4.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 202/42

(1)

V skladu s členom 104 Pogodbe se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

(3)

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 104 Pogodbe, kot je pojasnjen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1), ki je del Pakta za stabilnost in rast, določa odločbo o obstoju čezmernega primanjkljaja. Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi, vsebuje dodatne določbe glede izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 (2) določa podrobna pravila in opredelitve za uporabo določb navedenega protokola.

(4)

Leta 2005 je bil Pakt za stabilnost in rast prenovljen, da bi se okrepili njegova učinkovitost in gospodarski temelji ter ohranila dolgoročna vzdržnost javnih financ. Cilj prenove pakta je bil še posebej zagotoviti, da se v vseh korakih postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v celoti upošteva predvsem gospodarsko in proračunsko ozadje. Na ta način Pakt za stabilnost in rast zagotavlja okvir, ki podpira politike vlad za hitro ponovno vzpostavitev trdnega proračunskega stanja, pri čemer upošteva gospodarske razmere.

(5)

V skladu s členom 104(5) Pogodbe mora Komisija Svetu predložiti mnenje, če meni, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali tveganje zanj. Komisija je na podlagi svojega poročila v skladu s členom 104(3) Pogodbe in mnenja Ekonomsko-finančnega odbora v skladu s členom 104(4) Pogodbe ugotovila, da na Malti obstaja čezmerni primanjkljaj. Komisija je zato 24. junija 2009 Svetu predložila zadevno mnenje v zvezi s Malto (3).

(6)

V skladu s členom 104(6) Pogodbe Svet upošteva morebitne pripombe, ki jih želi predložiti zadevna država članica, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmerni primanjkljaj obstaja. V primeru Malte je Svet na podlagi te celovite ocene prišel do ugotovitev v tej odločbi.

(7)

Na podlagi podatkov, ki so jih marca 2009 sporočili malteški organi in jih je nato potrdil Eurostat, je javnofinančni primanjkljaj Malte v letu 2008 dosegel 4,7 % BDP in tako znatno presegel referenčno vrednost 3 % BDP. Primanjkljaj ni blizu referenčne vrednosti 3 % BDP, preseganje referenčne vrednosti pa ne more veljati za izjemno v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. Zlasti primanjkljaj ni posledica izrednega dogodka ali resnega upada gospodarske rasti v letu 2008 v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. Realna rast BDP je bila med letoma 2005 in 2007 na letni ravni namreč nad 3 %, kar je znatno više od potencialne rasti. Gospodarska rast se je v letu 2008 upočasnila, vendar je ostala pozitivna in znaša 1,6 % in je bila glede na zadnje podatke popravljena navzgor, na 2,5 %. Poleg tega ni mogoče oceniti, da je preseganje referenčne vrednosti začasno. V skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2009 naj bi se razmerje primanjkljaja zmanjšalo, vendar v obdobju napovedi ostalo nad pragom, in sicer na 3,6 % BDP v letu 2009, in ob običajni predpostavki, da se politika ne bo spremenila, 3,2 % BDP v letu 2010. Merilo glede primanjkljaja, določeno v Pogodbi, torej ni izpolnjeno.

(8)

Bruto javni dolg je od leta 2003 nad referenčno vrednostjo 60 % BDP in je leta 2008 znašal 64,1 % BDP. V skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2009 naj bi javni dolg naraščal in do leta 2010 dosegel skoraj 69 %. Za delež dolga ne more veljati, da se zadosti znižuje in dovolj hitro približuje referenčni vrednosti v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast. Merilo glede dolga, določeno v Pogodbi, torej ni izpolnjeno.

(9)

V skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 se „pomembni dejavniki“ v korakih, ki vodijo do odločitve Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 104(6) Pogodbe, lahko upoštevajo le, če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj – da primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti in da je referenčna vrednost presežena začasno. V primeru Malte dvojni pogoj ni izpolnjen. Zato v korakih, ki vodijo do te odločbe, pomembni dejavniki niso upoštevani –