1.

Rast BDP se je v letu 2008 opazno upočasnila na 1,3 %. To je bila posledica oslabljenega zunanjega povpraševanja in skromnega domačega povpraševanja, ki je bilo v precejšnji meri povezano z visoko inflacijo in učinki finančne krize. Gospodarske razmere se bodo po napovedih v letu 2009 še občutno poslabšale. Po ocenah je bila stopnja inflacije v letu 2008 približno 4,5 %, oziroma skoraj dvakrat višja kot v letu 2007, predvsem zaradi višjih domačih cen energentov. Glede na padajoče svetovne cene energentov bi se morala inflacija v letu 2009 zmanjšati. Komisija pričakuje, da naj bi javnofinančni primanjkljaj v letu 2008 po napovedih znašal približno 0,9 % BDP. Bruto dolg naj bi v letu 2008 znašal približno 88 % BDP. Običajni presežek na tekočem računu plačilne bilance se je v letu 2008 spremenil v primanjkljaj in se bo po napovedih v letu 2009 še dodatno povečal.

2.

Rast zaposlenosti je bila v letu 2008 pozitivna, tako da se je stopnja nezaposlenosti znižala na 6,9 %. Vendar so napovedi za leto 2009 precej manj ugodne in predvidevajo rast nezaposlenosti. Kriza je najbolj prizadela avtomobilsko in jeklarsko industrijo ter finančni sektor.

3.

V odgovor na finančno krizo in kot del usklajenega pristopa EU je Belgija sprejela ukrepe za podporo finančnemu sektorju, namenjene stabilizaciji bančnega sektorja, ki naj bi izboljšali tudi dostop do financiranja in s tem podpirali širše gospodarstvo ter prispevali k makroekonomski stabilnosti. Poleg tega je v odgovor na gospodarsko upočasnitev Belgija nedavno napovedala ukrepe, med katerimi je tudi finančna podpora za mala in srednja podjetja.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Belgija sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami bosta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega programa stabilnosti s Paktom za stabilnost in rast. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

5.

Belgija nadaljuje izvajanje svojega nacionalnega programa reform. Napovedani so bili ukrepi za dodatno zmanjšanje obdavčitve dela s povečanjem zneska neobdavčenega dohodka za delavce z nizkimi in srednjimi dohodki, vendar bodo morda potrebni še dodatni ukrepi. Potrebna so dodatna prizadevanja za izboljšanje uspešnosti trga dela, zlasti za starejše delavce in prikrajšane skupine, za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ, povečanje konkurence na trgih plina in električne energije ter za izboljšanje rezultatov na področju raziskav in razvoja.

6.

Belgijsko gospodarstvo je izvozno usmerjeno, zato je ohranjanje konkurenčnosti zlasti pomembno. V tem okviru je bistveno, da se stroški dela na enoto gibljejo usklajeno z najpomembnejšimi trgovskimi partnerji. Vendar se je stroškovna konkurenčnost v letu 2008 poslabšala. Koristno bi bilo izboljšati konkurenco na trgih plina in električne energije. Trajne naložbe v raziskave in razvoj ter veščine so pomembne za pospešitev rasti produktivnosti in za spodbujanje konkurenčnosti. Nizka udeležba na trgu dela, rast odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, in velik javni dolg ogrožajo dolgoročno vzdržnost javnih financ, zato je potreba po povečanju primarnih presežkov in izvajanju politik, ki podpirajo rast in zaposlovanje, še toliko večja. Celovit pristop k izvajanju strukturnih reform bi lahko pospešil doseganje rezultatov v Belgiji. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Belgija nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj Belgija:

1.

Zaradi močnega domačega povpraševanja se je rast BDP v Bolgariji pospešila in v prvih devetih mesecih leta 2008 dosegla 7 %, tako da se je BDP na prebivalca povečal na približno 40 % povprečja EU. Po napovedih se bo rast v letu 2009 občutno umirila zaradi nenadnega poslabšanja zunanjih okoliščin in zaostrenih pogojev najemanja posojil. Povprečna letna inflacija je v letu 2008 dosegla rekordno vrednost 12 %, ki jo je povzročilo zunanje dvigovanje cen surovin, okrepila pa sta jo domače povpraševanje in visoka rast plač, ki je močno presegla rast produktivnosti. Inflacija sicer upada, a se bo zelo verjetno obdržala nad povprečjem EU. Proračunski položaj ostaja trden; proračunski presežek v letu 2008 je bil višji od 3 % BDP zaradi ugodne sestave rasti in boljšega pobiranja davkov. Vendar pa je močno domače povpraševanje, med katerim so zlasti naložbe, ki so sprožile velik uvoz investicijskega blaga, prispevalo k poslabšanju sedanjega primanjkljaja na tekočem računu. Ta je visok in znaša skoraj 25 % BDP.

2.

V letu 2008 se je zaposlenost povečala za več kot 3 %, vendar se bo rast v naslednjih dveh letih upočasnila. Nezaposlenost se je v letu 2008 zmanjšala na 6 %, vendar se bo v letu 2009 po napovedih nekoliko povečala. Nedavno poslabšanje gospodarskega razpoloženja in zmanjšanje povpraševanja v več sektorjih, zlasti v proizvodnji in gradbeni industriji, bosta verjetno povzročila zmanjšanje zaposlenosti v teh in sorodnih gospodarskih sektorjih.

3.

Bolgarija je izvajala makroekonomske in fiskalne politike, naravnane v stabilnost, in nedavno napovedala ukrepe, med katerimi je tudi izboljšanje konkurence v energetskem sektorju in sektorju trgovine na drobno.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Bolgarija sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega konvergenčnega programa s Paktom za stabilnost in rast. V tem okviru bi morala Bolgarija ohraniti restriktivno fiskalno naravnanost in takoj sprejeti ukrepe za odpravo makroekonomskih neravnovesij. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

5.

Bolgarija nadaljuje izvajanje svojega nacionalnega programa reform. Napredek je zmeren, čeprav so premišljene vladne odločitve v drugi polovici leta pospešile izvajanje ukrepov. Bolgarija je nadaljevala izvajanje svoje preudarne fiskalne politike, vendar bi bilo mogoče učinkovitost javne porabe še izboljšati. Sprejeti so bili tudi spodbujevalni ukrepi za izboljšanje organiziranosti in kakovosti izobraževanja, vendar so za izboljšanje upravljanja in rezultatov potrebne nadaljnje posodobitve. Za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti javne uprave je treba okrepiti prizadevanja, za bistveno izboljšanje izvajanja reform pa je treba pravočasno izvesti napovedano neodvisno funkcionalno revizijo. Prav tako je še veliko možnosti za napredek pri zmanjševanju administrativnih ovir, večjih vlaganjih v strokovna znanja in reform javnega sistema za raziskave in razvoj.

6.

Zaradi svetovne finančne in gospodarske krize je še pomembneje, da Bolgarija ohrani stroge proračunske politike in pospeši strukturne reforme za okrepitev svoje konkurenčnosti ter se tako spopade s svojimi makroekonomskimi pomanjkljivostmi (visoko inflacijo in velikim primanjkljajem na tekočem računu plačilne bilance). Izvajanje bo treba pospešiti, če želi Bolgarija svoje gospodarstvo iz takšnega, ki temelji predvsem na stroškovnih prednostih, preoblikovati v produktivnejše gospodarstvo, bogato z znanjem. V sedanjem gospodarskem in monetarnem okviru so te reforme bistvenega pomena za ohranitev konkurenčnosti bolgarskega gospodarstva. Učinkovito izvajanje potrebnih reform je odvisno od sposobnosti Bolgarije, da hitro izboljša učinkovitost in uspešnost svoje javne uprave. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Bolgarija nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj Bolgarija:

1.

Rast BDP se je v letu 2008 po napovedih umirila na 4 %, v letu 2009 pa se bo po napovedih Komisije še upočasnila. Povprečna letna stopnja inflacije je znašala 6,3 %, sedaj pa naj bi se znižala zaradi pojemajočega učinka prejšnjega dvigovanja davkov in nižjih cen energentov. Proračunski primanjkljaj se je zniževal nekaj let in je v letu 2008 znašal 1,2 % BDP. Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance je v letu 2008 dosegel približno 1 % BDP, poleg tega je bil zabeležen precejšen trgovinski presežek.

2.

Stopnja zaposlenosti se je od leta 2005 povečala za 1,8 odstotne točke in leta 2008 dosegla 66,6 %. Stopnja nezaposlenosti se je v tretjem četrtletju 2008 zmanjšala na 4,3 % in s tem dosegla najnižjo vrednost v zadnjih dvanajstih letih. Trenutne napovedi kažejo na zmerno znižanje rasti zaposlenosti in povečanje nezaposlenosti. Glede na upadanje izvoznega povpraševanja bo nezaposlenost po pričakovanjih najbolj prizadela delavce v avtomobilski industriji in v drugih izvozno usmerjenih gospodarskih panogah.

3.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Češka sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega konvergenčnega programa s Paktom za stabilnost in rast. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v odstavku 6, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

4.

Češka nadaljuje izvajanje svojega nacionalnega programa reform. Sprejete so bile številne reforme za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zmanjšanje upravnega bremena, povečanje naložb v raziskave in razvoj, reformo sistema izobraževanja, zagotovitev aktivnega staranja ter za razvoj pristopa k reformi trga dela, ki bo temeljil na „prožni varnosti“. Potrebna so dodatna prizadevanja za izboljšanje dostopa do financiranja, za nadaljnje povečanje naložb v raziskave in razvoj, za okrepitev uveljavljanja pravic intelektualne lastnine in za vključevanje prikrajšanih skupin na trg dela.

5.

Češko prebivalstvo se zelo hitro stara, kar bo znatno vplivalo na pokojninski sistem in sistem zdravstvenega varstva. Med najpomembnejšimi strukturnimi izzivi sta tako zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ in spodbujanje prehoda na gospodarstvo, ki temelji na znanju. Spopadanje s temi strukturnimi izzivi bo izboljšalo potencial rasti, ustvarilo delovna mesta in poskrbelo, da bo gospodarstvo bolj odporno na zunanje pretrese. Za to so potrebne nadaljnje reforme na področjih raziskav in razvoja, inovacij, izobraževanja in usposabljanja, bolj celovit pristop prožne varnosti pri reformi trga dela ter nadaljnje izboljševanje pogojev za podjetniško dejavnost. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

6.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Češka nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj Češka:

1.

V letu 2008 se je rast BDP občutno upočasnila. Korekcija cen stanovanjskih nepremičnin navzdol je oslabila domače povpraševanje, zasebno potrošnjo in gradbeno dejavnost. Zaradi ostrejših pogojev financiranja bodo cene stanovanj verjetno padale še hitreje, kar bo dodatno okrepilo negativni učinek upočasnitve svetovnega gospodarstva na domače gospodarstvo. Inflacija, ki so jo spodbudile višje cene energentov in hrane, je v letu 2008 v povprečju znašala 3,6 %, vendar se je začela umirjati. Javnofinančni presežek bi v letu 2008 lahko presegel 3 % BDP, medtem ko naj bi se v letu 2009 bistveno zmanjšal in dosegel raven blizu ravnovesja. V letih 2008 in 2009 naj bi Danska imela na tekočem računu plačilne bilance majhen presežek.

2.

V letu 2008 je zaposlenost naraščala, vendar se bo po pričakovanjih v letu 2009 znižala. Podobno se je v zadnjih mesecih leta 2008 povečala stopnja nezaposlenosti, ki pa naj bi po napovedih za leto 2009 še narasla. Kratkoročno bi to sicer moralo ublažiti pritisk na trg dela, vseeno pa bo pomembno obravnavati preostalo pomanjkanje delovne sile in nadalje spodbuditi prehajanje na trgu dela. Srednjeročni izziv zaposlovanja ostaja povečevanje skupnega obsega in ustreznih kvalifikacij delovne sile, davčna reforma pa bi morala kratkoročno ohraniti prizadevanja v tej smeri.

3.

V odgovor na finančno krizo in kot del usklajenega pristopa EU je Danska sprejela ukrepe za podporo finančnemu sektorju, namenjene stabilizaciji bančnega sektorja, ki naj bi izboljšali tudi dostop do financiranja in s tem podpirali širše gospodarstvo ter prispevali k makroekonomski stabilnosti. Poleg tega je splošna fiskalna politika ekspanzivna, in sicer za približno 1 % BDP, vključno z davčnimi znižanji in povečanji odhodkov od leta 2009.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Danska sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega konvergenčnega programa s Paktom za stabilnost in rast.

5.

Danska nadaljuje izvajanje svojega nacionalnega programa reform. Dodaten napredek je bil dosežen v okviru prej uvedenih načrtov za reforme, zlasti v zvezi s spodbujanjem ponudbe delovne sile in vključno z znižanji marginalnih davčnih stopenj od leta 2009. V pripravi so dodatni načrti davčnih reform in reform trga dela zaradi staranja prebivalstva.

6.

Potencial rasti Danske je bistveno odvisen od okrepitve ponudbe in produktivnosti delovne sile ter od povečanja donosnosti naložb v človeški kapital, raziskave in inovacije. Staranje prebivalstva je začelo vplivati na ponudbo delovne sile ter poudarilo potrebnost reform za spodbujanje vključenosti in števila delovnih ur. Dodaten izziv je krepitev konkurence za znižanje razmeroma visoke ravni cen življenjskih potrebščin na Danskem. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

1.

Rast BDP v Nemčiji se je v letu 2008 znižala na 1,3 % z 2,5 % iz leta 2007, ker je svetovna gospodarska upočasnitev povzročila hitro zmanjšanje rasti izvoza. Poleg tega bodo ostrejši pogoji financiranja in poslabšani gospodarski obeti najverjetneje vplivali na znižanje naložb. V letu 2009 se bo gospodarska dejavnost zato verjetno občutno upočasnila. Inflacija je zaradi rasti cen surovin v prvi polovici leta 2008 dosegla najvišjo vrednost 3,2 % in se bo v letu 2009 po napovedih znižala. V letu 2008 je bil državni proračun skoraj uravnotežen, v letu 2009 pa Komisija pričakuje proračunski primanjkljaj ki bo dosegel skoraj 3 % BDP. Precejšnje izboljšanje cenovne konkurenčnosti v preteklih letih je prispevalo k presežku na tekočem računu plačilne bilance, ki je v letu 2008 znašal več kot 7 % BDP.

2.

V letu 2008 se je zaposlenost povečala za 1,3 %, vendar bo upočasnitev gospodarstva po napovedih vplivala na trg dela, tako da se bo v letu 2009 nezaposlenost povečala. Zaradi stalnega krčenja delovne sile, ki je posledica demografskih sprememb, bodo gospodarske družbe mogoče poskusile obdržati visokokvalificirane delavce, odpuščanja pa bi zato lahko prizadela predvsem nizkokvalificirane in začasne delavce.

3.

V odgovor na finančno krizo in kot del usklajenega pristopa EU je Nemčija sprejela ukrepe za podporo finančnemu sektorju, namenjene stabilizaciji bančnega sektorja, ki naj bi izboljšali tudi dostop do financiranja in s tem podpirali širše gospodarstvo ter prispevali k makroekonomski stabilnosti. Poleg tega je v odgovor na gospodarsko upočasnitev Nemčija nedavno sprejela več ukrepov, vključno z naložbami v izobraževalno in drugo infrastrukturo, s katerimi zagotavlja ponudbo posojil podjetjem, znižanje davkov in prispevkov za socialno varnost, pa tudi ukrepe za preprečevanje odpuščanja in izboljšanje kvalifikacij.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Nemčija sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega programa stabilnosti s Paktom za stabilnost in rast. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

5.

Nemčija nadaljuje izvajanje nacionalnega programa reform. Sprejeti so bili številni pozitivni ukrepi za vzpostavitev družbe znanja, spodbujanje ekoinovacij in prenovo trga dela. Dosežen je bil napredek v zvezi s srednjeročnim proračunskim ciljem, kakovost javnih financ je bila dobra. Potrebni so dodatni ukrepi za spodbujanje konkurence pri storitvah, izboljšanje poslovnega okolja in zmanjšanje strukturne brezposelnosti.

6.

Izboljšanje rasti produktivnosti in odpravljanje visoke stopnje brezposelnosti med nizkokvalificiranimi delavci, zlasti na vzhodu, bi moralo Nemčiji pomagati ohraniti dobre gospodarske razmere tudi v prihodnje. K temu prispeva tudi napredek na področju raziskav, razvoja in inovacij. Kljub temu pa bi z boljšim delovanjem trga storitev, zlasti trga profesionalnih storitev, energetskega sektorja in železniškega prometa ter z boljšim poslovnim okoljem lahko dodatno povečali potencial rasti nemškega gospodarstva. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Nemčija nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti pa priporoča, naj Nemčija:

1.

Potem ko je rast BDP v letu 2007 dosegla 6,3 %, se je gospodarstvo v letu 2008 skrčilo. Krčenje se bo v letu 2009 po napovedih nadaljevalo. Takšna gibanja povzroča padec zasebne potrošnje in naložb ob nekdanji visoki inflaciji in ostrejših pogojih za najemanje posojil. Inflacija se znižuje ob manjši rasti plač in nižjih mednarodnih cenah surovin. Stanje javnih financ se je občutno poslabšalo, tako da je v letu 2008 kljub velikemu zmanjšanju odhodkov prišlo do proračunskega primanjkljaja, potem ko je bil v letu 2007 proračunski presežek 2,7 % BDP. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance se je v letu 2008 občutno znižal na 10 % BDP, po napovedih Komisije pa naj bi se še znižal.

2.

Upočasnitev gospodarske aktivnosti vpliva na trg dela, tako da nezaposlenost strmo narašča. Po sedanjih napovedih Komisije naj bi se stopnja nezaposlenosti v letu 2009 povečala s stopnje 5 %, ki jo je dosegla v letu 2008. Najverjetneje bodo prizadeti gradbeništvo, stanovanjski sektor in trgovina na drobno. Po napovedih se bo rast plač znatno upočasnila, pričakovati je tudi znižanje plač tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju. Pogoji na trgu dela so zlasti težavni za starejše delavce in mlade.

3.

V odgovor na gospodarsko upočasnitev je Estonija nedavno napovedala ukrepe, med katerimi so tudi naložbe v infrastrukturo in v izboljšanje strokovnega znanja.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Estonija sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega konvergenčnega programa s Paktom za stabilnost in rast. V tem okviru bi morala Estonija nadaljevati proračunsko konsolidacijo. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

5.

Estonija nadaljuje izvajanje nacionalnega programa reform. Sprejeti so bili številni ukrepi za izboljšanje uspešnosti raziskav, razvoja in inovacij, okrepitev konkurence in spodbujanje vseživljenjskega učenja. Odziv politike je bil različen, kar zadeva fiskalno politiko in strukturne reforme, katerih cilj je spodbujanje prilagajanja trga dela (zlasti aktivne politike trga dela), ki bi pomagalo pri zadrževanju inflacije in inflacije plač. Glede na odločilno vlogo, ki jo imajo strukturni skladi pri financiranju ukrepov nacionalnega programa reform, je za izvajanje programov pomembno, da se okrepi administrativna usposobljenost.

6.

Izvoz blaga in storitev je ključni element splošne gospodarske uspešnosti države. Nujno so potrebne strukturne reforme, s katerimi bi podprli potrebno prerazporeditev virov v dejavnosti zunanjega sektorja, ki temeljijo na povpraševanju, in sektorja z visoko dodano vrednostjo. Potrebna so nadaljnja vlaganja v raziskave in razvoj, inovacije ter izobraževanje za izravnavo učinka poslabšanja stroškovne konkurenčnosti v delovno intenzivnih dejavnostih ter za zagotovitev srednje- do dolgoročne rasti produktivnosti in rezultatov. Zaradi poslabšanja razmer na trgu dela se bo treba bolj posvetiti aktivnim politikam trga dela in vseživljenjskemu učenju, da bi se lahko odzvali novim potrebam na trgu dela. Dodaten pomemben vidik ponovne vzpostavitve konkurenčnosti je zagotovitev boljše usklajenosti gibanja plač z gibanjem produktivnosti. Da bi zmanjšali togost na trgu dela, bi bilo treba natančneje spremljati izvajanje svežnja reform, povezanih s trgom dela.. Za izboljšanje makroekonomske stabilnosti so potrebne odločna fiskalna politika, usmerjena k stabilnosti, ter pravilno uveljavljena politika konkurence in boljša energetska učinkovitost. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Estonija nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj Estonija:

1.

Zaradi poslabšanja razmer na stanovanjskem trgu, ki jih je dodatno zaostrila finančna kriza, se je BDP v letu 2008 po oceni znižal za 2 % (v primerjavi s 6-odstotno rastjo v letu 2007). Poleg tega je Irska zlasti izpostavljena nižji pričakovani rasti pri svojih glavnih trgovinskih partnericah, tako da se bo BDP v letu 2009 po napovedih dodatno znižal. Inflacija, ki je v sredini leta 2008 dosegla vrhunec s skoraj 4 %, se je do konca leta 2008 hitro zaustavila, po napovedih Komisije pa naj bi se v letu 2009 še dodatno umirila. Javnofinančni položaj se je poslabšal zaradi občutnega znižanja davčnih prihodkov, povezanega s korekcijo cen na nepremičninskem trgu in širšo recesijo. Proračunski primanjkljaj je v letu 2008 znašal 6 % BDP, tako da bodo nedavni skromni presežki izničeni, obstaja pa tudi nevarnost, da se bo primanjkljaj pozneje še občutno povečal. Zunanjo ravnovesje se je v zadnjih letih poslabšalo zaradi oslabitve stroškovne učinkovitosti. Za leto 2008 je Komisija napovedala primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance (približno 6 % BDP), ki naj bi bil leta 2009 nekoliko manjši.

2.

Sedanje ocene trga dela kažejo, da so se številke v zvezi z zaposlenostjo v letu 2008 zmanjšale, v letu 2009 pa naj bi se zmanjšale še dodatno. Stopnja nezaposlenosti naj bi se leta 2008 povečala na 6,5 %, leta 2009 pa naj bi se po napovedih še povečala. Povprečno število oseb, ki so uveljavljale pravico do nadomestila za brezposelnost, se je leta 2008 v primerjavi z letom 2007 povečalo za 40 %. Rastoča nezaposlenost je najbolj prizadela delavce v sektorju gradbeništva, zlasti mlade moške.

3.

V odgovor na finančno krizo in kot del usklajenega pristopa EU je Irska sprejela ukrepe za podporo finančnemu sektorju, namenjene stabilizaciji bančnega sektorja, s katerimi naj bi izboljšala tudi dostop do financiranja in s tem podprla širše gospodarstvo ter prispevala k makroekonomski stabilnosti. Poleg tega je v odgovor na gospodarsko upočasnitev Irska nedavno napovedala ukrepe, med katerimi sta tudi podpora stanovanjskemu sektorju in dohodkovna podpora najranljivejšim skupinam.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Irska sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega programa stabilnosti s Paktom za stabilnost in rast. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

5.

Irska nadaljuje izvajanje nacionalnega programa reform. Sprejeti so bili ukrepi za povečanje razpoložljivosti otroškega varstva in izboljšanje strokovnih znanj. Potrebna so dodatna prizadevanja, delo za pripravo okvira za dolgoročno ureditev pokojnin pa je v teku. Učinki razvoja dogodkov na stanovanjskem trgu na javne finance in na rast BDP so bili hujši od pričakovanj.

6.

Glavni izzivi, s katerimi se Irska trenutno spopada, izvirajo iz razcveta stanovanjskega trga in finančne krize. Vendar je irsko gospodarstvo postalo ranljivejše tudi zato, ker je njen konkurenčni položaj postopoma nazadoval. Zdaj je treba nujno ponovno uravnovesiti rast in vzpostaviti konkurenčnost in v ta namen uvesti ukrepe za pospešitev rasti produktivnosti ter ustrezno plačno politiko. Za zagotovitev vzdržnosti je srednjeročno potrebna dodatna reforma pokojninskega sistema. Proračunski položaj se je bistveno poslabšal, zato bi morala ponovna vzpostavitev fiskalne vzdržnosti postati prednostna naloga. Ob skrbni razvrstitvi javnofinančnih odhodkov po pomembnosti in spodbujanju reform, ki krepijo rast produktivnosti s širjenjem in izboljšanjem fizičnega in človeškega kapitala, se bo tako povečala sposobnost irskega gospodarstva, da se prilagodi in postopoma spet vzpostavi srednjeročno vzdržno rast. V tem okviru je treba okrepiti konkurenco, ki vključuje sektor trgovine na drobno. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Irska nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj Irska:

1.

V letu 2008 se je rast BDP nekoliko upočasnila na raven tik pod 3 %, predvsem zaradi skromnejšega zunanjega povpraševanja. Po napovedih Komisije se bo rast v letu 2009 še upočasnjevala zaradi krčenja stanovanjskega sektorja in manjših naložb. Inflacija, ki so jo dvignile cene energentov in hrane, je v letu 2008 presegla 4 %, vendar naj bi se v letu 2009 umirila. Proračunski primanjkljaj je zaradi izpada prihodkov in v manjši meri zaradi prekoračitve odhodkov dosegel 3,4 %. Bruto dolg naj bi v letu 2008 znašal približno 94 % BDP. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance bo v letu 2008 dosegel 13,4 % BDP, ki naj bi se po napovedih Komisije v letu 2009 znižal.

2.

Zaposlenost se je v letu 2008 povečala, čeprav je bila rast zaposlenosti počasnejša kot v predhodnem letu. Po napovedih bo rast v letu 2009 negativna. Pričakovati je, da se bo nezaposlenost v letu 2009 povečala na 9 %. Po napovedih bo finančna kriza zaradi zaostrovanja kreditnih pogojev zlasti vplivala na mala in srednja podjetja. Njeni učinki so že vidni v gradbeništvu in sektorju pomorskega prometa.

3.

V odgovor na finančno krizo in kot del usklajenega pristopa EU je Grčija sprejela ukrepe za podporo finančnemu sektorju, namenjene stabilizaciji bančnega sektorja, ki naj bi izboljšali tudi dostop do financiranja in s tem podprli širše gospodarstvo ter prispevali k makroekonomski stabilnosti. Poleg tega je v odgovor na gospodarsko upočasnitev Grčija nedavno napovedala ciljno naravnane ukrepe, med katerimi je tudi podpora malim in srednje velikim podjetjem ter ekonomsko ranljivim družbenim skupinam.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Grčija sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega programa stabilnosti s Paktom za stabilnost in rast. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

5.

Grčija nadaljuje izvajanje nacionalnega programa reform. Sprejeti so bili številni ukrepi za prenovo pokojninskega sistema. Fiskalna odstopanja v letu 2007 so dodatno osvetlila potrebo po nadaljevanju fiskalne konsolidacije, začete v letu 2004. Grčija se je v svoji politiki uspešno osredotočila na reformo javne uprave, katere uspeh je zdaj odvisen od njene uspešne izvedbe. Potrebna so dodatna politična prizadevanja, zlasti v zvezi z aktivnimi politikami trga dela in ukrepi za spopadanje z neprijavljenim delom, da se bo Grčija lahko spoprijela z izzivi na domačem trgu dela. Potrebno bi bilo pospešiti izvajanje reform na področju izobraževanja in usposabljanja.

6.

Zaradi neugodnega mednarodnega okolja je nujno treba okrepiti prizadevanja za odpravo makroekonomskih neravnovesij in strukturnih slabosti grškega gospodarstva. Za izboljšanje konkurenčnosti in potenciala rasti je nadaljevanje strukturnih reform bistvenega pomena. Grčija se mora osredotočiti zlasti na izvajanje politik za vlaganje v človeški kapital, raziskave in razvoj ter inovacije, na izboljšanje poslovnega okolja, vključno z vzpostavljanjem sistema „vse na enem mestu“, na povečanje učinkovitosti javne uprave, ter si prizadevati doseči vzdržno makroekonomsko okolje. Dodaten pomemben vidik ponovne vzpostavitve konkurenčnosti je zagotovitev boljše usklajenosti gibanja plač z gibanjem produktivnosti. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Grčija nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj Grčija:

1.

Realna rast BDP v Španiji se je v letu 2008 občutno upočasnila na 1,2 %. Umirjanje se bo v letu 2009 verjetno nadaljevalo. Povzroča ga še trajajoče krčenje stanovanjske gradnje, dodatno pa k njemu prispevata svetovna finančna kriza in zaostrovanje kreditnih pogojev, zaradi katerih je prišlo do nenadnega upada domačega povpraševanja. Inflacija se je v letu 2008 povišala na 4,1 %, vendar naj bi se po napovedih precej umirila. Primanjkljaj državnega proračuna je v letu 2008 dosegel raven 3,4 % BDP, kar pomeni poslabšanje za več kot pet odstotnih točk v primerjavi z letom 2007. V letu 2008 je primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance znašal skoraj 9,5 % BDP, čeprav naj bi se po napovedih Komisije leta 2009 umiril.

2.

Zaposlenost se je v letu 2008 znižala in v letu 2009 se bo še zniževala, čeprav je zlasti ženska vključenost ostala močna. Stopnja nezaposlenosti se je tako v letu 2008 povečala nad 11 %, po napovedih pa bo v letu 2009 še močno zrasla, in sicer nad 16 %. Najbolj so prizadeti priseljenci ter mladi in nizkokvalificirani delavci, predvsem moški med 25 in 54 letom starosti, zelo ogrožena gospodarska sektorja pa sta stanovanjska gradnja in avtomobilska industrija.

3.

V odgovor na finančno krizo in kot del usklajenega pristopa EU je Španija sprejela ukrepe za podporo finančnemu sektorju, namenjene stabilizaciji bančnega sektorja, ki naj bi izboljšali tudi dostop do financiranja in s tem podprli širše gospodarstvo ter prispevali k makroekonomski stabilnosti. Poleg tega je v odgovor na gospodarsko upočasnitev Španija nedavno napovedala ukrepe, med katerimi so tudi vlaganja v javna dela, lažje financiranje za mala in srednja podjetja ter podpora za nezaposlene.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Španija sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega programa stabilnosti s Paktom za stabilnost in rast. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

5.

Španija nadaljuje izvajanje nacionalnega programa reform. Dosežen je bil napredek v okviru načrta boljše pravne ureditve in v zvezi z izboljšanjem dostopa do otroškega varstva, pri reševanju izzivov izboljšanja delovanja energetskega sektorja, zlasti v zvezi z medsebojnim povezovanjem s sosednjimi državami.

6.

Srednjeročno je glavni izziv nadaljevanje strukturnih reform za ohranitev potenciala rasti, korekcijo velikega primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance in olajšanje prestrukturiranja stanovanjskega sektorja. V tem pogledu je bistveni izziv izboljšanje konkurenčnosti. Pomembne prednostne naloge za dosego tega cilja so krepitev inovacij in konkurence, zlasti v storitvenem sektorju, izboljšanje regulacije najemniškega trga nepremičnin ter izboljšanje kakovost človeškega kapitala z vseživljenjskim učenjem in reformo izobraževalnega sistema. Dodaten pomemben vidik izboljšanja konkurenčnosti je zagotavljanje boljše usklajenosti gibanja plač z gibanjem produktivnosti na ravni podjetij ter v okviru socialnega dialoga. Nadaljnje prestrukturiranje javne porabe s preusmeritvijo na področja, ki povečujejo produktivnost, na primer raziskave, razvoj in inovacije, bi pomagalo pri ohranjanju zaposlenosti in gospodarske aktivnosti. Povečanje konkurence v storitvenem sektorju bi pripomoglo k zmanjšanju inflacije in povečanju stroškovne konkurenčnosti izvoza. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Španija nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj Španija:

1.

Rast BDP v Franciji se je v letu 2008 opazno upočasnila na 0,7 %, predvsem zaradi šibkega domačega povpraševanja. Rast kapitalskih in stanovanjskih naložb je zastala zaradi poslabšanja gospodarskih obetov in ostrejših kreditnih pogojev. Po napovedih se bo šibka rast nadaljevala tudi v letu 2009. V letu 2008 se je inflacija povečala na 3,2 %, vendar se bo v letu 2009 upočasnila. V letu 2008 je javni primanjkljaj znašal 3,2 % BDP. Upočasnitev svetovnega gospodarstva je prizadela izvoz, kar je pripomoglo k pričakovanemu povečanju primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance na približno 3,8 % BDP v letu 2008, ki se bo po pričakovanjih Komisije obdržal na tej ravni.

2.

Rast zaposlenosti je v letu 2008 skorajda stagnirala, v letu 2009 pa bo po napovedih negativna. Stopnja brezposelnosti je tudi v letu 2008 znašala približno 8 %, vendar naj bi se v letu 2009 povečala. Sedanja upočasnitev gospodarstva je začela resno vplivati na trg dela v industrijskem sektorju, ki ga je zlasti v avtomobilski industriji prizadela izguba delovnih mest.

3.

V odgovor na finančno krizo in kot del usklajenega pristopa EU je Francija sprejela ukrepe za podporo finančnemu sektorju, namenjene stabilizaciji bančnega sektorja, ki naj bi izboljšali tudi dostop do financiranja in s tem podprli širše gospodarstvo ter prispevali k makroekonomski stabilnosti. Poleg tega je v odgovor na gospodarsko upočasnitev Francija nedavno napovedala ukrepe, med katerimi so tudi vlaganja v infrastrukturo, energetsko učinkovitost in proizvodnjo energije, ter podpora malim in srednjim podjetjem ter gradbeni industriji.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Francija sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega programa stabilnosti s Paktom za stabilnost in rast. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

5.

Francija nadaljuje izvajanje nacionalnega programa reform. V okviru obsežnega programa reform je bilo sprejetih več ukrepov, zlasti na področju podpore za mala in srednja podjetja, uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije, uspešnosti raziskav in razvoja, okoljskih politik, v sektorju trgovine na drobno, na področju reform trga dela, izboljšanja socialnega dialoga in načrtovanja srednjeročne fiskalne politike. Potrebna so dodatna prizadevanja za srednjeročno izboljšanje proračunske konsolidacije, konkurence v energetskem sektorju in železniškem tovornem prometu ter v reguliranih poklicih za nadaljnjo posodobitev delovne zakonodaje in izboljšanje priložnosti v zvezi s poklicnim usposabljanjem.

6.

Srednjeročno bodo glavni izzivi Francije nadaljevanje posodabljanja trga dela za izboljšanje njegovega delovanja in spopadanje s segmentacijo trga dela, nadaljnje izboljšanje skupnega okvira za konkurenco v storitvenem sektorju ter spremljanje napredka v sektorju trgovine na drobno. Potrebno se je spoprijeti s temi izzivi ob doslednem spoštovanju ciljne ravni odhodkov, ki jo je napovedala vlada, to je ničelne rasti državne porabe. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Francija nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj Francija:

1.

V letu 2008 se je italijansko gospodarstvo po ocenah skrčilo za 0,6 %. Visoka inflacija, negativni učinki premoženja in povečana negotovost so vplivali na zmanjšanje zasebne potrošnje, padec povpraševanja in ostrejši pogoji financiranja pa so povzročili zmanjšanje naložb. Poslabšanje stroškovne konkurenčnosti in šibkejše svetovno povpraševanje sta prizadela tudi izvoz. Po pričakovanjih Komisije naj bi se BDP v letu 2009 znižal še za 2 %. Inflacija je dosegla najvišjo raven v tretjem četrtletju leta 2008 in naj bi se po napovedih umirila. Potem ko se je proračunski primanjkljaj v letu 2007 znižal na 1,6 % BDP, se zdaj ponovno povečuje. Po napovedih je bruto dolg presegel 105 % BDP ter se bo v letih 2009 in 2010 še dodatno povečal. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance bo po napovedih Komisije v letu 2008 presegel 2 %, vendar naj bi v letih 2009 in 2010 ostal omejen.

2.

Medtem ko je rast zaposlenosti v letu 2008 po pričakovanjih ostala rahlo pozitivna, bo v letu 2009 po napovedih negativna. Ob hitrejši rasti delovne sile od rasti zaposlenosti se je stopnja nezaposlenosti leta 2008 prvič v desetih letih povečala, ta negativni trend pa naj bi se nadaljeval tudi v letu 2009. Nizko kvalificirani delavci in delavci z netipičnimi pogodbami o delu spadajo med skupine prebivalstva, ki jih bo kriza najverjetneje prizadela.

3.

V odgovor na finančno krizo in kot del usklajenega pristopa EU je Italija sprejela ukrepe za podporo finančnemu sektorju, namenjene stabilizaciji bančnega sektorja, ki naj bi izboljšali tudi dostop do financiranja in s tem podprli širše gospodarstvo ter prispevali k makroekonomski stabilnosti. Poleg tega je v odgovor na gospodarsko upočasnitev Italija sprejela ukrepe, namenjene ohranjanju zasebne potrošnje, zlasti podpiranju gospodinjstev z nizkimi dohodki, ter naložbam.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Italija sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega programa stabilnosti s Paktom za stabilnost in rast. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

5.

Italija nadaljuje izvajanje nacionalnega programa reform. Največji napredek je dosegla na področju fiskalnih prilagoditev. Uvedla je več ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja, zlasti z odpravo nekaterih nepotrebnih zakonov in z večjo učinkovitostjo javne uprave. Zastavila si je tudi cilj, da bo do leta 2012 zmanjšala upravna bremena za podjetja za 25 %; projekt za merjenje obremenitve je že zaključen. Opravila je prve korake v smeri uvedbe pristopa, ki temelji na „prožni varnosti“, na učinke novih ukrepov na področju izobraževanja in raziskav pa bo treba še počakati. Potrebna so dodatna prizadevanja za nadaljnje izboljšanje konkurence.

6.

Italijansko gospodarstvo sta več let slabili šibka rast produktivnosti in raven javnega dolga, ki je vztrajno presegala BDP, kljub razmeroma nizki zadolženosti podjetniškega sektorja in gospodinjstev. Javni dolg obremenjuje tudi fiskalno vzdržnost. Ključne politike, ki so potrebne za reševanje težav produktivnosti, vključujejo daljnosežne strukturne reforme, vključno s krepitvijo okvira za konkurenco, nadaljnjim izboljšanjem poslovnega okolja z zmanjšanjem administrativnih ovir na vseh ravneh države, izboljšanjem delovanja trga dela in spodbujanjem raziskav in razvoja. Več pozornosti bi bilo treba nameniti ustvarjanju človeškega kapitala, poleg tega pa bi bilo treba bolje izkoriščati neizkoriščen delovni potencial, predvsem na jugu. Dodaten pomemben vidik izboljšanja konkurenčnosti je zagotavljanje boljše usklajenosti gibanja plač z gibanjem produktivnosti in sicer z nadaljnjo decentralizacijo mehanizma za določanje plač. Za nadgraditev proračunskih reform, sprejetih julija 2008, je pomembno, da v srednjeročnem obdobju javne finance ostanejo trajno vzdržne in da se tako zagotovijo ugodnejši pogoji za naložbe ter možnosti za večja vlaganja v človeški kapital in infrastrukturo. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Italija nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj Italija:

1.

Ob nadaljnji močni rasti domačega povpraševanja in zlasti zasebne potrošnje se je realna rast BDP v letu 2008 le zmerno upočasnila in dosegla 3,6 %. V letu 2009 naj bi se po ocenah Komisije rast zmanjšala do ravni okoli 1 %, predvsem zaradi učinka, ki ga bo imela manjša gospodarska aktivnost v glavnih trgovinskih partnericah Cipra na turizem in tuje povpraševanje po stanovanjih. Vse večja zadolženost gospodinjstev in negotove razmere bodo verjetno oslabile tudi zasebno potrošnjo. Stopnja inflacije je v letu 2008 znašala 4,4 %, dvakrat več kot v letu 2007, predvsem zaradi višjih cen uvožene nafte in hrane. V letu 2009 se bo po napovedih Komisije znižala na 2 %. Državni proračun naj bi v letu 2008 izkazoval presežek v višini 1 % BDP. Nižje zunanje povpraševanje, nižji prihodki od turizma, precej višje cene nafte in surovin ter nominalna rast plač so vplivali na konkurenčnost ciprskega gospodarstva ter povečali primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance, ki je leta 2008 znašal več kot 13 % BDP, vendar naj bi se leta 2009 znižal na 12 %. Potrebni so ukrepi za pospešitev rasti produktivnosti in ustrezne stroške dela na enoto, s čimer bo ponovno vzpostavljena konkurenčnost.

2.

Zadnje ocene gibanj na trgu dela kažejo, da je rast zaposlenosti v letu 2008 znašala približno 2 %, nezaposlenost pa se je še naprej gibala okrog 4 %. Rast zaposlenosti naj bi se v letu 2009 upočasnila, kar bo povzročilo povečanje nezaposlenosti, ki naj bi znašala približno 5 %. Tekoča gibanja na trgu dela kažejo, da bo učinek krize najverjetneje najbolj prizadel turizem in gradbeništvo ter povečini nizkokvalificirane tuje delavce, zaposlene v teh dejavnostih.

3.

V odgovor na gospodarsko upočasnitev je Ciper nedavno napovedal ukrepe, med katerimi so tudi pomoč gospodinjstvom z nizkimi dohodki in cenejša stanovanjska posojila. Poleg tega je napovedal ukrepe za podporo sektorju gradbeništva in turizma, vključno z ukrepi za pospešitev postopkov, s katerimi bi spodbudili izvajanje infrastrukturnih projektov.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Ciper sprejel v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega programa stabilnosti s Paktom za stabilnost in rast. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

5.

Ciper nadaljuje izvajanje nacionalnega programa reform. Uspešnost Cipra v letu 2008 gre pripisati mikroekonomskim politikam, namenjenim razvoju informacijske družbe in ustvarjanju pogojev za vzdržno rast, v povezavi s celovito politiko socialnega vključevanja. Ciprskemu parlamentu so bili v odobritev predloženi ukrepi za zagotavljanje dolgoročne fiskalne vzdržnosti, zlasti na področju pokojnin. Te ukrepe je treba dopolniti z dodatnimi ukrepi za prenovo zdravstvenega sistema. Ciper spodbuja tudi dodatne ukrepe, zlasti na področju inovacij in ne toliko na področju raziskav in razvoja, saj je njegovo gospodarstvo usmerjeno v storitve, večina družb pa se po velikosti uvršča med mikropodjetja. Strategija vseživljenjskega učenja se že izvaja, ukrepi za prenovo srednješolskega tehničnega in poklicnega izobraževanja ter sistema pripravništva pa naj se izvajajo še naprej. Na mikroekonomskem področju so nekateri novi ukrepi prispevali k odpravljanju nezadostne konkurence v profesionalnih storitvah.

6.

Za ciprsko gospodarstvo je značilna visoka stopnja specializacije trgovine, kar skupaj z odprtostjo ciprskega gospodarstva povečuje njegovo izpostavljenost zunanjim šokom. Prehod v bolj razvejano in inovativno gospodarstvo, ki poteka, je pomemben zaradi boljšega konkuriranja Cipra gospodarstvom z nižjimi stroški. Treba si je prizadevati za povečanje produktivnosti dela, in sicer z naložbami v znanje, nove tehnologije, strokovna znanja, poslovno okolje in inovacije. Velik izziv za politiko bo izboljšati konkurenčnost Cipra. Glede na razmeroma visoko zunanje neravnovesje bi bilo treba pospešiti strukturne reforme, s katerimi bi lahko povečali rast produktivnosti ter gibanje plač uskladili z gibanjem produktivnosti. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Ciper nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj si Ciper:

1.

Komisija ugotavlja, da se je rast latvijskega BDP v letu 2008 močno upočasnila, in sicer z več kot 10 % v letu 2007 na predvidoma približno 2 %. Slabe gospodarske razmere in finančna kriza so otežile dostop do posojil, kar je negativno vplivalo na zasebno potrošnjo in stanovanjski trg, ter zlasti na naložbe, ki naj bi se v letu 2008 znižale za približno 9 %. BDP se bo najverjetneje še nekaj časa občutno zniževal. Inflacija se je v letu 2008 povečala na 15,3 %, vendar se bo v letu 2009 znižala. Globoka recesija bo negativno vplivala na javnofinančno ravnotežje, ki bo po napovedih Komisije v letu 2008 predvidoma doseglo primanjkljaj okoli 3,5 % BDP. Upadajoče domače povpraševanje je prispevalo k nastanku velikih zunanjih neravnotežij. Uvoz se je v letu 2008 močno zmanjšal, kar je pripomoglo k znižanju primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance na približno 15 % BDP.

2.

Zaposlenost se bo v letu 2009 močno zmanjšala. Nezaposlenost narašča in naj bi se po pričakovanjih bistveno povečala glede na stopnjo približno 6,5 % iz leta 2008. Do zdaj so ostali brez dela predvsem nizkokvalificirani delavci v gradbeništvu in trgovini na drobno, vendar pa so vse bolj prizadete tudi druge skupine. Izguba dela grozi tudi prikrajšanim skupinam prebivalstva in mladim, tako da bo zaposlenost v teh skupinah po izboljšanju, ki je bilo zabeleženo v zadnjem času, spet začela upadati.

3.

V odgovor na finančno krizo in v povezavi z mednarodno finančno pomočjo, ki je bila dogovorjena decembra 2008, je Latvija sprejela ukrepe za podporo finančnemu sektorju, namenjene stabilizaciji bančnega sektorja, ki naj bi izboljšali tudi dostop do financiranja in s tem podpirali širše gospodarstvo ter prispevali k makroekonomski stabilnosti. V letu 2008 je postalo jasno, da je pred Latvijo izrazito in dolgotrajno poslabšanje gospodarskih razmer. Pritiski na latvijske kapitalske in finančne trge ter latvijski bančni sistem so se kopičili, in latvijski organi so sprejeli dejstvo, da država nujno potrebuje mednarodno finančno pomoč. V zvezi s tem je latvijski parlament 12. decembra 2008 sprejel program gospodarske stabilizacije in ponovne oživitve rasti, ki naj bi pripomogel k ohranjanju domačega in mednarodnega zaupanja v finančni sistem, neposredno in posredno prispeval k zaustavitvi poslabšanja in ponovnemu izboljšanju stroškovne konkurenčnosti in inflacijskih pritiskov z znižanjem stroškov za plače v javnem sektorju, kar bo glavni ukrep mnogo restriktivnejše fiskalne naravnanosti, ter okrepil potencial rasti gospodarstva z vrsto strukturnih reform.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Latvija sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega konvergenčnega programa s Paktom za stabilnost in rast. V tem okviru bi morala Latvija spoštovati javnofinančne cilje, določene v njenem programu gospodarske stabilizacije, takoj sprejeti ukrepe za odpravo makroekonomskih neravnotežij ter v celoti izvesti svoj plačilnobilančni memorandum. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

5.

Latvija nadaljuje izvajanje svojega nacionalnega programa reform. Vlada je znižala načrtovane odhodke in predlagala ukrepe za omejitev rasti plač v javnem sektorju. Sprejeti so bili ukrepi za izboljšanje rezultatov na področju raziskav in razvoja. Uvedeni so bili pomembni ukrepi za srednjeročno povečanje ponudbe delovne sile, vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja za oblikovanje strategije vseživljenjskega učenja. Regulativno okolje se je dodatno izboljšalo. Določen napredek je bil dosežen tudi pri izboljšanju dostopa do otroškega varstva.

6.

Najpomembnejši izziv latvijske ekonomske politike je zagotoviti makroekonomsko stabilnost, saj obstaja nevarnost izrazitega in dolgotrajnega poslabšanja gospodarskih razmer. Srednjeročno je treba z naložbami v raziskave in razvoj, inovacije in izobraževanje, ki spodbujajo produktivnost, olajšati prehod z dejavnosti, ki temeljijo na domačem povpraševanju, na storitve in proizvode menjalnega sektorja. Za nadaljnji razvoj prožnejšega trga dela in olajšanje prehoda nanj so nujne strukturne reforme, predvsem z učinkovitim aktiviranjem in usposabljanjem. Politika plač v javnem sektorju bi morala zagotoviti ustrezen signal za umiritev rasti plač v zasebnem sektorju in tako prispevati k brzdanju inflacije ter hkrati ohranjati stroškovno konkurenčnost izvoza. Pravočasno in odločno izvajanje programov, ki se financirajo iz strukturnih skladov, bo ugodno vplivalo na krepitev ponudbenega potenciala gospodarstva, podpiralo zaposlenost in zagotavljalo, da bodo imela podjetja dostop do financiranja. Ključno je vzdrževati administrativno usposobljenost za izvajanje programov. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Latvija nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj Latvija:

1.

Po pričakovanjih Komisije naj bi rast BDP v letu 2008 dosegla 3,4 %, kar je precej manj kot v letu 2007 (8,9 %). Ob korekciji cen na stanovanjskem trgu se je obseg naložb znižal. Ostrejši pogoji najemanja posojil, znižanje realnih dohodkov in pojemajoče zaupanje podjetij in potrošnikov bodo v letu 2009 vplivali na manjše domače povpraševanje. Inflacija, ki so jo poganjali domači plačni pritiski in visoke cene surovin, se je v letu 2008 povišala na 11,1 %. Zaradi poslabšanja svetovnih gospodarskih razmer in dodatne porabe se je proračunski primanjkljaj povečal. Po napovedih Komisije naj bi v letu 2008 znašal blizu 3 % BDP, kar velja tudi za leto 2009, saj je bilo sprejetih več varčevalnih ukrepov. Mogoče je, da je visoka rast plač oslabila zunanjo konkurenčnost, kar naj bi skupaj s šibkim zunanjim povpraševanjem znižalo rast izvoza v letu 2009. Vendar naj bi se v prihodnjih letih nominalna rast plač upočasnila. Poleg tega bo skromno domače povpraševanje najverjetneje oslabilo rast uvoza, kar bo povzročilo znižanje primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance, ki naj bi v letu 2008 znašal 12,6 % BDP. V zvezi s prihodnjim razvojem pa bo potrebna pripravljenost na posledice, ki jih bo imelo dogovorjeno zaprtje jedrske elektrarne Ignalina leta 2010 za potencialni BDP in domače cene energentov.

2.

Zadnji podatki o gibanjih na trgu dela kažejo, da je bila rast zaposlenosti v letu 2008 negativna, nezaposlenost pa naj bi se povečala na prek 5 %. Vse pogostejša obsežna odpuščanja delavcev prizadenejo predvsem nižje izobražene, nizkokvalificirane mlade, prebivalce podeželja in starejše zaposlene. Regionalne razlike v nezaposlenosti bi se lahko povečale.

3.

Novoizvoljena vlada je 9. decembra 2008 sprejela protikrizni vladni program, v katerem je napovedala več fiskalnih ukrepov za odpravljanje makroekonomskih neravnotežij in zniževanje javnofinančnega primanjkljaja od leta 2009 dalje.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Litva sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega konvergenčnega programa s Paktom za stabilnost in rast. V tem okviru bi morala Litva spoštovati javnofinančne cilje, določene v njenem protikriznem programu. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

5.

Litva nadaljuje izvajanje svojega nacionalnega programa reform. Izvedenih je bilo več ukrepov za izboljšanje zaposljivosti mladih in zagotavljanje usposabljanja za podjetništvo. Potrebna so dodatna prizadevanja na ključnih področjih izboljševanja makrofinančne stabilnosti in zniževanja inflacije. Poleg tega bo potrebna dodatna podpora za spodbujanje neposrednih tujih investicij, izboljšanje uspešnosti raziskav in razvoja ter inovacij, regulativnega okolja, povečanje otroškega varstva in izboljšanje zdravja in varnosti.

6.

Visoka gospodarska rast in emigracija sta zaostrili razmere na trgu dela in vplivali na povečanje stroškov dela, kar je imelo negativne posledice za konkurenčnost Litve. Sedanja gospodarska upočasnitev pa bo vplivala na rast nezaposlenosti, zato bo aktivna politika trga dela zelo pomembna. Vendar najnujnejši izziv ostaja zmanjšanje velikih makroekonomskih neravnotežij. Za omejitev inflacije in zaustavitev poslabševanja konkurenčnosti morajo biti plačna gibanja bolj usklajena s produktivnostjo. Nekateri od ukrepov, ki vključujejo rast plač v javnem sektorju, so že bili izvedeni v skladu s splošno politiko varčevanja na odhodkovni strani. Izboljšati bi bilo treba poslovno okolje in okrepiti administrativno usposobljenost. Poleg tega je treba povečati rast produktivnosti, in sicer z izboljšanjem strokovnih znanj ter povečanjem uspešnosti inovacij, med drugim s privabljanjem neposrednih tujih investicij. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Litva nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj Litva:

1.

Pod vplivom upočasnitve mednarodnega gospodarstva se je rast BDP v letu 2008 upočasnila na približno 1 %, kar je precej manj od rasti v letu 2007 (5,2 %). Umirjanje se bo po napovedih nadaljevalo tudi v letu 2009. Takšna gibanja so posledica nizkega zunanjega povpraševanja in zasebnih naložb. Zaradi naraščajočih cen energentov in hrane se je inflacija v letu 2008 povečala na prek 4 %, vendar se bo po napovedih v letu 2009 umirila. Upočasnitev gospodarstva je najverjetneje vplivala na znižanje proračunskega presežka v letu 2008, in sicer na 3,0 % BDP. Po pričakovanjih Komisije naj bi Luksemburg na tekočem računu plačilne bilance v letu 2008 zabeležil močan presežek v višini dobrih 8 % BDP, ki se bo v letu 2009 najverjetneje nekoliko znižal.

2.

V letu 2008 se je nadaljevala rast zaposlenosti, stopnja nezaposlenosti pa je ostala na stopnji 4,1 %. V letu 2009 bodo razmere manj ugodne, saj se bo rast zaposlenosti upočasnila, nezaposlenost pa povečala. Luksemburg se bo soočil z izzivi, ki jih prinaša trenutna kriza in ki bodo najverjetneje prizadeli finančni, prometni in jeklarski sektor ter podjetja, ki so povezana z avtomobilsko industrijo.

3.

V odgovor na finančno krizo in kot del usklajenega pristopa EU je Luksemburg sprejel ukrepe za podporo finančnemu sektorju, namenjene stabilizaciji bančnega sektorja, ki naj bi izboljšali tudi dostop do financiranja in s tem podpirali širše gospodarstvo ter prispevali k makroekonomski stabilnosti. Poleg tega je Luksemburg zaradi gospodarske upočasnitve pred kratkim napovedal več ukrepov, med njimi znižanje obdavčitve podjetij in pomoč gospodinjstvom z nižjimi dohodki.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Luksemburg sprejel v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega programa stabilnosti s Paktom za stabilnost in rast.

5.

Luksemburg nadaljuje izvajanje svojega nacionalnega programa reform. Dosežen je bil določen napredek pri povečevanju stopnje zaposlenosti starejših, zmanjševanju števila oseb, ki so opustile šolanje, in odpravljanju umetnih ovir v izobraževalnem sistemu, pa tudi pri zagotavljanju privlačnejšega poslovnega okolja. Potrebni so nadaljnji ukrepi za reševanje teh temeljnih izzivov.

6.

Glede na to, da finančni sektor predstavlja več kot četrtino BDP, bi sedanja finančna kriza lahko močno prizadela državo. Poleg tega bo razmeroma hitra rast stroškov dela na enoto proizvoda najverjetneje neugodno vplivala na konkurenčnost. Kaže, da se bo to poslabšanje v prihodnjih letih nadaljevalo, saj projekcije kažejo, da se bo produktivnost v letih 2008 in 2009 znižala. V dolgoročnejši perspektivi je potrebna reforma pokojninskega sistema za zagotovitev njegove dolgoročne vzdržnosti. Stopnja zaposlenosti domačega prebivalstva ostaja pod evropskim povprečjem, pri čemer je še posebno nizka stopnja zaposlenosti starejših. Luksemburg mora tudi še bolj izboljšati privlačnost poslovnega okolja. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

1.

Po izrazitem padcu na 1,1 % v letu 2007 (predvsem zaradi programa fiskalnih prilagoditev, ki se je začel izvajati sredi leta 2006) se je rast BDP v letu 2008 kljub močni kmetijski proizvodnji upočasnila na 0,9 %. Glede na hitro poslabšanje razmer v zunanjem okolju je pričakovati občutno gospodarsko upočasnitev. Finančna kriza je še posebno močno prizadela madžarske finančne in borzne trge, kar je povzročilo začasno zamrznitev trga državnih obveznic, izrazit padec trgovanja z delnicami in močno depreciacijo valute. Inflacija je v letu 2008 presegla 6 %, vendar se že od sredine leta 2007 znižuje in naj bi se zniževala še naprej. Ne glede na upočasnitev naj bi se proračunski primanjkljaj po napovedih Komisije v letu 2008 zmanjšal na 3,3 % BDP, država pa načrtuje nadaljnje prilagoditve. V letu 2008 se je primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance nekoliko povečal na približno 7 % BDP.

2.

Zaposlenost se je v letu 2008 zmanjšala za približno 1 %, ta trend pa se bo nadaljeval tudi v letu 2009. Stopnja nezaposlenosti, ki je v letu 2008 znašala približno 7,7 %, naj bi se še naprej povečevala. Mogoče je, da nezaposlenost ne bo omejena le na nizko kvalificirane in prikrajšane skupine ter na geografska območja, kar je odvisno od intenzivnosti gospodarske upočasnitve.

3.

V okviru plačilnobilančnega posojila Skupnosti za podporo odzivu Madžarske na pretrese na finančnem trgu so organi 19. novembra 2008 podpisali memorandum o soglasju, ki določa pogoje ekonomske politike za njegovo izplačilo, zlasti glede fiskalne konsolidacije in reforme fiskalnega upravljanja.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Madžarska sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega konvergenčnega programa s Paktom za stabilnost in rast. V tem okviru bi morala Madžarska v celoti izvesti svoj plačilnobilančni memorandum. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

5.

Madžarska nadaljuje izvajanje svojega nacionalnega programa reform. S fiskalno politiko je bila v letu 2008 verjetno spet dosežena boljša raven konsolidacije od načrtovane. Pri strukturnih reformah in reformah trga dela so potrebna dodatna prizadevanja. Strukturni skladi so ključni za izvajanje nacionalnega programa reform, njihovo izvrševanje pa večinoma poteka v skladu z načrti. Po krizi na finančnih trgih so madžarski organi sprejeli vrsto ukrepov za okrepitev zaupanja v trge, ki vključujejo pospešeno zniževanje primanjkljaja, boljše fiskalno upravljanje ter okrepljeno regulacijo in nadzor finančnega sektorja.

6.

Izziv politik na Madžarskem je omiliti negativne učinke finančne krize, hkrati pa ohraniti finančno stabilnost in spodbujati verodostojnost ekonomske politike. V ta namen je treba preprečiti nadaljnje poslabšanje zunanje konkurenčnosti, in sicer z zagotavljanjem rasti plač, ki je usklajena z rastjo produktivnosti. Srednjeročno so najpomembnejša prizadevanja za izboljšanje makroekonomske in fiskalne stabilnosti. Zato je treba povečati učinkovitost javnega sektorja in zdravstva ter izboljšati delovanje trga dela, predvsem je treba nadaljevati reformiranje sistema socialnega varstva, da se bo delo izplačalo. Kljub napredku, doseženem od sredine leta 2006, so v javnem sektorju možni nadaljnji prihranki s povečevanjem učinkovitosti. Skupna stopnja zaposlenosti na Madžarskem (57,3 %) je bila v letu 2007 tretja najnižja v EU, pri čemer je bila zlasti nizka vključenost mladih in starejših ter drugih prikrajšanih skupin. Za učinkovito zmanjšanje problema neusklajenosti med ponudbo in povpraševanjem glede usposobljenosti delavcev je treba dodatno izboljšati odzivnost sistema izobraževanja in usposabljanja na potrebe trga dela. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Madžarska nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj Madžarska:

1.

Po pričakovanjih Komisije naj bi rast BDP v letu 2008 dosegla 2,1 %, potem ko je v letu 2007 znašala 3,9 %. Pričakovati je, da se bo rast znižala tudi v letu 2009. Inflacija se je oktobra 2008 povečala na 5,7 %. Poganjale so jo predvsem višje cene hrane in nafte v mednarodnem okolju, morda pa sta k njej dodatno prispevali tudi šibka domača konkurenca in visoka odvisnost od uvoza energentov. Fiskalni položaj se je v letu 2008 poslabšal, saj je proračunski primanjkljaj presegel 3,5 % BDP. Nižje svetovno povpraševanje je povzročilo povečanje primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance.

2.

Ob umiritvi gospodarske aktivnosti se je v letu 2008 upočasnila tudi rast zaposlenosti in ta trend naj bi se nadaljeval tudi v letu 2009. Stopnja zaposlenosti žensk se je v letu 2007 rahlo povečala, vendar s 36,9 % ostaja najnižja v EU. Stopnja zaposlenosti starejših se je v letu 2007 celo znižala (na 28,3 %). Stopnja nezaposlenosti, ki je letu 2008 znašala 6,5 %, se bo najverjetneje še naprej povečevala, brez dela pa bodo ostali predvsem nizkokvalificirani delavci v predelovalnih dejavnostih in turizmu, čeprav so vse bolj ogrožene tudi druge dejavnosti.

3.

Malta je pred nedavnim napovedala ukrepe v odgovor na gospodarsko upočasnitev, ki vključujejo okrepljene naložbe v infrastrukturo, okolje in turizem ter nižjo obdavčitev gospodinjstev.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Malta sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega programa stabilnosti s Paktom za stabilnost in rast. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

5.

Malta nadaljuje izvajanje svojega nacionalnega programa reform. Dosežen je bil napredek na področju konkurence in reforme trga dela. Pozitivne pobude v letu 2008 vključujejo pomembne korake na poti do privatizacije ladjedelnic, vzpostavitve celovitega pristopa prožne varnosti in določitve cilja za zmanjšanje administrativnih ovir. Potrebni so dodatni ukrepi za izboljšanje trajnostnega sistema zdravstvenega varstva, poslovnega okolja in večje razvejenosti virov energije. Pri proračunski konsolidaciji se je napredek v letu 2008 upočasnil.

6.

Malta je močno odvisna od uvoza energentov, naravnih virov, surovin in izdelkov široke porabe. Temelj gospodarskega razvoja Malte so njeni človeški viri, kjer je treba doseči občuten napredek pri udeležbi nizkokvalificiranih delavcev v vseživljenjskem učenju ter pri nadaljnjem zmanjšanju zgodnjega opuščanja šolanja. Zaradi majhnosti gospodarstva so vprašanja konkurence še posebno pomembna ter zahtevajo izboljšanje poslovnega okolja. Za učinkovitejšo porabo javnih financ so potrebne nadaljnje reforme sistema zdravstvenega varstva. Čeprav Malta že diverzificira svojo gospodarsko osnovo, je potreben nadaljnji napredek na področju zmanjševanja sedanje velike odvisnosti od turizma in proizvodnje elektronike. Za izpolnitev izziva zagotavljanja konkurenčnosti so potrebne dodatne strukturne reforme, ki bodo povečale produktivnost, in rast plač, ki je usklajena z rastjo produktivnosti. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Malta nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj Malta:

1.

Realna rast BDP na Nizozemskem je v letu 2007 dosegla 3,5 %, v letu 2008 pa se je upočasnila na 1,9 %. V letu 2009 je pričakovati znižanje rasti zaradi krčenja svetovnega gospodarstva, zmanjševanja investicij in občutne upočasnitve zasebne potrošnje. Ob naraščanju cen hrane in energentov se je inflacija v letu 2008 povečala na 2,2 %. Proračunski presežek se je v letu 2008 povečal na 1,1 % BDP. Po pričakovanjih Komisije pa naj bi se presežek spremenil v proračunski primanjkljaj, ki bi v letu 2009 znašal 1,4 % BDP, v letu 2010 pa 2,7 %. Kljub svetovnemu gospodarskemu upadu bo Nizozemska na tekočem računu plačilne bilance v letu 2008 po pričakovanjih zabeležila presežek v višini več kot 8 % BDP, ki se bo v letu 2009 najverjetneje skrčil na 6,5 % BDP.

2.

Rast zaposlenosti se je v letu 2008 nadaljevala in dosegla blizu 2 %, vendar bo v letu 2009 predvidoma negativna. Posledično se je v letu 2008 znižala nezaposlenost, ki naj bi se v letu 2009 povečala. Delodajalci so se do zdaj poskušali izogniti odpuščanjem, saj se bojijo, da ne bodo mogli najti ustrezno kvalificiranih delavcev, ko si bo gospodarstvo opomoglo. Najverjetneje bosta najbolj prizadeta industrijski in finančni sektor.

3.

V odgovor na finančno krizo in kot del usklajenega pristopa EU je Nizozemska sprejela ukrepe za podporo finančnemu sektorju, namenjene stabilizaciji bančnega sektorja, ki naj bi izboljšali tudi dostop do financiranja in s tem podpirali širše gospodarstvo ter prispevali k makroekonomski stabilnosti. Poleg tega je Nizozemska zaradi gospodarske upočasnitve pred nedavnim napovedala različne ukrepe, med njimi znižanje obdavčitve malih in srednjih podjetij, nižje prispevke za socialno varnost za zaposlene, skrajšanje delovnega časa, nadalje je sprejela dodatne ukrepe za izboljšanje dostopa MSP in večjih podjetij do financiranja.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Nizozemska sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega programa stabilnosti s Paktom za stabilnost in rast. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

5.

Nizozemska nadaljuje izvajanje svojega nacionalnega programa reform. Sprejeti so bili ukrepi za povečanje ponudbe delovne sile, vendar je treba storiti več za povečanje skupnega števila delovnih ur. Kljub temu, da se izdatki za raziskave in razvoj ne povečujejo, je bil dosežen napredek pri izboljšanju usklajenosti v okviru politik z uvedbo novih struktur upravljanja, pri vzpostavitvi usklajene strategije za raziskave in razvoj ter inovacije, pa tudi pri racionalizaciji inovacijskih politik.

6.

Povečanje skupnega števila delovnih ur ter izboljšave na področju raziskav in razvoja ter inovacij bodo prispevali k ohranjanju dobrih gospodarskih rezultatov v prihodnje. Izziv za Nizozemsko je prenesti dolgoročno strategijo za raziskave in razvoj ter inovacije v niz usklajenih in učinkovitih ukrepov, namenjenih zlasti spodbujanju zasebnih naložb v raziskave in razvoj. Zaradi staranja prebivalstva in s tem povezanega zmanjšanja ponudbe delovne sile bo treba zagotoviti vzdržnost javnih financ. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Nizozemska nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj Nizozemska:

1.

Rast BDP se je upočasnila s 3,1 % v letu 2007 na 1,7 % v letu 2008. Po napovedih se bo rast zmanjšala za več kot 1 %, predvsem zaradi upadanja izvoza in zmanjševanja naložb. Merjena inflacija je sredi leta 2008 dosegla skoraj 4 %, vendar se zdaj hitro umirja. Po podatkih Komisije je Avstrija v letu 2008 zabeležila nizek proračunski primanjkljaj v višini 0,6 % BDP, ki naj bi se v letu 2009 občutno povečal. Ob napovedanem presežku tekočega računa plačilne bilance, ki naj bi v letu 2008 presegel 3 % BDP ter v letih 2009 in 2010 ostal približno na tej ravni, ostajajo zunanja ravnovesja zdrava.

2.

Zaposlenost se je v letu 2008 povečala za 1,6 %, v letu 2009 pa naj bi se zmanjšala, medtem ko naj bi se nezaposlenost po skoraj treh letih upadanja znova povečala. Najverjetneje bodo najbolj prizadete tiste skupine na trgu dela, ki imajo običajno omejene možnosti za zaposlitev, zlasti starejši zaposleni in nizko kvalificirani iskalci zaposlitve. Najprej se je zmanjšalo število delovnih mest za začasne kvalificirane delavce v industriji. Trenutno je v celotnem gospodarstvu najbolj prizadeta avtomobilska industrija.

3.

V odgovor na finančno krizo in kot del usklajenega pristopa EU je Avstrija sprejela ukrepe za podporo finančnemu sektorju, namenjene stabilizaciji bančnega sektorja, ki naj bi izboljšali tudi dostop do financiranja in s tem podpirali širše gospodarstvo ter prispevali k makroekonomski stabilnosti. Poleg tega je Avstrija v odgovor na gospodarsko upočasnitev nedavno napovedala ukrepe, med katerimi so tudi nižja obdavčitev gospodinjstev in dodatna finančna pomoč zanje, lažji dostop MSP do financiranja ter okrepljene naložbe v infrastrukturo, energetsko učinkovitost ter raziskave in razvoj.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Avstrija sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami bosta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega programa stabilnosti s Paktom za stabilnost in rast. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

5.

Avstrija nadaljuje izvajanje svojega nacionalnega programa reform. Sprejeti so bili ukrepi za povečanje stopnje zaposlenosti starejših, izboljšanje izobraževalnih rezultatov prikrajšanih mladih, odpravljanje razlik med spoloma na trgu dela in okrepitev izobraževanja za podjetništvo. Potrebni so dodatni ukrepi za okrepitev fiskalne konsolidacije v srednjeročnem obdobju ter za povečanje konkurence.

6.

Ključni srednjeročni izziv Avstrije je prehod v bolj na znanju temelječe gospodarstvo. Avstrija je znatno povečala porabo za raziskave in razvoj. Poleg povečanja izdatkov za raziskave bi bilo treba več pozornosti nameniti tudi ustvarjanju človeškega kapitala. Vzdržno umirjanje rasti plač je okrepilo globalni konkurenčni položaj Avstrije ter spodbudilo ustvarjanje delovnih mest za rastočo delovno silo. Avstrija se mora spopasti z izzivom zagotavljanja boljše uporabe delovne sile, zlasti starejših delavcev, ter izboljšanja vključevanja prikrajšanih skupin, njihovega izobraževanja in usposabljanja na delovnem mestu. Zagotavljanje vzdržnosti sistema socialnega varstva je odvisno od reform in trajne fiskalne konsolidacije, ki mora biti usklajena z okrepljeno javno porabo na področjih, ki so ključna za srednjeročno rast. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Avstrija nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj Avstrija:

1.

Po podatkih Komisije se je rast poljskega BDP v letu 2008 upočasnila na 5 %, potem ko je v letu 2007 dosegla 6,7 %. Hitra rast je temeljila predvsem na zasebni potrošnji in visokih naložbah. Ob nižjem izvozu in dinamiki naložb se bo rast BDP v letu 2009 še upočasnila. Inflacija se je v letu 2008 povečala na približno 4,25 %, vendar naj bi se v letu 2009 umirila. Proračunski primanjkljaj se je v letu 2008 še rahlo povečal, in sicer na 2,5 % BDP, po projekcijah Komisije pa se bo v letu 2009 še dodatno poslabšal za približno 1 odstotno točko. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance, ki je leta 2008 znašal 5,6 %, bo v letu 2009 najverjetneje ostal na enaki ravni.

2.

Zaposlenost se je v letu 2008 povečala za 3 %, nezaposlenost pa se je ponovno znižala na 7,4 %. Vendar se bo rast zaposlenosti v letu 2009 močno upočasnila, nezaposlenost pa se bo po pričakovanjih povečala na 8,4 %. Sedanja gibanja na trgu dela kažejo, da je upočasnitev gospodarske aktivnosti najbolj prizadela izvozno usmerjene panoge, predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in prometni sektor. Večji poudarek bo namenjen povečanju aktivnosti delovne sile in izboljšanju mobilnosti delavcev prek sektorjev in dejavnosti, kar bo prispevalo tudi k ponovnemu izboljšanju stroškovne konkurenčnosti gospodarstva po obdobju hitre rasti zaposlenosti in plač.

3.

Poljska je v odgovor na gospodarsko upočasnitev pred kratkim sprejela ukrepe, med katerimi je tudi podpora MSP ter gospodinjstvom z nizkimi dohodki, vendar še naprej usmerja prizadevanja k zmanjševanju izdatkov in zagotavljanju vzdržnosti javnih financ.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Poljska sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega konvergenčnega programa s Paktom za stabilnost in rast. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

5.

Poljska nadaljuje izvajanje svojega nacionalnega programa reform. Sprejetih je bilo več ukrepov za izboljšanje konkurence v mrežnih industrijah, okrepitev aktivnih politik trga dela, izboljšanje pravnega okolja za podjetnike ter povezovanje izobraževanja in usposabljanja s trgom dela. Potrebna so nadaljnja prizadevanja za izboljšanje nadzora nad odhodki, večjo uspešnost na področju raziskav in razvoja, revizijo sistema socialnih prejemkov in povečanje vključenosti v vseživljenjsko učenje.

6.

Gospodarsko uspešnost Poljske zavirajo številni med seboj povezani strukturni problemi, nizka raven produktivnosti dela in nizka izkoriščenost delovne sile. Združevanje prizadevanj za dokončanje reforme sistemov socialne varnosti s povečanjem števila starejših delavcev bi lahko istočasno okrepilo ponudbo delovne sile in izboljšalo dolgoročno vzdržnost javnih financ. Na rast in zaposlenost bi spodbudno vplivalo nadaljnje izboljšanje poslovnega okolja, razvoj infrastrukture in izboljšanje kakovosti človeškega kapitala. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Poljska nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj Poljska:

1.

Po podatkih Komisije je rast portugalskega BDP leta 2008 padla na 0,2 % s skoraj 2 % leta 2007. To upočasnitev sta povzročila upad naložb in šibkejši izvoz, povezana z upočasnitvijo zunanjega povpraševanja. V letu 2009 se pričakuje, da bo domače povpraševanje še bolj oslabelo, kar bo dodatno upočasnilo rast. Inflacija je v letu 2008 dosegla 2,7 %, vendar je ostala pod povprečjem euroobmočja in se zaradi nedavnega upadanja cen po svetu ter majhnega povpraševanja počasi znižuje. Zaradi trenda zmanjšanja iz zadnjih letih je proračunski primanjkljaj Portugalske v letu 2008 le malo presegel 2 % BDP. Zaradi oslabljene rasti izvoza in visokih cen surovin se je primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance v letu 2008 povečal na 11,8 % BDP. Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance se bo v letu 2009 verjetno zmanjšal.

2.

Zaposlenost na Portugalskem se je v letu 2007 nekoliko povečalo, stopnja zaposlenosti pa se je stabilizirala na ravni okoli 68 %. Nezaposlenost je leta 2007 dosegla 8,1 %, vendar se je v letu 2008 zmerno zmanjšala. Majhno tuje povpraševanje začenja vplivati na nezaposlenost v velikem izvozno usmerjenem sektorju. Strukturna nezaposlenost bo zaradi nadaljnjega prestrukturiranja gospodarstva še naraščala, zlasti pa bo vplivala na nizkokvalificirane delavce in prikrajšane skupine prebivalcev.

3.

V odgovor na finančno krizo in kot del usklajenega pristopa EU je Portugalska sprejela ukrepe za podporo finančnemu sektorju, namenjene stabilizaciji bančnega sektorja, ki naj bi izboljšali tudi dostop do financiranja in s tem podpirali širše gospodarstvo ter prispevali k makroekonomski stabilnosti. Poleg tega je v odziv na upočasnitev gospodarstva in v okviru načrta za oživitev gospodarstva Portugalska pred nedavnim odobrila novi proračunski program za financiranje celovite pobude (pobude za naložbe in zaposlovanje), da bi okrepila ciljno usmerjene javne naložbe ter podprla zasebne naložbe in zaposlovanje. S tem je dopolnila prejšnje sklepe o znižanju obdavčitve za podjetja in povečanju finančne podpore družinam z nižjimi dohodki.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Portugalska sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega programa stabilnosti s Paktom za stabilnost in rast. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

5.

Portugalska nadaljuje izvajanje svojega nacionalnega programa reform. Pomembni koraki so bili storjeni za trajno zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, reformo javne uprave in izboljšanje vzdržnosti javnih financ. Sprejeti so bili ukrepi za doseganje javnega cilja na področju raziskav in razvoja, nekateri so bili namenjeni tudi povečanju zasebnih naložb in odpravo slabosti v sistemu inovacij. Izobraževalni sistem je postal bolj učinkovit, socialni partnerji pa so dosegli soglasje o reviziji delovnega zakonika, kar je parlament že odobril. Več prizadevanj je potrebnih za nadaljnjo preusmeritev javne porabe na področja, ki bolj podpirajo potencialno gospodarsko rast, spremljanje rezultatov in povečanje učinkovitosti konkurence na energetske trge.

6.

Zaradi precejšnjega znižanja proračunskega primanjkljaja in napredka pri fiskalni konsolidaciji in reformi javne uprave se je stanje javnih financ izboljšalo. Poslovno okolje se je izboljšalo, kar velja tudi za izobraževanje in usposabljanje. Vendar pa Portugalsko še čakajo številni pomembni izzivi, preden bo zagotovila povečanje produktivnosti in bolj uravnotežen zunanji položaj. Glede na navedeno bi Portugalska imela koristi od nadaljnjega izvajanja in spremljanja celovitejšega pristopa politik, temelječega na sinergijah med politikami in namenjenega kakovosti javnih financ, izboljšanju delovanja trgov, povečanju učinkovitosti izobraževalnega sistema in sistema usposabljanja ter povečanju konkurenčnosti. Dodaten pomemben vidik ponovne vzpostavitve konkurenčnosti je zagotovitev boljše usklajenosti gibanja plač z gibanjem produktivnosti. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet. Ukrepi, izvedeni v preteklih letih, ki so povezani z obnovljivimi viri energije, in tisti, ki so že določeni v okviru pobude za naložbe in zaposlovanje, pomenijo pomemben korak naprej.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Portugalska nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj Portugalska:

1.

Rast romunskega BDP se je v letu 2008 po ocenah pospešila na 7,8 %, kar je predvsem posledica rekordnega povečanja zasebne potrošnje in naložb. Vendar se bo v letu 2009 verjetno občutno zmanjšala zaradi veliko ostrejših pogojev za najemanje posojil, upada zaupanja med potrošniki in vlagatelji ter šibkejšega zunanjega povpraševanja. Čeprav je inflacija v letu 2008 dosegla skoraj 8 %, Komisija pričakuje, da se bo v letu 2009 znižala. Proračunski primanjkljaj je v letu 2008 po ocenah dosegel 5,2 % BDP, brez spremembe politike pa se bo v letu 2009 verjetno še povečal. Kljub določenemu izboljšanju, ki je sledilo šibkejšemu domačem povpraševanju, Komisija pričakuje, da bo v letu 2008 primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance s skoraj 13 % BDP ostal visok, v letu 2009 pa bo ostal na dvomestni ravni.

2.

Stopnja zaposlenosti bo v letu 2009 predvidoma ostala pod 60 %, po pričakovanjih pa se bo nezaposlenost rahlo povečala. Stopnja nezaposlenosti med mladimi znaša več kot 20 % in je med najvišjimi v EU. Zaradi upočasnitve svetovnega gospodarstva je pričakovati višjo stopnjo nezaposlenosti, zlasti v nekaterih gospodarskih panogah, vključno s tistimi, ki jim primanjkuje delovne sile (avtomobilska, tekstilna in petrokemična industrija ter gradbeništvo). Predvsem bodo prizadeti nizkokvalificirani delavci in mladi.

3.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Romunija sprejela za zagotovitev fiskalne konsolidacije in v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami bosta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega konvergenčnega programa s Paktom za stabilnost in rast. V tem okviru bi morala Romunija okrepiti prizadevanja za fiskalno konsolidacijo in takoj sprejeti ukrepe za odpravo makroekonomskih neravnovesij. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v odstavku 6, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

4.

Romunija nadaljuje izvajanje svojega nacionalnega programa reform, vendar je napredek skromen. Nadaljuje z izvajanjem ohlapne fiskalne politike, kar prispeva k makroekonomskim in fiskalnim neravnovesjem. Izvedla je nekatere ukrepe za izboljšanje kakovosti izobraževanja, vendar je treba storiti še več. Romunija nadaljuje tudi izvajanje svoje strategije za raziskave in razvoj. Za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti javne uprave je treba okrepiti prizadevanja. Prav tako je na voljo še veliko možnosti za napredek pri zmanjševanju administrativnih ovir in za večja vlaganja v strokovna znanja.

5.

Prva prednostna naloge Romunije v sedanjih gospodarskih razmerah bi moralo biti spopadanje z makroekonomskim in fiskalnim neravnovesjem, ki srednje- in dolgoročno ogrožata vzdržnosti njene rasti. Romunija bi morala v času, ko se postopno zmanjšujejo njene stroškovne prednosti, pospešiti strukturne reforme za preoblikovanje gospodarstva, ki temelji na stroškovnih prednostih, v gospodarstvo, ki bolj temelji na produktivnosti, inovacijah in znanju, za kar bi morala uporabiti nove vire rasti. Učinkovito izvajanje potrebnih reform je ključno odvisno od sposobnosti Romunije, da hitro izboljša učinkovitost in uspešnost svoje javne uprave. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

6.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Romunija nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj Romunija:

1.

Po podatkih Komisije je rast slovenskega BDP s 6,8 % iz leta 2007 padla na 4 % v letu 2008 in naj bi se v letu 2009 še upočasnila. Inflacija se je v letu 2007 zaradi naraščajočih cen energentov in hrane ter velikega pritiska povpraševanja občutno povečala na 6,5 %, vendar je ob koncu leta 2008 padla na 1,8 %. Predvidoma je primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance v letu 2008 znašal 6 % BDP. V letu 2009 naj bi se po pričakovanjih Komisije le nekoliko zmanjšal. Javne finance, pri katerih je bil v letu 2007 zabeležen rekordni presežek, naj bi v letu 2008 imele primanjkljaj.

2.

V skladu z gospodarsko aktivnostjo se je rast zaposlenosti v drugi polovici leta 2008 zaradi močne dinamike upočasnila, pričakovati pa je, da bo v letu 2009 še bolj oslabela. Stopnja nezaposlenosti naj bi v letu 2008 padla na 4,5 %, v letu 2009 pa naj bi se povečala. Sedanji kazalniki kažejo na povečanje nezaposlenosti v izvozno usmerjenih in delovno intenzivnih storitvah, kar bo večinoma prizadelo delavce s pogodbami za določen čas (večinoma mlade in tujce) in nizkokvalificirane delavce.

3.

V odgovor na finančno krizo in kot del usklajenega pristopa EU je Slovenija sprejela ukrepe za podporo finančnemu sektorju, namenjene stabilizaciji bančnega sektorja, ki naj bi izboljšali tudi dostop do financiranja in s tem podpirali širše gospodarstvo ter prispevali k makroekonomski stabilnosti. Poleg tega je v odgovor na gospodarsko upočasnitev vlada v decembru 2008 sprejela ukrepe za proračunsko spodbudo.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Slovenija sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami bosta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega programa stabilnosti s Paktom za stabilnost in rast. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

5.

Slovenija nadaljuje izvajanje svojega nacionalnega programa reform. Izvedeni so bili pomembni ukrepi za okrepitev povezave med izobraževalnim sistemom in trgom dela. Potrebna so dodatna prizadevanja za izboljšanje dolgoročne fiskalne vzdržnosti, nadaljnji razvoj „prožne varnosti“, uspešnosti raziskav in razvoja, izboljšanje konkurence in nadaljnje izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost. Nekaj napredka je bilo doseženega tudi pri sproščanju poslovnega potenciala.

6.

Slovenija se spopada z izzivi na področju pokojninske reforme in aktivnega staranja, da bi rešila proračunske posledice staranja prebivalstva. Odprava strukturne togosti na trgu dela in trgih proizvodov bi pomagala ublažiti pretrese, ki so specifični za vsako državo, in okrepiti sposobnost prilagajanja Slovenije v euroobmočju. Omejevanje rasti plač, ki presega izboljšanje produktivnosti, je prav tako bistveno za zagotavljanje vzdržne rasti in konkurenčnosti. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Slovenija nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj Slovenija:

1.

Po podatkih Komisije se je rast slovaškega BDP z 10,4 % iz leta 2007 umirila na 7,1 % v letu 2008, predvsem zaradi upočasnitve zunanjega povpraševanja. Rast podpirajo živahno domače povpraševanje, vključno z visoko javno porabo in zasebno potrošnjo, in visoke naložbe v gradbeništvu. Slovaško gospodarstvo bo v letu 2009 raslo počasneje. Inflacija se je v letu 2008 povečala na 4 %, vendar se bo v letu 2009 umirila. Komisija pričakuje, da je proračunski primanjkljaj v letu 2008 presegel 2,2 % BDP. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance, ki je leta 2008 po ocenah znašal 6 %, bo v letu 2009 po pričakovanjih ostal na enaki ravni.

2.

Leta 2008 se je zaposlenost povečala za 2,3 %, vendar naj bi se rast leta 2009 upočasnila. Nezaposlenost bo v letu 2009 verjetno ostala visoka, in sicer nad 10 %. Verjetno bo gospodarska upočasnitev najbolj prizadela izvozno usmerjena podjetja, zlasti v avtomobilskem sektorju, in zaposlene z netipičnimi pogodbami.

3.

Slovaška je v odgovor na gospodarsko upočasnitev pred kratkim sprejela ukrepe, vključno s podporo malim in srednjim podjetjem.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Slovaška sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami bosta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega programa stabilnosti s Paktom za stabilnost in rast. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

5.

Slovaška nadaljuje izvajanje svojega nacionalnega programa reform. Uvedla je nekatere ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja ter za prenovo sistema izobraževanja in usposabljanja. Dodatni ukrepi so potrebni za izboljšanje podjetništva, izboljšanje konkurence pri dobavi energije, razvijanje strategije aktivnega staranja in reševanje problema zaposlovanja mladih.

6.

Glavni srednjeročni izzivi Slovaške so nadaljevanje zmanjševanja nezaposlenosti, predvsem dolgotrajne, izboljšanje kakovosti sistema izobraževanja in usposabljanja, krepitev zaposljivosti nekaterih skupin in postopno zmanjšanje razlik v dohodkih in zaposlenosti med regijami. Na področju raziskav in razvoja ter inovacij bo treba povečati kakovost rezultatov in naložbe zasebnega sektorja. Zaradi nedavnega vstopa v euroobmočje se mora Slovaška pozorneje posvetiti fiskalni disciplini, da bi zagotovila makroekonomsko stabilnost in izboljšala sposobnost prilagajanja gospodarstva. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Slovaška nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj Slovaška:

1.

Rast finskega BDP se je v letu 2008 upočasnila na 1,5 %, in sicer zaradi šibkejšega zunanjega povpraševanja in naložb. Pričakovati je, da se bo gospodarska aktivnost v letu 2009 še umirila. V letu 2008 se je inflacija strmo povečala na 3,9 % zaradi globalnega povečanja cen hrane in goriva ter relativno visoke rasti plač. Vendar pa naj bi se zaradi nižjih cen surovin v letu 2009 precej umirila. Proračunski presežek Finske naj bi se v letu 2008 vseeno približal 4,5 % BDP. Pričakovati je, da se bo sedanji presežek tekočega računa plačilne bilance, ki znaša 4,2 % BDP, nekoliko zmanjšal.

2.

Zaposlenost se je v letu 2008 povečevala, čeprav počasneje kot v letu 2007. Pričakovati je, da se bo v letu 2009 ta trend rasti obrnil. Nedavni ostrejši pogoji na trgu dela naj bi po napovedih ublažili neposredni vpliv gospodarske upočasnitve na nezaposlenost, ki se bo po pričakovanjih povečala v izvoznih panogah ter med starejšimi delavci in mladimi.

3.

V odgovor na finančno krizo in kot del usklajenega pristopa EU je Finska sprejela ukrepe za podporo finančnemu sektorju, namenjene stabilizaciji bančnega sektorja, ki naj bi izboljšali tudi dostop do financiranja in s tem podpirali širše gospodarstvo ter prispevali k makroekonomski stabilnosti. Poleg tega je v odgovor na gospodarsko upočasnitev Finska nedavno napovedala ukrepe, med katerimi sta tudi finančna podpora malim in srednjim podjetjem ter spodbujanje gradenj.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Finska sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega programa stabilnosti s Paktom za stabilnost in rast.

5.

Finska nadaljuje izvajanje svojega nacionalnega programa reform. V okviru prej uvedenih načrtov reform je bil dosežen napredek, zlasti v zvezi z izvajanjem Zakona o omejitvah konkurence in direktive o storitvah. Vendar izboljšanje uveljavljanja konkurence še čaka na izvajanje. Številne reforme potekajo, da se odpravijo ozka grla na trgih dela, vendar je potrebno okrepljeno izvajati ukrepe za reševanje vztrajnega nesorazmerja med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili. Poleg tega je v pripravi revizija sistema socialnih prejemkov in začela se je izvajati nova strategija o podnebnih spremembah in energetiki, da se zagotovi bolj trajnosten gospodarski razvoj.

6.

Finsko izvozno usmerjeno gospodarstvo je bilo v zadnjih letih zelo uspešno. Vendar gospodarsko rast in konkurenčnost zavira pomanjkanje delovne sile, ki se bo zaradi hitrega staranja prebivalstva srednjeročno povečalo. Ob tako visoki stopnji zaposlenosti bo glavni izziv nadaljnje povečanje stopnje vključenosti in zmanjšanje strukturne nezaposlenosti, ki izhaja iz neskladja med ponudbo in povpraševanjem na ravni regij, sektorjev in usposobljenosti. Sprejetje in izvajanje nove strategije o inovacijah bi lahko prav tako prispevalo k zagotavljanju dolgoročne vzdržne rasti. Ker je finsko gospodarstvo velik porabnik energije, bi izboljšanje energetske učinkovitosti pozitivno vplivalo na njegov potencial za rast in produktivnost. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

1.

Rast BDP na Švedskem se je z 2,5 % v letu 2007 upočasnila na približno 0,5 % v letu 2008, kar je posledica skromnega zunanjega povpraševanja, hitrega upadanja zaupanja potrošnikov in podjetij, oslabljenih borznih trgov in ohlajenega stanovanjskega trga. Gospodarska upočasnitev se bo v letu 2009 po napovedih nadaljevala. Inflacija je v letu 2008 znašala približno 3,3 %, vendar naj bi se v letu 2009 znižala. Švedska je v letu 2008 zabeležila proračunski presežek v višini 2,3 % BDP. V letu 2008 je še naprej imela precejšen presežek tekočega računa plačilne bilance (6,2 % BDP).

2.

Z gospodarsko upočasnitvijo se umirja tudi rast zaposlenosti. Nezaposlenost se bo po predvidevanjih občutno povečala s trenutne ravni na okrog 6 %. Kriza je verjetno najbolj prizadela predelovalne dejavnosti in gradbeništvo ter zasebne storitve in trgovino na drobno.

3.

V odgovor na finančno krizo in kot del usklajenega pristopa EU je Švedska sprejela ukrepe za podporo finančnemu sektorju, namenjene stabilizaciji bančnega sektorja, ki naj bi izboljšali tudi dostop do financiranja in s tem podpirali širše gospodarstvo ter prispevali k makroekonomski stabilnosti. Poleg tega je v odgovor na gospodarsko upočasnitev Švedska nedavno napovedala ukrepe, med katerimi so podpora avtomobilskemu in gradbenemu sektorju ter odložena obdavčitev za podjetja in subvencije za gospodinjske storitve.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Švedska sprejela v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega konvergenčnega programa s Paktom za stabilnost in rast.

5.

Švedska nadaljuje izvajanje svojega nacionalnega programa reform. Vlada je v odziv na potrebo po osredotočanju na konkurenco naročila izvedbo podrobne študije o vzrokih pomanjkanja konkurence. V okviru prizadevanj za povečanje ponudbe delovne sile so bili napovedani ukrepi za dodatno zmanjšanje obdavčitve in prispevkov delodajalcev ter za povečanje produktivnosti in zaposljivosti ljudi.

6.

Čeprav je švedsko gospodarstvo močno in se gospodarske reforme izvajajo, bi se dodatni napredek lahko dosegel s spodbujanjem konkurence in povečanjem stopnje zaposlenosti posameznih skupin. Okrepljena konkurenca bi lahko izboljšala produktivnost in rast ter zmanjšala razliko v cenah med Švedsko in ostalo EU. Povečanje vključenosti dolgotrajno brezposelnih, oseb, ki se vračajo z bolniškega dopusta, mladih in ljudi migrantskega porekla na trg dela bi lahko povečalo rast in dodatno izboljšalo vzdržnost javnih financ. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

1.

Rast gospodarstva Združenega kraljestva se je močno upočasnila s 3 % BDP v letu 2007 na 0,7 % v letu 2008, v letu 2009 pa se bo še skrčila. Upočasnitev kaže vpliv sedanje finančne krize in izrazitega poslabšanja na stanovanjskem trgu, ki sta povzročila občutno poslabšanje domačega povpraševanja z zmanjšanjem zasebne potrošnje in naložb. Inflacija je v letu 2008 dosegla skoraj 4 %, vendar naj bi se v letu 2009 spet padla na zelo nizko raven. Stanje javnih financ se hitro slabša pod vplivom gospodarske upočasnitve in diskrecijskega rahljanja fiskalne politike. Pričakovati je, da se bo proračunski primanjkljaj povečal na 5,7 % BDP in se v proračunskem letu 2008/2009 še povečal. Od sredine leta 2007 poteka velika depreciacija menjalnega tečaja. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance, ki je leta 2008 znašal približno 2,3 %, se bo v letu 2009 po pričakovanjih Komisije še precej povečal.

2.

Po izračunih Komisije se je stopnja zaposlenosti v letu 2008 skromno povečala, vendar se bo v letu 2009 po napovedih zmanjšala zaradi upočasnitve gospodarske rasti. V letu 2008 se je stopnja nezaposlenosti zvišala na okrog 6 % in naj bi se v letu 2009 še povečala. Izguba delovnih mest je v začetku najbolj prizadela finančne storitve in gradbeništvo, vendar so posledice za zaposlenost ob splošnem poslabšanju povpraševanja po delovni sili širše. Nezaposlenost so do sedaj še najbolj občutile moška populacija in določene regije, medtem ko so vse starostne skupine približno enako prizadete.

3.

V odgovor na finančno krizo in kot del usklajenega pristopa EU je Združeno kraljestvo sprejelo ukrepe za podporo finančnemu sektorju, namenjene stabilizaciji bančnega sektorja, ki naj bi izboljšali tudi dostop do financiranja in s tem podpirali širše gospodarstvo ter prispevali k makroekonomski stabilnosti. Poleg tega je Združeno kraljestvo v odgovor na gospodarsko upočasnitev nedavno napovedalo ukrepe, med katerimi so začasno znižanje stopnje DDV, javne naložbe v višini 3 milijard GBP, večje olajšave pri dohodnini, uresničitev načrtovanega povišanja dajatev za otroke in davčnega odbitka za otroke, podpora upokojencem, finančna podpora za MSP, podpora posojilom avtomobilskemu sektorju, večje možnosti usposabljanja in drugih vrst podpore nezaposlenim ter spodbujanje naložb.

4.

Komisija bo ocenila ukrepe, ki jih je Združeno kraljestvo sprejelo v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. V zvezi z javnimi financami sta Komisija in Svet ocenila združljivost posodobljenega konvergenčnega programa s Paktom za stabilnost in rast. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in okrepiti dolgoročni potencial rasti.

5.

Združeno kraljestvo nadaljuje izvajanje svojega nacionalnega programa reform. Uvedeni so bili številni ukrepi za povečanje ravni strokovnega znanja in nadaljnje izboljšanje zaposlitvenih možnosti za večino prikrajšanih oseb. Napovedani so bili kratkoročni ukrepi, da se posameznike in delodajalce podpre pri razvoju njihovih strokovnih znanj med gospodarsko upočasnitvijo. Poleg tega je dosežen tudi dober napredek pri izvajanju politike raziskav in razvoja ter inovacij. Čeprav so nekateri ukrepi namenjeni srednjeročnem povečanju ponudbe na stanovanjskem trgu, je težko oceniti, ali bodo ti ob sedanjih razmerah na trgu učinkoviti.

6.

Zaradi visoke zadolženosti gospodinjstev v Združenem kraljestvu, pomena finančnega sektorja za gospodarstvo in obsežnega prilagajanja stanovanjskega trga je Združeno kraljestvo zlasti občutljivo na hitro poslabšanje razmer na svetovnih finančnih trgih. Finančna kriza je verjetno škodila potencialu rasti. Strukturne reforme so olajšale nedavno dohitevanje produktivnosti, vendar se Združeno kraljestvo še sooča z izzivom produktivnosti. Stalna prizadevanja za izvajanje reform, med katerimi je izvajanje politik za izboljšanje strokovnih znanj, raziskave in razvoj ter inovacije, v kombinaciji s srednjeročnim vzdržnim izboljšanjem proračunskega položaja Združenega kraljestva, bodo bistvena za okrepitev potenciala rasti in povečanje prožnosti njegovega gospodarstva ob prihodnjih pretresih. Treba se bo tudi temeljito posvetiti izvajanju energetsko-podnebnega svežnja, o katerem se je dogovoril Evropski svet.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj Združeno kraljestvo nadaljuje izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj Združeno kraljestvo:

1.

Globalna finančna kriza je zelo prizadela euroobmočje in začela se je recesija. Razmere na finančnih trgih bodo najverjetneje ostale zaostrene dlje, kot je bilo pričakovano. Zaupanje gospodinjstev in podjetij je občutno upadlo, širjenje krize pa negativno vpliva na izvoz držav euroobmočja. V drugi polovici leta 2008 je inflacija strmo upadla in bo po pričakovanjih leta 2009 še naprej padala do približno 1 %. V zadnjih letih je bil dosežen napredek pri konsolidaciji javnih financ, vendar se bodo zdaj proračunski primanjkljaji in dolgovi povečali zaradi gospodarske upočasnitve, stimulativnih ukrepov iz Evropskega načrta za oživitev gospodarstva ter učinka ukrepov v podporo finančnemu sektorju na javne finance.

2.

Gibanja na trgu dela so do nedavnega razmeroma dobro prenesla gospodarsko upočasnitev, tudi zaradi preteklih reform trga dela, vendar bodo v bližnji prihodnosti utrpela negativne posledice, saj naj bi se nezaposlenost po napovedih znatno povečala. Čeprav niso vse države enako prizadete, ni pričakovati, da bi katera od držav euroobmočja prestala krizo brez posledic.

3.

V odgovor na finančno krizo in kot del skupnega in usklajenega pristopa EU je več držav članic euroobmočja sprejelo ukrepe za podporo finančnemu sektorju, namenjene stabilizaciji njihovih bančnih sektorjev, ki naj bi izboljšali dostop do finančnih sredstev in tako podprli širše gospodarstvo ter prispevali k makroekonomski stabilnosti. Učinkovito izvajanje takih nacionalnih svežnjev ukrepov bi moralo prispevati k ohranitvi finančne stabilnosti, ponovni vzpostavitvi normalnega delovanja trgov posojil in okrepitvi dostopa do posojil za podjetja in gospodinjstva ob ohranjanju enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu. Poleg tega so bile zaradi razsežnosti pretresov, velikih tveganj, ki so povezana z večjim zmanjšanjem gospodarske aktivnosti, in hitro padajoče inflacije, makroekonomske politike sproščene. Številne države članice euroobmočja so v sklopu Evropskega načrta za oživitev gospodarstva napovedale ali sprejele ukrepe, da bi podprle povpraševanje, okrepile zaupanje in ublažile učinek krize.

4.

Komisija in Svet bosta še naprej ocenjevala ukrepe, ki so jih države članice euroobmočja sprejele v odgovor na gospodarsko upočasnitev v skladu z načeli, določenimi v načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je sprejel Evropski svet. Poleg hitre izvedbe ukrepov, ki so priporočeni v točki 7, bi bilo treba spodbuditi prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in ukrepe za okrepitev dolgoročnega potenciala rasti.

5.

Države članice euroobmočja nadaljujejo izvajanje reform, ki ustrezajo priporočilom euroobmočja, razsežnost euroobmočja pa je upoštevana, čeprav različno, v skupnih strategijah reform, napovedanih v njihovih nacionalnih programih reform. Zaradi nestabilnosti gospodarskih razmer je treba poskrbeti tudi za ostale strukturne pomanjkljivosti na trgih dela in proizvodnih trgih, ki so bistveni za prilagajanje v denarni uniji.

6.

Potencial za gospodarsko rast v državah članicah euroobmočja je v veliki meri odvisen od pospešitve reform za pospešitev prilagajanja trga dela in izboljšanje konkurence v sektorju storitev. Poleg tega je treba zlasti v gospodarstvih z velikimi zunanjimi neravnovesji pri gibanju stroškov dela upoštevati konkurenčni položaj znotraj euroobmočja.

7.

Glede na oceno napredka, ki jo je pripravila Komisija, Svet priporoča, naj države članice euroobmočja pospešijo izvajanje strukturnih reform. Zlasti priporoča, naj države članice euroobmočja:

8.

Za doseganje kar najboljših sinergij politik, ki so v monetarni uniji močnejše, ter okrepitev politične odgovornosti pri izvajanju reform bi morale države članice euroobmočja še naprej krepiti usklajevanje politik v okviru euroskupine. Cilj je izboljšati učinkovitost fiskalnih ukrepov, izvajati dogovorjeno spremljanje razvoja konkurenčnosti in izvesti potrebne reforme ter hitro in učinkovito uveljavljati usklajena stališča v mednarodnih forumih. Zato bi bilo treba v celoti izvajati obstoječe sporazume o zunanji zastopanosti euroobmočja.