizvodov ter zmanjšanje razlik v cenah med njima delno pojasnjujejo sorazmerno večjo rast pri prodaji prenosnih računalnikov. Poljski organi navajajo, da lahko družba Dell Poland namizne in prenosne računalnike načeloma proizvaja na isti proizvodni liniji ter na eni liniji hitro zamenja proizvodnjo enega proizvoda s proizvodnjo drugega. Poljski organi ob upoštevanju precejšnje navzočnosti proizvajalcev v obeh segmentih menijo, da pri proizvodnji nobenega od proizvodov ni znatnih ovir za vstop na trg (zamenljivost na strani ponudbe).

(76)

Poljski organi so v stališčih, predloženih 18. februarja 2009, navedli, da lahko družba Dell Poland namizne in prenosne računalnike proizvaja na isti proizvodnji liniji, pri čemer mora opraviti le manjše prilagoditve, kar povzroči samo zanemarljive stroške in zmanjšanje produktivnosti. Poljski organi navajajo, da je glede na točko 68 Smernic zamenljivost na strani ponudbe zadostna, da oba proizvoda sestavljata isti trg.

(77)

Poljski organi navajajo, da bi bilo ob upoštevanju razmerja med pričakovanim zmanjšanjem proizvodne zmogljivosti na Irskem in povečanjem proizvodne zmogljivosti na Poljskem splošno povečanje zmogljivosti pri namiznih računalnikih manjše od 5 % trga za namizne računalnike na ravni EGP v letu 2006.

(78)

V tem smislu poljski organi menijo, da je ustrezno upoštevati splošni učinek, ki ga ima povečanje zmogljivosti, ustvarjeno s projektom, na zmogljivost skupine Dell v celotnem EGP, in ne le na povečanje zmogljivosti, ki ga ima družba Dell na Poljskem.

(79)

Poljski organi trdijo, da je treba upoštevati zmanjšanje zmogljivosti na Irskem. Menijo, da je gospodarska ocena učinkov zmogljivosti, ustvarjene s projektom, smiselna samo, če se upošteva tudi zmanjšanje zmogljivosti na istem geografskem trgu (zlasti ker se ukinjajo proizvodne dejavnosti v Limericku, kar ob začetku projekta v Lodžu ni bilo načrtovano). Poljski organi navajajo, da je mogoče te učinke določiti samo, če se skupina Dell obravnava kot celota (delno zato, ker se ocena tržnega deleža izvaja na tej ravni). Če projekt med oceno zaradi zmanjšanja zmogljivosti drugje v EGP ne presega več zgornje meje 5 % (in zato izginejo učinki izkrivljanja), je treba to upoštevati. Poljski organi se sklicujejo na prejšnjo odločitev o državni pomoči, v kateri je morala Komisija oceniti proizvodno zmogljivost družbe, ki je proizvodni obrat preselila iz ene države članice v drugo (27). Poljski organi menijo, da je Komisija v tem primeru potrdila, da s projektom niso bile ustvarjene dodatne zmogljivosti, in pojasnila, da je treba za presojo morebitnega povečanja zmogljivosti proučiti skupino prejemnika pomoči (28).

(80)

Poljski organi se prav tako ne strinjajo, da je povečanje zmogljivosti na trgu za namizne računalnike preseglo 5 %. Menijo, da bi se tako povečanje pojavilo samo, če bi se celotna zmogljivost, dosežena s projektom, uporabila za proizvodnjo namiznih računalnikov, zaradi česar za prenosne računalnike zmogljivosti ne bi bilo. Teoretična zmogljivost ne more biti edina mera; pri realistični oceni predvidene uporabe proizvodnih zmogljivosti dejanska združena zmogljivost za namizne računalnike v obratu v Limericku in obratu v Lodžu znaša približno polovico največje teoretične zmogljivosti za namizne računalnike. Poljski organi poudarjajo, da zmanjšanje tehnične zmogljivosti v obratu v Lodžu nikakor ne bi vplivalo na rezultate analize povečanja zmogljivosti za namizne računalnike, ampak bi vplivalo na proizvodno zmogljivost za prenosne računalnike (segment, ki se razvija hitreje kot BDP EGP) in izničilo namen naložbenega projekta.

(81)

Poljski organi menijo, da mora izračun stopenj rasti zadevnih proizvodov za visoko tehnološke industrije temeljiti na podatkih o količini, in ne na podatkih o vrednosti. Menijo, da se v teh sektorjih znižanje cen pogosto pojavi zaradi močne konkurence in hitrih tehnoloških sprememb, zato je dokaz moči trga. Poljski organi menijo, da mora izračun stopenj rasti pri zadevnih proizvodih za visoko tehnološke industrije temeljiti na podatkih o količini, in ne na podatkih o vrednosti (29).

(82)

Poljski organi menijo, da najustreznejša delitev trga za strežnike temelji na kategoriji proizvodov in cenovnem razredu. Proizvajalci strežnikov nižjega cenovnega razreda na strani ponudbe težko vstopijo na tehnično zahteven trg za proizvode višjega cenovnega razreda. Večina proizvajalcev se posveča osnovnim računalniškim strežnikom, saj je povpraševanja po naprednejših strežnikih malo, zaradi česar v preostalih dveh (višjih) segmentih trga ni ekonomije obsega. Z vidika potrošnika se s proizvodnjo strežnikov za široko potrošnjo izpolnjujejo različne potrebe po strežnikih visokega cenovnega razreda in uporabljajo se v različnih aplikacijah. Stranke, ki potrebujejo osnovno računalništvo, ne bodo kupovale dražjih strežnikov z boljšo zmogljivostjo.

(83)

Poljski organi navajajo, da prehod s strežnikov x86 na strežnike z drugačno arhitekturo povzroča višje stroške podpornih storitev ali stroške zaradi prekinitve med nameščanjem. Prehod z osnovne tehnologije na naprednejšo bo zahteval ustrezne prilagoditve in povzročil dodatne stroške. To velja ne samo za prehod s strežnikov x86 na strežnike z drugačno arhitekturo, ampak tudi na splošno za prehod z osnovnih strežnikov na naprednejše.

(84)

Kar zadeva zamenljivost na strani ponudbe, poljski organi menijo, da omejen obseg ciljnega trga za strežnike, ki ne temeljijo na arhitekturi x86, ne more biti podlaga za opredelitev ločenih trgov za strežnike x86 in strežnike z drugačno arhitekturo. Za strežnike z nestandardno funkcionalnostjo in visoko zmogljivostjo obstaja le omejen krog potrošnikov. Strežniki višjega cenovnega razreda zahtevajo precejšnje naložbe na strani ponudbe, ne zagotavljajo ekonomije obsega in so zato veliko dražji. Po drugi strani obstaja širok krog potrošnikov, ki potrebujejo funkcionalnost, ki je v industriji standard, ne glede na to, ali temelji na strežnikih x86 ali strežnikih z drugačno arhitekturo.

(85)

Poljski organi menijo, da načrtovanje tržnih in distribucijskih poti temelji na zmogljivosti strežnika in računski moči, ne pa na operacijskih sistemih ali arhitekturi. Čeprav ima družba Dell tehnične zmogljivosti za izdelavo strežnikov x86 višjega cenovnega razreda, do zdaj ni vstopila na trg za proizvode višjega cenovnega razreda zaradi posebnih značilnosti tega trga ter majhnega kroga potrošnikov družbe Dell in nezadostnih distribucijskih poti na tem trgu.

(86)

Poljski organi menijo, da je treba kot geografski trg za strežnike opredeliti regijo EMEA ali celo samo EGP. Po njihovem mnenju združljivost strežnikov ni edini vidik, ki ga je treba upoštevati. Stroški in čas dobave so ključni elementi, ki zelo pomembno vplivajo na marže. Ker se cene zaradi konkurence in tehnoloških izboljšav znižujejo, prevozni stroški pa so precejšnji, so ključna zadeva kratke prodajne poti.

(87)

Poljski organi so za poglobljeno oceno predložili celovito ekonomsko analizo pomoči, ki temelji na študiji svetovalcev družbe LECG Consulting v imenu družbe Dell Poland in v kateri je analiziran učinek pomoči glede na zahteve, ki jih je Komisija določila v odločitvi o sprožitvi postopka.

(88)

Pripombe Poljske v zvezi z merili za poglobljeno oceno so podrobneje predstavljene v ustreznih poglavjih pododdelka 6.7 te odločbe.

(89)

Poljski organi navajajo, da K. Sinnott izraža zaskrbljenost glede zakonitosti pomoči, ki jo je Poljska dodelila „za selitev družbe Dell iz Irske v Lodž“.

(90)

Poljski organi se sklicujejo na stališča, predložena 18. februarja 2009, v katerih so navedli, da namen pomoči, dodeljene družbi Dell, nikakor ni selitev dejavnosti iz Irske v Lodž. Poljski organi navajajo, da je družba Dell sprva načrtovala, da bosta oba obrata sočasno delovala, in da sta obrata nekaj časa dejansko sočasno delovala. Poljski organi navajajo, da je bila odločitev o izgradnji obrata v Lodžu sprejeta poleti leta 2006 (memorandum o soglasju je bil s poljsko vlado podpisan 19. septembra 2006). Poljski organi poudarjajo, da je bila odločitev o prekinitvi proizvodnih dejavnosti v Limericku sprejeta po notranji reviziji ob koncu leta 2008, nanjo pa je pomembno vplivalo poslabšanje razmer na trgu zaradi gospodarske krize. Poljski organi navajajo, da odločitev o izvajanju naložbenega projekta v Lodžu in odločitev o prekinitvi proizvodnih dejavnosti v Limericku nista neposredno povezani. Poljski organi poudarjajo, da ni bilo govora o prekinitvi proizvodnih dejavnosti v Limericku, ko se je poljska vlada odločila za dodelitev pomoči družbi Dell Poland.

(91)

Poljski organi se sklicujejo na stališča, predložena 18. februarja 2009, v katerih so navedli, da družba Dell namerava ohraniti precej dejavnosti v Limericku. Poljski organi navajajo, da razen pripomb K. Sinnott irski organi ali zainteresirane strani iz Irske niso predložili nobenih stališč.

(92)

Poljski organi se strinjajo s pripombami družbe HP v zvezi z opredelitvijo proizvodnega trga za osebne računalnike ter geografskih trgov za osebne računalnike in strežnike.

(93)

Poljski organi poudarjajo, da pripombe družbe HP podpirajo opredelitev trga za osebne računalnike kot enotnega trga.

(94)

Po mnenju poljskih organov je v pripombah družbe HP navedeno, da je treba ustrezne trge opredeliti na ravni EGP ali EMEA. Poljski organi menijo, da upoštevni geografski trg za strežnike ne presega območja EMEA zaradi časovnih omejitev in prevoznih stroškov, ki so glavne ovire za svetovno trgovino z osebnimi računalniki in strežniki.

(95)

Poljski organi so zadržani glede pripomb družbe HP v zvezi z opredelitvijo proizvodnega trga za strežnike. Priznavajo, da ta trg sicer postopno postaja enoten zaradi razvoja, ki ga je opisala družba HP, vendar po njihovem mnenju na strani povpraševanja in ponudbe še vedno obstajajo znatne razlike med strežniki višjega in nižjega cenovnega razreda. Poljski organi navajajo, da se strežniki nižjega cenovnega razreda uporabljajo zlasti za osnovno obdelavo, medtem ko se naprednejši strežniki uporabljajo za zahtevnejše operacije. Proizvajalci strežnikov nižjega cenovnega razreda na strani ponudbe težko vstopijo na trg za strežnike višjega cenovnega razreda. Poljski organi menijo, da čeprav, kot ugotavlja družba HP, obstajajo dokazi o novih vstopih na trg za strežnike, ki naj ne bi bili omejeni na enega od cenovnih razredov, se večina proizvajalcev usmeri k segmentu proizvodov nižjega cenovnega razreda, v čemer se kaže majhno povpraševanje po naprednejših strežnikih. Poljski organi navajajo, da strežniki nižjega cenovnega razreda z vidika potrošnikov izpolnjujejo drugačne potrebe kot strežniki višjega cenovnega razreda in se uporabljajo pri različnih aplikacijah (na primer, potrošniki, ki potrebujejo samo osnovno funkcionalnost, ne bodo kupovali strežnikov z veliko zmogljivostjo, ki so dražji).

(96)

Poljski organi navajajo, da nerazkrita stran zahteva zaupno obravnavo ne le v zvezi s svojo identiteto, ampak tudi v zvezi z več odstavki iz svojih predloženih stališč. Poljski organi ne razumejo nekaterih delov stališč; to velja zlasti za oddelek o domnevnih izkrivljanjih na trgu. Poljski organi poudarjajo, da Komisija svoje odločitve ne more utemeljiti na dejstvih, o katerih država članica ni bila obveščena. Navajajo, da to vključuje dejstva, v zvezi s katerimi zainteresirane strani zahtevajo zaupno obravnavo (30).

(97)

Kar zadeva zahtevek nerazkrite strani za zaupno obravnavo, Komisija poudarja, da njena ocena za namene te odločbe temelji izključno na informacijah, ki jih je nerazkrita stran zagotovila v nezaupni različici svojih pripomb, ki jo je predložila Poljski. Komisija ni upoštevala informacij, ki jih je nerazkrita stran predložila v zaupni različici pripomb (31).

(98)

Poljski organi dvomijo o pravici nerazkrite strani, da predloži pripombe. Navajajo, da so v skladu s členom 1(h), členom 6(1) in členom 20(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 samo zainteresirane strani, tj. strani, na katere dodelitev zadevne pomoči lahko vpliva, upravičene do predložitve pripomb. Poljski organi menijo, da v pripombah, ki so jim bile posredovane, ni opredeljeno, kako dodelitev pomoči družbi Dell Poland vpliva na nerazkrito stran. Poljski organi Komisijo pozivajo, naj ne upošteva pripomb nerazkrite strani, ki ni dokazala ustreznega interesa v skladu s členom 1(h) Uredbe (ES) št. 659/1999.

(99)

Komisija v zvezi s pravico nerazkrite strani do predložitve pripomb poudarja, da je nerazkrita stran iz opombe 4 konkurent družbe Dell. Komisija meni, da za namen te odločbe to dejstvo zadostuje kot dokaz pravnega statusa nerazkrite strani kot zainteresirane strani v smislu člena 1(h) Uredbe (ES) št. 659/1999.

(100)

Poljski organi se ne strinjajo s pripombami konkurenta v zvezi z uporabo podatkov o količini za izračun stopenj rasti. Sklicujejo se na stališče, predloženo 18. februarja 2009, v katerem je pojasnjeno, zakaj je treba za ugotovitev, ali trg upada, proučiti podatke o količini, in ne podatkov o vrednosti. Poudarjajo, da je v Smernicah jasno navedeno, da je treba za oceno združljivosti ukrepa s točko 68(b) Smernic obravnavati stopnjo rasti na upoštevnem trgu pred naložbo in da ni nobenega razloga, na podlagi katerega bi lahko odstopali od tega jasno ubesedenega pravila in uporabili napovedi rasti.

(101)

Poljski organi so kot odgovor na pripombe konkurenta v zvezi z razmejitvijo trga za strežnike navedli, da se sklicujejo na odločbo o združitvi iz leta 1997 in leta 1998, ko trdijo, da je edina ustrezna delitev razlikovanje med strežniki x86 in strežniki z drugačno arhitekturo. Vendar trdijo, da se je od takrat trg znatno razvil. Po njihovem mnenju ni pravilno trditi, da je delitev na strežnike x86 in strežnike z drugačno arhitekturo standard, kot je predlagala družba za tržne raziskave IDC, ker v svoji podatkovni zbirki strežnikov omogoča delitev trga glede na več kot 20 meril. Strežniki z večjo računsko močjo so lahko zgrajeni tudi iz več procesorjev x86. Zahtevano moč je mogoče doseči s strežniki z različno arhitekturo in njihovo konfiguracijo. Tako lahko strežniki, ki ne temeljijo na arhitekturi x86, izpolnjujejo enake funkcije kot strežniki x86. Ni mogoče sklepati, da pri strežnikih x86 obdelovanje na visoki ravni ni izvedljivo. Segment strežnikov visokega cenovnega razreda vključuje kombinacijo strežnikov x86 in strežnikov z drugačno arhitekturo, na katerih se izvajajo različne aplikacije, ki zagotavljajo enako vrsto končne rešitve. Strežniki x86 in strežniki z drugačno arhitekturo lahko delujejo na podlagi različnih operacijskih sistemov in za posebne aplikacije. Potrošniki lahko izberejo vrsto strežnika za izvajanje aplikacij. Pri strežnikih je mogoče analizirati več delitev (glede na arhitekturo, operacijski sistem, združljivost sistemov za upravljanje s podatkovnimi bazami), vendar sta računska moč in zmogljivost strežnika odločilna dejavnika pri potrošniških izbirah, ki se izražata v cenah; te bodo višje, če bodo zahteve bolj zapletene in specializirane.

(102)

Ugotovitve poljskih organov glede pripomb konkurenta v zvezi z merili za poglobljeno oceno so podrobneje predstavljene v ustreznih poglavjih pododdelka 6.7 te odločbe.

(103)

Člen 87(1) Pogodbe ES določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami, razen če je v Pogodbi določeno drugače.

(104)

Poljski organi pomoč dodelijo v obliki neposrednih dotacij, znižanja cen in davčnih oprostitev. Zato se lahko obravnava, kot da jo je država članica dodelila v obliki državnih sredstev v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Pomoč se dodeli eni družbi, Dell Poland, in je zato selektivna. Pomoč se dodeli za naložbo v zvezi s proizvodnjo osebnih računalnikov in strežnikov. Ker se s temi proizvodi trguje med državami članicami, je verjetno, da bo ukrep vplival na trgovino med državami članicami. Pomoč, dodeljena družbi Dell Poland, bo družbo razbremenila stroškov, ki bi jih običajno morala kriti, zato ima družba gospodarsko prednost pred konkurenti. Ukrep s takim dajanjem prednosti družbi Dell Poland in njeni proizvodnji torej izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco.

(105)

Zato Komisija ugotavlja, da priglašeni ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe.

(106)

Na podlagi ugotovitve, da priglašeni ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe, je treba proučiti, ali je ukrep združljiv s skupnim trgom.

(107)

Poljska je pomoč, dodeljeno družbi Dell Poland, priglasila, preden jo je uveljavila, s čimer je izpolnila zahtevo glede posamične priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe (glej uvodno izjavo 2).

(108)

Komisija navaja, da je cilj pomoči spodbujanje regionalnega razvoja, zato so podlaga za oceno združljivosti pomoči s skupnim trgom Smernice.

(109)

Komisija navaja, da je mogoče naložbeni projekt obravnavati kot začetno naložbo v smislu točke 34 Smernic, ker vključuje naložbo v materialna in neopredmetena sredstva za ustanovitev novega obrata.

(110)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da se lahko začetni naložbeni projekt obravnava kot večji naložbeni projekt v smislu točke 60 Smernic, ker njegovi upravičeni izdatki presegajo 50 milijonov EUR, izračunano na podlagi cen in menjalnih tečajev na datum priglasitve.

(111)

Zato je Komisija ukrep pomoči ocenila v skladu z določbami Smernic o regionalni pomoči za naložbe in zlasti določbami Smernic o pomoči za večje naložbene projekte ter v skladu z merili za poglobljeno oceno regionalne pomoči za večje naložbene projekte iz Sporočila Komisije z dne 16. septembra 2009 (32) (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo o smernicah).

(112)

Komisija mora v skladu z ustrezno sodno prakso (33) opraviti oceno na podlagi pravil, veljavnih v času odločbe.

(113)

Komisija je preverila, ali je bila pomoč dodeljena v skladu s splošnimi določbami Smernic. Ta ocena je pripeljala do naslednjih ugotovitev.

(114)

V skladu s točko 9 Smernic družba Dell Poland ni podjetje v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (34).

(115)

Čeprav Komisija v skladu s točko 10 Smernic na splošno ni naklonjena dodelitvi ad hoc regionalne pomoči, je glede na informacije, predstavljene v uvodnih izjavah 10 in 13, mogoče upoštevati, da projekt prispeva h koherentni regionalni razvojni strategiji. Pričakuje se zlasti, da bo naložbeni projekt prispeval k razvoju gospodarske dejavnosti v regiji s pozitivnimi učinki na (neposredno in posredno) ustvarjanje delovnih mest, usposabljanje in prenos znanja ter multiplikacijskim učinkom na dodatne naložbe, ki bi jih izvedli povezane službe in proizvajalci.

(116)

Projekt je začetna naložba v smislu točke 34 Smernic, saj zadeva ustanovitev novega obrata (glej uvodno izjavo 12).

(117)

Upravičenec do pomoči je pred začetkom dela na projektu v skladu s točko 38 Smernic predložil vlogo za pomoč, poljski organi pa so pisno potrdili, da bo naložbeni projekt družbe Dell Poland upravičen do pomoči, če ga bo odobrila Komisija (glej uvodno izjavo 15).

(118)

V skladu s točko 39 Smernic prispevek upravičenca do pomoči k upravičenim izdatkom presega 25 % (glej uvodno izjavo 16).

(119)

V skladu s točko 50 Smernic so bili upravičeni izdatki projekta izračunani na podlagi upravičenih naložbenih stroškov (glej uvodno izjavo 14). V skladu s točko 58 Smernic je bila pomoč za ustvarjanje delovnih mest izračunana na podlagi dveletnih stroškov zaposlovanja (bruto stroški dela in druga obvezna plačila) novih zaposlenih.

(120)

V skladu s točko 64 Smernic je Poljska izpolnila zahtevo glede posamične priglasitve, saj je pomoč priglasila, preden jo je uveljavila (glej uvodno izjavo 2).

(121)

V skladu s točkami od 71 do 75 Smernic so bile izpolnjene določbe o kumulaciji pomoči (glej uvodni izjavi 2 in 15).

(122)

Zato Komisija meni, da je pomoč združljiva s splošnimi določbami Smernic.

(123)

Naložbam, ki jih je opravila družba Dell Poland, so sledile naložbe dveh njenih dobaviteljev, in sicer družb RR Donnelley Global Turnkey Solutions Poland in Flextronics.

(124)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka (točke od 42 do 51) navedla, da med naložbami družbe Dell Poland in naložbami njenih dveh dobaviteljev ni bilo zadostnih tehničnih, funkcionalnih in strateških povezav, da bi jih bilo mogoče obravnavati kot enoten naložbeni projekt v smislu točke 60 in opombe 55 Smernic.

(125)

Komisija navaja, da ni prejela nobene pripombe v zvezi s tem, ali je to enoten naložbeni projekt.

(126)

Zato Komisija potrjuje, da naložb družbe Dell Poland na eni strani in naložb zgoraj navedenih dobaviteljev na drugi strani ni mogoče obravnavati kot enoten naložbeni projekt v smislu točke 60 in opombe 55 Smernic.

(127)

Na podlagi informacij, ki so jih predložili poljski organi in zainteresirane strani v postopku formalne preiskave, je treba proučiti, ali so bili dvomi, izraženi v odločitvi o sprožitvi postopka, odpravljeni.

(128)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka (točki 62 in 105) dvomila, ali se lahko za namen Odločbe namizni in prenosni računalniki obravnavajo, kot da sestavljajo enoten proizvodni trg ali dva ločena upoštevna proizvodna trga.

(129)

Komisija ob upoštevanju pripomb poljskih organov in zainteresiranih strani ugotavlja, da za oba zadevna proizvoda obstajajo dokazi o določeni stopnji zamenljivosti na strani povpraševanja, ki deluje v obeh smereh (35), in da se zdi, da so nekateri proizvajalci, zlasti družba Dell, sposobni doseči zamenljivost tudi na strani ponudbe (36). Vendar obstajajo tudi znaki precejšnje stopnje stalnega povpraševanja po drugem proizvodu ali izključnega povpraševanja po enem od proizvodov ter znaki, da lahko pri nekaterih proizvajalcih obstajajo izrazite tehnične, organizacijske in s stroški povezane ovire za prehod s proizvodnje enega proizvoda na drugega.

(130)

Čeprav so informacije, prejete med formalno preiskavo, omogočile boljše razumevanje sektorja osebnih računalnikov, Komisija meni, da ne zadostujejo za izvedbo pomembnejše tržne raziskave, na podlagi katere bi bilo mogoče opredeliti upoštevni proizvodni trg za namizne in prenosne računalnike (37). Zato Komisija ugotavlja, da dvomi o upoštevnem proizvodnem trgu za namizne in prenosne računalnike niso bili odpravljeni.

(131)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija ugotavlja, da upoštevnega proizvodnega trga za namizne in prenosne računalnike sicer ni treba natančno opredeliti, vendar je treba za namen te odločbe namizne in prenosne računalnike proučiti ločeno, da se obravnavajo konkurenčne omejitve, ki lahko veljajo, če se namizni računalniki proučujejo kot ločen proizvodni trg (38).

(132)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka (točki 99 in 105) dvomila, ali je primerno, da se upošteva učinek zmogljivosti, ustvarjene s projektom, na zmogljivost družbe Dell v celotnem EGP, in ne samo zmogljivosti, ustvarjene s projektom.

(133)

Komisija ob upoštevanju pripomb poljskih organov, predstavljenih v uvodnih izjavah 77 in 78, poudarja, da je v točki 68(b) Smernic navedena „zmogljivost proizvodnje, ki jo je ustvaril projekt“, kar izključuje možnost, da bi se poleg zmogljivosti, ustvarjene s projektom, upoštevala stopnja proizvodne zmogljivosti drugih obratov ali podjetij s sedežem v EGP, ki so v lasti prejemnika pomoči. Če bi se za ugotovitev, ali je dosežen prag iz točke 68(b) Smernic, povečanja zmogljivosti v eni državi članici lahko izravnala z zmanjšanji v drugi državi članici – zaradi česar na primer ne bi bilo neto povečanja zmogljivosti na ravni družbe –, bi to pomenilo, da bi se vsaj ena pomembna kategorija primerov potencialno škodljive državne pomoči lahko izognila poglobljenemu pregledu, tj. tisti ukrepi pomoči, s katerimi se proizvodna zmogljivost v eni državi članici povečuje v škodo druge države članice, v kateri se zmogljivost zaradi pomoči zmanjša. Kot je navedeno v odstavkih 52 in 53 Sporočila o smernicah, so lahko ti ukrepi v nasprotju z osnovnim načelom regionalne pomoči, zato jih je treba nadzorovati.

(134)

Komisija ob upoštevanju pripomb poljskih organov, predstavljenih v uvodni izjavi 79, meni, da je treba upoštevati učinke povečanja proizvodne zmogljivosti, ki ga je omogočil priglašeni projekt, ter da ni mogoče upoštevati zmanjšanj zmogljivosti v drugih proizvodnih obratih v EGP, če taka zmanjšanja proizvodne zmogljivosti niso del naložbenega projekta, za katerega je bila pomoč priglašena, in nanj dodelitev pomoči torej ne vpliva. Komisija poudarja, da je bilo v odločbi o državni pomoči v zadevi N 158/05, Getrag Ford Transmissions Slovakia s.r.o., ki jo navajajo poljski organi, pričakovano zmanjšanje zmogljivosti v eni od držav članic del priglašenega projekta.

(135)

Komisija ob upoštevanju pripomb poljskih organov, predstavljenih v uvodni izjavi 80, ugotavlja, da bi se lahko zaradi prilagodljivosti proizvodnje v obratu celotna zmogljivost, ustvarjena s projektom, načeloma dodelila proizvodnji katerega koli od zadevnih treh proizvodov (39).

(136)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija ugotavlja, da zmanjšanja proizvodne zmogljivosti upravičenca do pomoči v drugi državi članici ni mogoče upoštevati. Komisija ugotavlja, da proizvodna zmogljivost, ustvarjena s projektom, presega 5 % trga na vseh zadevnih proizvodnih trgih.

(137)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka (točki 100 in 105) dvomila, ali lahko povprečno letno stopnjo rasti proizvodov, ki jih zadeva naložbeni projekt, kot je določeno v točki 68(b) Smernic, izračuna samo na podlagi podatkov o količini.

(138)

Komisija navaja, da bi lahko bila negativna rast v smislu vrednosti pri namiznih računalnikih posledica velikega znižanja povprečnih prodajnih cen namiznih računalnikov. Ta negativna stopnja rasti v smislu vrednosti bi lahko pomenila, da povečanje količine ne zadostuje za nadomestitev zmanjšanja mejnega prihodka, ki je značilno za upadajoči trg. Komisija ugotavlja, da tako znižanje povprečnih prodajnih cen namiznih računalnikov velja tudi za prenosne računalnike in strežnike. Vendar v nasprotju z namiznimi računalniki pozitivna stopnja rasti v smislu količine in vrednosti pri prenosnih računalnikih in strežnikih dokazuje, da se znižanje njihovih povprečnih prodajnih cen več kot izravna s povečanjem števila prodanih proizvodov.

(139)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija ugotavlja, da se za namen ocenjevanja, ali namizni računalniki sestavljajo upadajoči trg, na podlagi verjetne opredelitve trga, v skladu s katero se namizni računalniki obravnavajo kot ločen proizvodni trg, povprečne letne stopnje rasti namiznih računalnikov, kot je določeno v točki 68(b) Smernic, ne da izračunati samo na podlagi podatkov o količini.

(140)

Komisija ugotavlja, da bi v primeru, ko bi se namizni računalniki glede na prenosne računalnike obravnavali kot ločen proizvodni trg, pomoč lahko povzročila pomisleke glede konkurence, ker bi na trgu za namizne računalnike pomenila pomoč družbi v upadajočem sektorju. V zvezi z namiznimi računalniki je torej treba opraviti poglobljeno oceno učinkov pomoči.

(141)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka (točke od 65 do 67, 72 in 105) navedla, da je primerno uporabiti opredelitev trga na podlagi kategorije proizvoda/cenovnega razreda za razmejitev trga za strežnike, vendar je dvomila, ali je segmentacija glede na kategorijo proizvoda/cenovni razred ustrezna razmejitev trga za strežnike.

(142)

Komisija ob upoštevanju prejetih pripomb meni, da lahko njenemu prvotnemu stališču, da je segmentacija strežnikov glede na kategorijo proizvoda/cenovni razred v tem primeru najustreznejša razmejitev trga, nasprotujejo trditve, ki zagovarjajo druge verjetne razmejitve trga.

(143)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija ugotavlja, da dvomi v zvezi z ustrezno razmejitvijo trga, ki jo je treba uporabiti za merjenje deleža družbe Dell na trgu strežnikov, niso bili odpravljeni.

(144)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka (točke od 78 do 81 in 105) dvomila o tem, ali je treba za upoštevni geografski trg za strežnike upoštevati celoten EGP, regijo EMEA ali ves svet.

(145)

Kar zadeva pripombe poljskih organov, Komisija meni, da so predložene trditve specifične za poslovni model družbe Dell in njen način poslovanja ter ne veljajo nujno za druge proizvajalce strežnikov niti se v njih ne kaže splošno delovanje trga strežnikov.

(146)

Komisija ugotavlja, da pripombe zainteresiranih strani kažejo, da trgovina s strežniki poteka na ravni, ki je širša od EGP ali regije EMEA, in da večina proizvajalcev posluje na svetovni ravni.

(147)

Vendar Komisija poudarja, da je geografski trg za strežnike upošteven samo, ko se obravnava tržni delež družbe Dell za strežnike x86.

(148)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija meni, da sicer obstajajo razlogi za sklepanje, da geografski trg za strežnike zajema ves svet, vendar geografskega trga za strežnike zaradi dvomov v zvezi z ustrezno razmejitvijo trga za strežnike ni treba opredeliti.

(149)

Komisija ugotavlja, da bi lahko zaradi pomoči nastali pomisleki glede konkurence, odvisno od opredelitve trga, ki se uporablja za strežnike. Zlasti če bi se uporabljala delitev na strežnike x86 in strežnike z drugačno arhitekturo, bi ukrep za segment strežnikov x86 na proizvodnem trgu pomenil pomoč družbi z deležem, ki presega 25 % upoštevnega trga na svetovni ravni. V zvezi s trgom strežnikov je torej treba izvesti poglobljeno oceno učinkov pomoči.

(150)

Komisija meni, da dvomi, izraženi v odločitvi o sprožitvi postopka, ali pomoč izpolnjuje pogoje iz točke 68(a) in 68(b) Smernic, niso bili odpravljeni.

(151)

V skladu s točko 68 Smernic je treba v primeru, ko se pri ocenjevanem ukrepu preseže eden od obeh pragov iz točke 68(a) in 68(b) Smernic (40), po začetku postopka iz člena 88(2) Pogodbe natančno preveriti, ali je pomoč nujna za zagotovitev spodbujevalnega učinka za naložbo in ali koristi ukrepa odtehtajo posledično izkrivljanje konkurence in učinek na trgovino med državami članicami.

(152)

Poglobljena ocena se izvaja na podlagi Sporočila o smernicah, v katerem so določena merila za oceno pozitivnih in negativnih učinkov pomoči.

(153)

Poljski organi navajajo, da je naložba družbe Dell v Lodzskem vojvodstvu dolgoročna obveznost (proizvodne obrate je treba ohraniti vsaj pet let po koncu projekta, ustvarjena delovna mesta pa je treba ohraniti pet let) in tudi pomemben precedenčni primer, ki lahko zagotovi temelj za nadaljnje vlaganje v vojvodstvu. Zato pomeni verodostojno obveznost do Lodzskega vojvodstva, ki bo prispevala k neposrednemu zaposlovanju in spodbudila regionalni razvoj.

(154)

Ta pozitivni učinek je še okrepljen zaradi skupinskega učinka, ki ga bo naložbeni projekt verjetno povzročil s spodbujanjem podjetij v istih ali povezanih industrijah, da se namestijo v bližini ter tako izkoristijo zunanje ekonomije obsega ali dosega.

(155)

Prispevek družbe Dell k ustvarjanju delovnih mest v Lodzskem vojvodstvu (41) naj bi presegel 2 500 (42) neposredno ustvarjenih delovnih mest do januarja 2010 (43), poleg tega pa naj bi bilo posredno ustvarjenih približno 1 300 delovnih mest pri dobaviteljih, podizvajalcih in ponudnikih storitev s sedežem v regiji.

(156)

V zvezi z regionalnim razvojem poljski organi poudarjajo tudi učinek naložbe na naslednje vidike:

(157)

Konkurent dvomi o posrednem ustvarjanju delovnih mest. Trdi, da dodatni vlagatelji ne bodo razširjali svojih proizvodnih zmogljivosti, ampak bodo namesto tega bolj uporabljali obstoječo infrastrukturo na Poljskem. Konkurent prav tako meni, da so posredne naložbe precenjene in da bodo koristi zaradi navzočnosti družbe Dell v vojvodstvu omejene.

(158)

Komisija ugotavlja, da so poljski organi predložili informacije v zvezi s ciljem pomoči in učinki naložbenega projekta na regionalni razvoj, izobraževanje, prenose znanja, morebitne multiplikacijske učinke ter neposredno in posredno ustvarjanje delovnih mest.

(159)

Komisija meni, da so poljski organi zagotovili dovolj informacij, ki dokazujejo, da bo projekt prispeval h gospodarskemu razvoju Lodzskega vojvodstva.

(160)

Komisija meni, da so pripombe konkurenta neutemeljene in jih torej ni mogoče upoštevati.

(161)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija ugotavlja, da bo naložba na splošno verjetno pozitivno prispevala h gospodarskemu razvoju v Lodzskem vojvodstvu in tako pomagala pri izpolnjevanju cilja regionalnega razvoja.

(162)

Kot je navedeno v odstavkih 17 in 18 Sporočila o smernicah, je državna pomoč v obliki pomoči za začetno naložbo samo eden od načinov za odpravljanje tržnih pomanjkljivosti in spodbujanje gospodarskega razvoja v prikrajšanih regijah. Pomoč je ustrezen instrument, če v primerjavi z drugimi ukrepi politike zagotavlja posebne prednosti. Kot je navedeno v odstavku 18 Sporočila o smernicah, se „[u]krepi, v zvezi s katerimi je država članica proučila druge možnosti politike in za katere so ugotovljene prednosti uporabe selektivnega instrumenta, kot je državna pomoč za posamezno podjetje, […] štejejo za primeren instrument“.

(163)

Poljski organi so v stališčih, predloženih 18. februarja 2009, natančno pojasnili, da je bila dodelitev državne pomoči velikim projektom, ki koristijo regiji, kot je naložba družbe Dell Poland v Lodžu, edini ustrezni način za odpravljanje gospodarskih pomanjkljivosti v vojvodstvu (poleg že vzpostavljenih splošnih ukrepov).

(164)

Poljski organi na podlagi ugotovitev študije družbe LECG poudarjajo, da kljub splošnim ukrepom za podporo gospodarskega razvoja na nacionalni in regionalni ravni prek naložb v osnovno infrastrukturo in proizvodne dejavnike, zlasti z uporabo strukturnih skladov, na Poljsko kot celoto in zlasti Lodzsko vojvodstvo še vedno vplivajo velike regionalne razlike. Podatki iz študije zlasti kažejo, da je BDP na prebivalca Lodzskega vojvodstva pod nacionalnim povprečjem, medtem ko je brezposelnost nad nacionalnim povprečjem, pa tudi dolgotrajna brezposelnost je višja kot na ravni Poljske kot celote. Tudi povprečna raven plač v vojvodstvu je pod nacionalnim povprečjem. Poleg tega se je razlika med ravnmi plač v Lodzskem vojvodstvu in Poljski kot celoti v obdobju 2004–2007 povečala.

(165)

Poljski organi prav tako poudarjajo, da se zdi, da so imeli splošni ukrepi, ki so se zaradi privabljanja tujih naložb izvajali na ravni Poljske kot celote, omejen učinek na obseg neposrednih tujih naložb. Glede na podatke iz študije ima Poljska v primerjavi z drugimi državami članicami, ki so se Skupnosti pridružile od leta 2004, eno najnižjih stopenj neposrednih tujih naložb, izraženo v odstotku BDP.

(166)

Poljski organi menijo, da je zaradi sorazmerne nerazvitosti Lodzskega vojvodstva v njem potrebnih več bolje usmerjenih ukrepov. Poljski organi v zvezi s tem poudarjajo, da velike naložbe koristijo trgu dela in spodbujajo razvoj infrastrukture, s čimer pogosto spodbudijo dodatne naložbe zaradi kopičenja gospodarske dejavnosti in s tem povezanih učinkov (industrijska koncentracija, posredna rast, prenosi tehnologije in znanja). Državna pomoč, dodeljena podpori velikih naložbenih projektov, je lahko torej učinkovit način za krepitev regionalnega razvoja.

(167)

Konkurent trdi, da Poljski pomoči ni treba dati na voljo vsem udeležencem v sektorju pod enakimi pogoji, ker se pomoč zagotavlja kot ad hoc pomoč, in ne na podlagi sheme. Konkurent ugotavlja, da bi se lahko načeloma podobna pomoč ponudila konkurentom družbe Dell, vendar dvomi, ali bi se v sedanjih gospodarskih razmerah lahko dotacija v višini več kot 50 milijonov EUR dala na voljo še enemu proizvajalcu računalnikov.

(168)

Konkurent poudarja, da se lahko ad hoc pomoč v skladu s točko 10 Smernic dodeli samo v izjemnih okoliščinah. Meni, da je uporaba ad hoc pomoči neupravičena in neustrezna, saj se bo z njo povečala tržna moč družbe na trgu, na katerem ima znaten delež pri dobavi, tj. za strežnike, ter na upadajočem trgu, tj. za namizne računalnike.

(169)

Poljski organi poudarjajo, da pripombe konkurenta ne pomenijo, da bi bilo gospodarske pomanjkljivosti Lodzskega vojvodstva mogoče odpraviti drugače kot z državno pomočjo za večji naložbeni projekt. Poljski organi ugotavljajo, da je konkurent poudaril samo, da podobna pomoč ni na voljo drugim gospodarskim subjektom. Po mnenju poljskih organov ta trditev temelji na napačnem razumevanju koncepta ustreznosti, kot je določen v Smernicah, na podlagi katerega mora Komisija analizirati, ali bi bilo mogoče cilj pomoči doseči z drugimi sredstvi. Poljski organi menijo, da konkurent tega ne predlaga.

(170)

Komisija ugotavlja, da trditve poljskih organov v zvezi z ustreznostjo instrumenta pomoči temeljijo na makroekonomski analizi dejavnikov, ki vplivajo na gospodarski razvoj na nacionalni in regionalni ravni na Poljskem. Navajajo, da sta Poljska na splošno in zlasti Lodzsko vojvodstvo prikrajšani območji, pri čemer so splošni ukrepi na ravni Poljske kot celote (v nasprotju z ad hoc pomočjo za večje naložbene projekte v nekaterih vojvodstvih) le malo vplivali na obseg tujih neposrednih naložb in da znotraj Poljske še vedno obstajajo precejšnje regionalne razlike. Poljski organi poudarjajo, da je Lodzsko vojvodstvo ena od regij z najnižjim BDP na prebivalca, najvišjo brezposelnostjo in najnižjimi povprečnimi mesečnimi bruto plačami. Ugotavljajo, da je zaradi dejstva, da tržne pomanjkljivosti preprečujejo običajno delovanje trga, državna pomoč za večje naložbene projekte učinkovit način krepitve regionalnega razvoja s koncentracijo industrijske dejavnosti ter kopičenjem in s tem povezanimi učinki (privabljanje, prenosi, posredna rast).

(171)

Komisija v zvezi z ugotovitvami Poljske opozarja, da so poljski organi predložili celovite ekonomske dokaze, ki kažejo, da je dodelitev državne pomoči večjim naložbenim projektom s koristmi za regijo, kot je projekt družbe Dell Poland, ustrezen način odpravljanja gospodarskih pomanjkljivosti v Lodzskem vojvodstvu (poleg že vzpostavljenih splošnih ukrepov).

(172)

Kar zadeva pripombe konkurenta, Komisija poudarja, da razen shem davčne pomoči, pri katerih se pomoč samodejno dodeli za upravičene izdatke brez vsake diskrecije s strani organov, državi članici pomoči ni treba dati na voljo vsem gospodarskim subjektom v sektorju pod enakimi pogoji, vključno s pomočjo, ki se dodeli na podlagi odobrenih ali obstoječih shem pomoči. Komisija poleg tega poudarja, da je treba posamezno ad hoc pomoč sicer upravičiti s ciljem pomoči in njenih učinkov, vendar to ni povezano z ustreznostjo instrumenta pomoči, ki se nanaša na to, ali je pomoč v primerjavi s splošnimi ukrepi politike potrebna, ne glede na naravo take pomoči.

(173)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija ugotavlja, da je priglašena pomoč ustrezen instrument, s katerim je mogoče doseči cilj pomoči.

(174)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka (točka 108) zahtevala dokaze, ali in koliko je pomoč vplivala na ekonomske odločitve družbe, da bi ocenila spodbujevalni učinek pomoči, kot je opredeljen v odstavkih od 19 do 28 Sporočila o smernicah.

(175)

V odstavku 22 Sporočila o smernicah sta navedeni različni možnosti, na podlagi katerih je mogoče dokazati spodbujevalni učinek. Pri prvi možnosti „pomoč spodbuja sprejem odločitev v zvezi z naložbami, ker se lahko naložba, ki sicer za podjetje na nobeni lokaciji ne bi bila donosna, izvede v regiji, ki prejema pomoč“. Pri drugi možnosti „pomoč spodbuja izbor lokacije načrtovane naložbe v ustrezni regiji in ne drugje, ker izravna neto stroške in razvojne probleme, povezane z lokacijo v regiji, ki prejema pomoč“.

(176)

V odstavku 23 Sporočila o smernicah je navedeno, da „mora [država članica] Komisiji dokazati obstoj spodbujevalnega učinka pomoči“, „navesti, katera možnost se uporablja,“ in „predložiti […] celovit opis nasprotne možnosti“.

(177)

Poljski organi so predložili informacije v zvezi s spodbujevalnim učinkom in sorazmernostjo pomoči. V stališčih, predloženih 18. februarja 2009, so navedli zlasti, da je družba Dell v obdobju 2005–2006 določila zahtevane lastnosti projekta, da bi se odzvala na predvideno povpraševanje, in se odločila za izvedbo projekta ne glede na njegovo lokacijo. Zato ni smiselno proučevati, kot je navedeno v možnosti 1, ali bi se naložba izvedla ali ne.

(178)

Kar zadeva odstavek 25 Sporočila o smernicah, Komisija navaja, da za pomoč velja možnost 2. Zato je treba učinke pomoči proučiti v smislu dajanja prednosti lokaciji v ciljni regiji v primerjavi z drugo regijo (za katero se v drugi možnosti obravnava, da se pomoč ne dodeli).

(179)

Poljski organi v stališčih, predloženih 18. februarja 2009, navajajo, da je družba Dell za določitev lokacije projekta analizirala in primerjala stroške in koristi več mogočih lokacij, pri čemer je nazadnje izbrala dve mogoči lokaciji za naložbeni projekt, in sicer Lodž na Poljskem in Nitro na Slovaškem (51).

(180)

Družba Dell je spomladi leta 2006 opravila analizo, predstavljeno v zaupnem dokumentu družbe, ki so ga predložili poljski organi, da bi opredelila in pregledala stroškovne dejavnike, ki predstavljajo ključne razlike pri ocenjevanju primerjalnih prednosti obeh lokacij, tj. […] (52). Dokument je vključeval tudi količinsko primerjavo razlik v stroških v neto sedanji vrednosti med lokacijama, ki sta se proučevali za projekt (53).

(181)

Svetovalno podjetje LECG je na podlagi tega dokumenta analiziralo neto sedanjo vrednost razlik med stroški obeh lokacij, ki sta se proučevali za projekt. Ob upoštevanju drugačnega položaja je v študiji podjetja LECG navedeno, da se pomanjkljivosti lokacije v Lodzskem vojvodstvu v primerjavi z regijo Nitra v smislu […] in […] ne odtehtajo s prednostmi Lodzskega vojvodstva v smislu […] in […]. Sklep analize neto sedanje vrednosti, izračunane za obdobje 2007–2018, je, da bi bilo ob neobstoju pomoči (v Lodžu in Nitri) za družbo Dell na splošno koristneje, če bi za lokacijo projekta izbrala Nitro, in ne Lodža (glej spodnjo preglednico).

Sedanja vrednost razlike v stroških med Lodžem in Nitro

(182)

Poljski organi poudarjajo, da družba Dell ni imela nobenega dodatnega uradnega dokumenta, v katerem bi se primerjali obe naložbeni lokaciji v ožjem izboru. Družbi Dell takih dokumentov ni bilo treba pripraviti, ker je postopek odločanja temeljil na priporočilih, ki jih je skupina za izbiro lokacije pripravila za upravni odbor. Skupina za izbiro lokacije je po več obiskih in pogajanjih z organi o svežnju državne pomoči temeljito ocenila vse mogoče lokacije, da bi upravnemu odboru pripravila priporočila glede končne odločitve.

(183)

Poljski organi poudarjajo, da je memorandum o soglasju, ki je pismo o nameri, zadnji dokument, ki potrjuje odločitev družbe Dell za vlaganje na Poljskem v skladu z dogovorjenimi pogoji, in zlasti vključuje sveženj državne pomoči.

(184)

Poljski organi navajajo, da so v zvezi z naložbenimi pogoji in zlasti s pomočjo potekala dolgotrajna pogajanja med družbo Dell in različnimi ustanovami, ki zastopajo poljsko vlado (pogajanja je vodila poljska agencija za informiranje in tuje naložbe). Začetna srečanja so bila aprila 2005, sledilo pa jim je več obiskov različnih lokacij na Poljskem. Družba Dell je predhodne ponudbe pomoči prejela konec leta 2005. Pogajanja o besedilu memoranduma o soglasju so trajala od maja 2006 do junija 2006, ko so stranke dosegle dogovor o začasnem besedilu. Avgusta 2006 so bile narejene nekatere spremembe, dokument pa so vse stranke nazadnje podpisale 19. septembra 2006, s čimer so potrdile odločitev družbe Dell za vlaganje na Poljskem.

(185)

Poljski organi so zagotovili izvod notranjega dokumenta družbe Dell, ki je bil predložen upravnemu odboru in potrjuje odločitev za vlaganje v Lodžu. Dokumenti so z dne 6. septembra 2006, ko so stranke besedilo memoranduma o soglasju že sprejele.

(186)

Konkurent trdi, da pomoč nima nobenega pravega spodbujevalnega učinka, in je prepričan, da družba Dell ni dokazala, da je pomoč dejansko spodbudila spremembo njenega ravnanja v trenutku, ko se je Poljska prvotno strinjala, da podpre njeno naložbo. Konkurent trdi, da je bila Poljska zaradi svoje osrednje geografske lege in razpoložljivosti stabilne delovne sile zelo uspešna pri privabljanju tujih neposrednih naložb ter da si je zato družba Dell prizadevala za racionalen ekonomski cilj, kot bi si tudi ob neobstoju državne pomoči. Konkurent navaja, da so se od zadnjega četrtletja leta 2007 razmere na trgu precej spremenile zaradi pojava mrežnih prenosnikov, kar nasprotuje razlogu za naložbe družbe Dell v proizvodnjo namiznih in prenosnih računalnikov ter strežnikov.

(187)

Poljski organi v odgovoru z dne 22. aprila 2009 poudarjajo, da so predložili podrobne ekonomske dokaze, zakaj je imela pomoč spodbujevalni učinek, ko se je družba Dell leta 2006 odločila, da v Lodžu ustanovi obrat. Trdijo, da konkurent navaja več nasprotujočih si trditev: najprej je trdil, da bi družba Dell na Poljskem vlagala tudi brez pomoči, pozneje pa navaja, da so se zdaj razmere na trgu spremenile in da se družba Dell verjetno ne bi več odločila za postavitev obrata. Poljski organi poudarjajo tudi, da v stališčih konkurenta ni navedeno, zakaj so sedanje razmere na trgu pomembne za analizo spodbujevalnega učinka v zvezi z naložbeno odločitvijo, sprejeto leta 2006.

(188)

Poljski organi poudarjajo, da za ocenjevanje, ali ima pomoč spodbujevalni učinek, ni ustrezna nobena pripomba konkurenta. Poljski organi menijo, da je edino pomembno vprašanje, ali bi se naložba izvedla drugje, če pomoč ne bi bila dodeljena.

(189)

Kar zadeva pripombe konkurenta, Komisija ugotavlja, da niso pomembne za oceno spodbujevalnega učinka pri možnosti 2, v skladu s katero je treba učinke pomoči proučiti glede na to, ali daje prednost lokaciji v ciljni regiji v primerjavi z drugo regijo. Prav tako tudi pripombe glede poznejših sprememb razmer na trgu niso ustrezne za ocenjevanje pretekle naložbene odločitve.

(190)

Komisija v zvezi z odstavkom 23 Sporočila o smernicah ugotavlja, da so poljski organi zagotovili jasne dokaze, kot je navedeno v uvodnih izjavah od 183 do 185, da je pomoč dejansko vplivala na izbiro lokacije za naložbo, ker je družba Dell odločitev za lokacijo v Lodžu sprejela šele potem, ko je družba s poljskimi organi dosegla sporazum glede pogojev pomoči, ki vplivajo na gospodarske in finančne vidike izvajanja projekta na tej lokaciji.

(191)

Komisija v zvezi z odstavkom 25 Sporočila o smernicah ugotavlja, da so poljski organi zagotovili dokaz o spodbujevalnem učinku pomoči s predložitvijo dokumentov družbe in študije, ki dokazujejo, da je bila izvedena primerjava stroškov in koristi lokacije v zadevni regiji, ki prejema pomoč, ter lokacije v drugi regiji (Nitra, Slovaška). Komisija meni, da je primerjalni scenarij, ki so ga predložili poljski organi, realističen.

(192)

Poljski organi navajajo, da je bila odločitev o tem, da se projekt izvede v Lodžu, sprejeta po odločitvi poljske vlade, da družbi Dell dodeli pomoč, ki bi nadomestila gospodarsko prikrajšanost, povezano z lokacijo v Lodžu, ter s tem povezane neugodnosti in stroške v primerjavi z drugo lokacijo, ki se je takrat proučevala. V zvezi z odstavkoma 21 in 28 Sporočila o smernicah Komisija zato meni, da je pomoč prispevala k spremembi ravnanja upravičene družbe in da naložbe v Lodzskem vojvodstvu brez pomoči ne bi bilo.

(193)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija ugotavlja, da je pomoč družbo Dell spodbudila k odločitvi, da nov proizvodni obrat postavi v Lodžu, ker je nadomestila manj ugodne naložbene pogoje v primerjavi z drugo predvideno lokacijo, ter da bi bila naložba brez pomoči lahko izvedena kje drugje.

(194)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka zahtevala dokaze, da je bil zaradi pomoči donos naložbe iz zadevnega projekta v skladu z običajno stopnjo donosa družbe Dell pri drugih naložbenih projektih, s stroški kapitala v družbi kot celoti ali z donosom, ki je običajen v zadevni industriji.

(195)

Pri možnosti 2 iz Sporočila o smernicah se pomoč šteje za sorazmerno, če je enaka razliki med neto stroški upravičenca do pomoči za naložbo v regijo, ki prejema pomoč, in neto stroški za naložbo v drugo regijo.

(196)

Komisija ugotavlja, da podatki, zagotovljeni za analizo spodbujevalnega učinka (glej spodnjo preglednico), kažejo, da neto sedanja vrednost pomoči ne presega neto sedanje vrednosti skupne prikrajšanosti, povezane z lokacijo v Lodžu (razlika v skupnih stroških brez pomoči).

Primerjava razlike v stroških med Lodžem in Nitro ter znesek pomoči

(197)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija ugotavlja, da je pomoč omejena na znesek, potreben za nadomestitev neto dodatnih stroškov zaradi lokacije v Lodžu v primerjavi z drugo lokacijo.

(198)

Komisija navaja, da je v točki 40 Sporočila o smernicah določeno: „če pa analiza nasprotnih dejstev kaže, da bi se naložbe nadaljevale tudi brez pomoči, čeprav morda na drugi lokaciji (možnost 2), in če je pomoč sorazmerna, bi bili možni znaki izkrivljanja, kot so velik tržni delež in večja zmogljivost na slabo delujočem trgu, načeloma enaki ne glede na pomoč“.

(199)

Poljska in nerazkrita zainteresirana stran sta predložili pripombe v zvezi z dvema podrejenima meriloma, določenima v Sporočilu o smernicah, glede izrinjanja zasebnih naložb, ki sta vzpostavitev tržne pomoči in vzpostavitev ali ohranjanje neučinkovitih tržnih struktur.

(200)

Kar zadeva izrinjanje zasebnih naložb, je po mnenju poljskih organov malo verjetno, da se bodo konkurenti na naložbeni projekt odzvali z zmanjšanjem svojih naložb. Prav tako menijo, da naložbeni projekt ne spodbuja vzpostavitve ali ohranjanja tržne moči ali ohranjanja neučinkovitih tržnih struktur.

(201)

Nerazkrita zainteresirana stran trdi, da ima družba Dell precejšnjo tržno moč, ki se bo s pomočjo še okrepila. Konkurent meni, da bo lahko družba Dell pomoč uporabila za spodbujanje znatnih sekundarnih koristi in bo ob minimalnih stroških dosegla večjo zmogljivost. Konkurent navaja tudi, da se pomoč ne sme uporabljati za povečanje zmogljivosti na upadajočem trgu (namizni računalniki).

(202)

Kar zadeva tržno moč, Komisija meni, da se za pomoč uporablja možnost 2 in bi bil, kot je navedeno zgoraj, naložbeni projekt izveden v vsakem primeru, zato v poglobljeni oceni ni smiselno proučevati učinkov, ki bi jih ta pomoč lahko imela, v povezavi z morebitnim povečanjem tržne moči, saj bi taka tržna moč obstajala ne glede na lokacijo naložbe in dodelitev pomoči nanjo ne bi vplivala. Zato Komisija meni, da v tem primeru ni mogoče sklepati, da se je zaradi pomoči tržna moč upravičenca do pomoči povečala.

(203)

Podobno Komisija tudi v zvezi z vzpostavitvijo ali ohranjanjem neučinkovitih tržnih struktur in ne glede na zgoraj navedene morebitne znake, da bi lahko naložbeni projekt povzročil precejšnje povečanje proizvodne zmogljivosti na trgu, ki ga je mogoče šteti za upadajočega (namizni računalniki), meni, da ni mogoče sklepati, da bo pomoč verjetno izrinjala zasebne naložbe, ker teorija o škodi iz možnosti 2 ne govori o tem, ali bo naložba verjetno vplivala na konkurente, ampak govori o tem, ali pomoč vpliva na izbiro lokacije.

(204)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija ugotavlja, da pomoč ne vzbuja pomislekov v zvezi z izrinjanjem zasebnih naložb.

(205)

V Sporočilu o smernicah so poleg mogočih negativnih učinkov zaradi izrinjanja zasebnih naložb navedeni tudi mogoči negativni učinki na trgovino in lokacijo, ki so lahko povezani s pomočjo za velike naložbene projekte.

(206)

Za opredelitev učinka naložbe na trgovino je najprej treba oceniti, ali pomoč vodi do premika obstoječe dejavnosti iz ene regije v drugo, ne pa do razvoja dodatne gospodarske dejavnosti. V primeru premika je treba pri splošnem testu tehtanja upoštevati negativne učinke za regijo, v kateri se gospodarske dejavnosti ne izvajajo več (na obstoječih lokacijah ali drugih lokacijah, v katerih bi se izvedla naložba, če pomoči ne bi bilo).

(207)

V odstavku 50 Sporočila o smernicah je navedeno, da bi „[p]ri ocenjevanju velikih naložbenih projektov na podlagi teh smernic […] morala imeti Komisija na voljo vse informacije, ki so potrebne, da prouči, ali bi državna pomoč povzročila izgubo znatnega števila delovnih mest na že obstoječih lokacijah v Skupnosti“.

(208)

Poljski organi navajajo, da odločitvi družbe Dell, da nov proizvodni obrat postavi v Lodžu in da zmanjša proizvodnjo v obstoječem proizvodnem obratu v Limericku, nista povezani. Poljski organi navajajo, da je bila odločitev najprej za zmanjšanje proizvodnih dejavnosti v Limericku in pozneje za prekinitev proizvodnih dejavnosti z zaprtjem obrata v Limericku sprejeta proti koncu leta 2008, tj. več kot dve leti po odločitvi o začetku naložbenega projekta v Lodžu, v njej pa se kaže hitro slabšanje svetovnih gospodarskih obetov.

(209)

Poljski organi navajajo, da naj bi zaprtje proizvodnega obrata v Limericku, ki je bilo objavljeno januarja 2009, med aprilom 2009 in januarjem 2010 povzročilo izgubo 1 900 delovnih mest. Vendar poljski organi navajajo, da bo družba Dell izbrane poslovne dejavnosti v Limericku ohranila. V obratu v Limericku bo še naprej zaposlenih več kot 900 delavcev, ki bodo nadaljevali usklajevanje proizvodnih dejavnosti ter izvajanje logističnih dejavnosti in dejavnosti v okviru dobavne verige na več različnih področjih, vključno z razvojem proizvodov, inženirstvom in naročili. Poljski organi poleg tega navajajo, da bo družba Dell več dejavnosti ohranila in jih razvijala v drugih obratih na Irskem.

(210)

Konkurent ni predložil nobene pripombe o negativnih učinkih na trgovino (na način, na katerega se to vprašanje obravnava v Sporočilu o smernicah).

(211)

Komisija na podlagi informacij, prejetih med formalno preiskavo, zlasti dejstva, da bi družba Dell izvedla novo naložbo tudi brez pomoči (možnost 2), ugotavlja, da razen na zgoraj navedenih lokacijah, ki pripadajo skupini Dell, ni drugih podatkov o izgubi delovnih mest v Skupnosti (54).

(212)

Komisija sklepa, da nedavne izgube delovnih mest, objavljene za obrat družbe Dell v Limericku, ni povzročila pomoč. Kot je navedeno v uvodni izjavi 193, bi bila naložba v novo zmogljivost izvedena tudi brez pomoči, vendar v Nitri (Slovaška), in ne v Lodžu (Poljska). Ker se je zaradi pomoči spremenila lokacija naložbe (Lodž namesto Nitre), ne pa naložbena odločitev sama, ni mogoče sklepati, da je na obrat v Limericku vplivala pomoč. Komisija prav tako upošteva trditev poljskih organov, da odločitev za prekinitev proizvodnih dejavnosti z zaprtjem proizvodnega obrata v Limericku ni povezana z odločitvijo družbe Dell, da naložbeni projekt izvede v Lodžu.

(213)

Komisija ugotavlja, da izgube delovnih mest, ki jo je povzročila odločitev skupine Dell, da zapre proizvodni obrat na Irskem, ni mogoče šteti za posledico pomoči, ki so jo dodelili poljski organi. V skladu s tem in ne glede na druge ugotovitve v zvezi s tem vprašanjem (55) Komisija meni, da take izgube delovnih mest niso posledica pomoči.

(214)

Zaradi ugotovitve, da pomoč zagotavlja spodbudo za izvedbo naložbe v zadevni regiji, je treba pretehtati pozitivne in negativne učinke pomoči.

(215)

V odstavku 53 Sporočila o smernicah je določeno, da če se ob neobstoju pomoči naložba izvede v revnejši regiji (z več regionalnimi težavami – višja stopnja najvišje intenzivnosti regionalne pomoči) ali v regiji, za katero se šteje, da ima iste regionalne težave kot ciljna regija (enaka najvišja intenzivnost regionalne pomoči), to pomeni negativen element v splošnem testu tehtanja, pri čemer je malo verjetno, da bi ga izravnali kakršni koli pozitivni elementi, ker je to v nasprotju z osnovnim načelom regionalne pomoči. Vendar Komisija meni, da je privabljanje naložb v revnejšo regijo koristnejše za kohezijo v Skupnosti kot izvajanje istih naložb v uspešnejši regiji.

(216)

Komisija ugotavlja, da bi se brez pomoči, ki so jo dodelili poljski organi, naložba izvedla na drugi lokaciji (v tem primeru v Nitri na Slovaškem). Vendar Komisija meni, kot je navedeno v odstavku 53 Sporočila o smernicah, da „[k]ar zadeva pozitivne učinke regionalne pomoči, ki samo izravna razliko neto stroškov v primerjavi z bolj razvito alternativno naložbeno lokacijo (in tako izpolni zgornje merilo sorazmernosti, pa tudi zahtevo po, pozitivnem učinku‚ glede ciljev‘ primernosti in spodbujevalnega učinka), pa se po drugi strani praviloma šteje, da pri testu tehtanja prevladajo nad negativnimi učinki na alternativni lokaciji nove naložbe“.

(217)

V tem primeru Komisija ugotavlja, da je najvišja stopnja intenzivnosti pomoči, ki se uporablja za regijo Západné Slovensko (območje, na katerem je Nitra), 40 % bruto ekvivalenta dotacije (56), medtem ko v Lodzskem vojvodstvu znaša 50 %. V tej razliki v najvišji stopnji intenzivnosti pomoči se izraža dejstvo, da je bila na podlagi podatkov, izmerjenih glede na standard kupne moči za obdobje 2000–2002, stopnja BDP na prebivalca glede na povprečje v EU-25 v regiji Západné Slovensko 45,42 %, v Lodzskem vojvodstvu pa 41,45 %.

(218)

Zato se Lodzsko vojvodstvo za namen Smernic in Sporočila o smernicah šteje za bolj prikrajšano kot regija Západné Slovensko. To pomeni, da se na prvi pogled koristi v smislu kohezije v Skupnosti zaradi privabljanja naložb v Lodzsko vojvodstvo štejejo za večje od negativnih učinkov, povezanih z naložbo, ki se ne izvede v regiji Západné Slovensko.

(219)

Poleg razlike v stopnji regionalnih težav obstaja več drugih kazalnikov, da se bo z ukrepom pomoči verjetno izboljšala stopnja kohezije v Skupnosti.

(220)

Komisija ugotavlja, da je bil v letu 2006 (ko je bila sprejeta odločitev, da se projekt izvede v Lodžu) BDP na prebivalca glede na povprečje v EU-25 v regiji Západné Slovensko (62,8 %) višji kot v Lodzskem vojvodstvu (48 %) (57). Medtem ko se je BDP na prebivalca v regiji Západné Slovensko in Lodzskem vojvodstvu od leta 2002 povečal, je bila rast v prvi regiji znatno večja. Drugače povedano, razlika v ravneh blagostanja med obema regijama se je z leti torej znatno povečala.

(221)

Poleg tega je bila leta 2006 stopnja brezposelnosti v regiji Západné Slovensko 9,19 % v primerjavi s 17,48 % v Lodzskem vojvodstvu (58), v čemer se kažejo večje sorazmerno povpraševanje po delovni sili in boljše razmere na trgu delovne sile v regiji Západné Slovensko (59).

(222)

Tudi drugi kazalniki kažejo na razliko. Poljski organi se na primer sklicujejo na tako imenovano „stopnjo tveganja revščine“, ki kaže na precejšnjo razliko med Poljsko in Slovaško (60). Stopnja revščine je na Slovaškem leta 2006 znašala 11,7 %, kar je pod evropskim povprečjem. Po drugi strani je bila na Poljskem ta stopnja 19,1 %, zato je država nad povprečjem Skupnosti (61).

(223)

Dodaten vpogled je mogoče dobiti na podlagi statističnih podatkov o stopnjah preseljevanja, ki jih je mogoče razumeti kot kazalnik regionalnega razvoja, saj so povezani s priložnostmi, ki jih lahko regija ponudi svojim prebivalcem. Stopnje preseljevanja kažejo neto dotok v Slovaško, medtem ko je Poljska v zadnjih letih doživela neto odtok (62). Stopnje neto preseljevanja na 1 000 prebivalcev so v letih 1995, 2000, 2005 in 2006 za Poljsko znašale – 0,5, – 0,5, – 0,3 in – 0,9, za Slovaško pa 0,5, 0,3, 0,6, in 0,7.

(224)

V zvezi z odstavkom 54 Sporočila o smernicah Komisija ugotavlja, da pomoč zaradi razlogov, opisanih v uvodni izjavi 211, ne bo povzročila večjih izgub delovnih mest na obstoječih lokacijah v Skupnosti, ki bi se sicer srednjeročno verjetno ohranila.

(225)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega Komisija ugotavlja, da je pomoč sorazmerna z razliko v neto stroških izvedbe naložbe na izbrani lokaciji v primerjavi z drugo lokacijo v razvitejši regiji, zato pozitivni učinki pomoči v smislu cilja in ustreznosti, kot je bilo prikazano zgoraj, odtehtajo negativne učinke na trgovino na drugi lokaciji.

(226)

V skladu s točko 68 Smernic in ob upoštevanju poglobljene ocene, opravljene na podlagi Sporočila o smernicah, Komisija ugotavlja, da je pomoč potrebna za zagotovitev spodbujevalnega učinka za naložbo ter da koristi ukrepa pomoči odtehtajo posledično izkrivljanje konkurence in učinek na trgovino med državami članicami.

(227)

Komisija ugotavlja, da predlagana regionalna pomoč za naložbe v korist družbe Dell Poland izpolnjuje vse pogoje iz Smernic in Sporočila o smernicah, da se lahko šteje za združljivo s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(a) Pogodbe –