4.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 202/44

(1)

V skladu s členom 104 Pogodbe se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

(3)

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 104 Pogodbe, kot je pojasnjen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1), ki je del Pakta za stabilnost in rast, določa odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja. Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen k Pogodbi, vsebuje dodatne določbe glede izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 (2) določa podrobna pravila in opredelitve za uporabo določb navedenega protokola.

(4)

Leta 2005 je bil Pakt za stabilnost in rast prenovljen, da bi se okrepili njegova učinkovitost in gospodarski temelji ter ohranila dolgoročna vzdržnost javnih financ. Cilj prenove pakta je bil še posebej zagotoviti, da se v vseh korakih postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v celoti upošteva predvsem gospodarsko in proračunsko ozadje. Na ta način Pakt za stabilnost in rast zagotavlja okvir, ki podpira politike vlad za hitro ponovno vzpostavitev trdnega proračunskega stanja, pri tem pa upošteva gospodarske razmere.

(5)

V skladu s členom 104(5) Pogodbe mora Komisija Svetu predložiti mnenje, če meni, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali tveganje zanj. Komisija je na podlagi svojega poročila po členu 104(3) Pogodbe in mnenja Ekonomsko-finančnega odbora po členu 104(4) ugotovila, da v Litvi obstaja čezmerni primanjkljaj. Komisija je zato 24. junija 2009 Svetu predložila zadevno mnenje v zvezi z Litvo (3).

(6)

V skladu s členom 104(6) Pogodbe Svet upošteva morebitne pripombe, ki jih želi predložiti zadevna država članica, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmerni primanjkljaj obstaja. V primeru Litve je Svet na podlagi te celovite ocene prišel do ugotovitve v tej odločbi.

(7)

Po podatkih iz obvestila litvanskih oblasti o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem je javnofinančni primanjkljaj Litve v letu 2008 dosegel 3,2 % BDP in tako presegel referenčno vrednost 3 % BDP. Primanjkljaj je bil blizu referenčne vrednosti 3 % BDP, vendar preseganje referenčne vrednosti ne more veljati za izjemno v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. Predvsem primanjkljaj ni bil posledica resnega gospodarskega upada v letu 2008, ko se je rast BDP z 8,9 % leta 2007 znižala na 3,0 %. Zgolj zaradi tega letnega povprečja rasti primanjkljaja za leto 2008 ni mogoče razumeti kot izjemnega. Poleg tega ni mogoče oceniti, da je preseganje referenčne vrednosti začasno. V skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2009 ter ob upoštevanju ukrepov za tekoče leto v proračunu za leto 2009 in dodatnem proračunu, ki ga je parlament sprejel maja, se naj bi primanjkljaj leta 2009 povečal na 5,4 % BDP in se nato leta 2010 ob nespremenjeni politiki še poslabšal na 8,0 % BDP. Merilo glede primanjkljaja, določeno v Pogodbi, torej ni izpolnjeno.

(8)

Bruto javnofinančni dolg je bil leta 2008 15,6 % BDP, torej veliko pod referenčno vrednostjo 60 % BDP. Kljub temu se na podlagi napovedi služb Komisije iz pomladi 2009 predvideva, da se bo hitro povečal na 22,6 % BDP v letu 2009 in na 31,9 % BDP v letu 2010, predvsem zaradi pričakovanega visokega primarnega primanjkljaja.

(9)

V skladu s Paktom za stabilnost in rast je treba ustrezno upoštevati reforme pokojninskega sistema, ki uvajajo večstebrni sistem. Ta vključuje obvezen, v celoti naložbeni pokojninski steber. Medtem ko je posledica izvajanja teh reform začasno poslabšanje proračunskega stanja, je dolgoročna vzdržnost javnih financ občutno boljša. Na podlagi ocen litovskih organov so neto stroški te reforme leta 2008 znašali 1,0 % BDP, zaradi začasnega zmanjšanja prispevkov s 5,5 % na 2,0 % pa naj bi se zmanjšali na 0,5 % leta 2009 in na 0,4 % leta 2010. V skladu s Paktom za stabilnost in rast se stroški lahko upoštevajo na linearno degresivni osnovi za prehodno obdobje in le, če primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti. V letu 2008, ki je edino leto, v katerem se za primanjkljaj lahko šteje, da je blizu referenčne vrednosti, naj bi prilagojeni primanjkljaj od upoštevanju neto stroškov reforme znašal 2,6 % BDP. Po drugi strani pa primanjkljaj, ki ga službe Komisije napovedujejo za leti 2009 in 2010, ni več blizu referenčne vrednosti in se zato stroški pokojninske reforme ne morejo upoštevati.

(10)

V skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 se „pomembni dejavniki“ v korakih, ki vodijo do odločitve Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 104(6) Pogodbe, lahko upoštevajo le, če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj – da primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti in da je referenčna vrednost presežena začasno. V primeru Litve ta dvojni pogoj ni izpolnjen. Zato v korakih, ki vodijo do te odločbe, pomembni dejavniki niso upoštevani –