16.9.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 247/1

(1)

Svet je z Uredbo Sveta (ES) št. 428/2005 (2) uvedel dokončne protidampinške dajatve pri uvozu rezanih vlaken iz poliestra („RVP“, kakor so natančneje opredeljena v uvodni izjavi 15) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in Saudove Arabije ter spremenil Uredbo (ES) št. 2852/2000 (3) o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev pri uvozu rezanih vlaken iz poliestra s poreklom iz Republike Koreje („Koreja“). Sodišče prve stopnje je 8. julija 2008 v omejenem obsegu razveljavilo člen 2 Uredbe (ES) št. 428/2005 v zvezi s protidampinškimi dajatvami pri izvozu blaga, ki ga proizvaja in izvaža korejsko podjetje Huvis Corp, v Evropsko skupnost (4).

(2)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1799/2002 (5) uvedel dokončne protidampinške carine pri uvozu rezanih poliestrskih vlaken iz Belorusije. Ukrepi, uvedeni z navedeno uredbo, so prenehali veljati 11. oktobra 2007.

(3)

Komisija je po umiku pritožbe s Sklepom 2007/430/ES (6) („sklep o zaključku“) zaključila protidampinški postopek v zvezi z uvozom RVP s poreklom iz Malezije in Tajvana („prejšnja preiskava“). V skladu s členom 9(1) osnovne uredbe se je štelo, da odprava protidampinških dajatev na uvoz iz Malezije in Tajvana ne nasprotuje interesu Skupnosti.

(4)

Komisija je 30. avgusta 2007 po tem, ko je ugotovila, da obstaja dovolj dokazov prima facie, da takrat veljavni ukrepi niso več ustrezni, saj bi bilo lahko njihovo ohranjanje proti interesu Skupnosti, na lastno pobudo in z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (7), sprožila delni vmesni pregled takrat veljavnih ukrepov v zvezi z uvozom RVP iz Belorusije, Koreje, Saudove Arabije in LRK („zadevne države“). Pregled je omejen na preiskavo v zvezi s tem, ali je nadaljnje izvajanje ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti ali ne, odločitev o tem pa bi lahko imela retroaktivni učinek od 22. junija 2007, tj. začetka veljavnosti sklepa o zaključku.

(5)

Kot je navedeno zgoraj, so protidampinški ukrepi pri uvozu iz Belorusije prenehali veljati 11. oktobra 2007. Zato je bil prekinjen pregled v zvezi z Belorusijo. Vendar se je do navedenega datuma uradno izvajal, Komisija pa je zlasti obravnavala vprašanje retroaktivne razveljavitve ukrepov, ki so veljali med 22. junijem 2007 in 11. oktobrom 2007, če sklepi to utemeljujejo.

(6)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila proizvajalce, dobavitelje, uvoznike in uporabnike v Skupnosti ter združenja uporabnikov in proizvajalcev, izvoznike in zastopnike zadevnih držav. Vse zainteresirane stranke so dobile priložnost, da izrazijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje.

(7)

Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno. V celoti izpolnjene vprašalnike je poslalo dvanajst proizvajalcev, deset uporabnikov, trije uvozniki, eno evropsko združenje proizvajalcev, eno avstrijsko-nemško druženje proizvajalcev, ena nemška zveza uporabnikov, dve združenji iz te federacije ter eno evropsko združenje uporabnikov.

(8)

Poleg tega je Komisija prejela ugotovitve drugih proizvajalcev, uporabnikov in uvoznikov, ki vprašalnika niso v celoti izpolnili.

(9)

Med proizvajalci in uporabniki, ki so sodelovali pri preiskavi, obstajata dve vertikalno integrirani skupini, ki proizvajata RVP (delno ali v celoti) za domačo porabo.

(10)

Stališča so s pomočjo svojih nacionalnih organov izrazili tudi eno kitajsko združenje izvoznikov in dva korejska izvoznika.

(11)

Izvozniki iz Belorusije in Saudove Arabije niso izrazili svojih stališč. Poleg tega nobena stranka ni izrazila pripomb o ukrepih v zvezi s tema dvema državama.

(12)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev, ali je nadaljnje izvajanje ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti ali ne. Preveritveni obiski so potekali v prostorih naslednjih zainteresiranih strank:

(13)

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom („OPP“) je trajalo od 1. julija 2006 do 30. junija 2007. Preučevanje gibanj, pomembnih za oceno, je zajemalo obdobje od 1. januarja 2004 do konca OPP („zadevno obdobje“).

(14)

Opozoriti je treba, da je obdobje prejšnje preiskave trajalo od 1. januarja do 31. decembra 2005, preučevanje gibanj, pomembnih za oceno, pa je zajemalo obdobje od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2005.

(15)

Zadevni izdelek je enak kot pri preiskavah iz uvodnih izjav od 1 do 3: sintetična rezana vlakna iz poliestra, nemikana, nečesana in ne drugače pripravljena za predenje. Zdaj se uvrščajo pod oznako KN 5503 20 00. Ponavadi se za ta izdelek uporablja ime rezana vlakna iz poliestra („RVP“).

(16)

Izdelek se uporablja kot osnovni material v proizvodnji tekstilnih izdelkov in se predeluje v različnih fazah proizvodnega postopka. RVP se v Skupnosti uporablja predvsem za predenje, tj. pri izdelavi filamentov za proizvodnjo tekstilnih izdelkov, pomešan z drugimi vlakni, npr. bombažem in volno ali, za netkano uporabo, npr. zapolnjevanje, tj. polnjenje ali oblazinjenje nekaterih tekstilnih izdelkov, npr. blazin, avtomobilskih sedežev in suknjičev.

(17)

Določitev celotne porabe Skupnosti je temeljila na statističnih podatkih Eurostata o uvozu in izvozu ter proizvodnji industrije Skupnosti (kot opredeljuje uvodna izjava 26) in drugih proizvajalcih Skupnosti.

Tabela 1

(18)

Kot prikazuje zgornja tabela, se je poraba RVP v zadevnem obdobju rahlo zmanjšala. To gibanje jasno nasprotuje stanju, ki je bilo ugotovljeno v obdobju prejšnje preiskave (2002–2005), ko se je poraba Skupnosti, kot navaja Uredba o uvedbi začasnih protidampinških dajatev (8), povečala za 3 %.

(19)

Količina uvoza v Skupnost iz zadevnih držav se je med letom 2004 in OPP zmanjšala za 28 %, tržni delež se je zmanjšal s 24,4 % na 18 %, cene pa so se povišale za 16 %. Podatki temeljijo na statistiki Eurostata.

Tabela 2

(20)

K močnemu povečanju uvoza iz Koreje v OPP je zlasti prispevala uvedba začasnih protidampinških ukrepov pri uvozu iz Tajvana v prvem polletju 2007 (9). Koreja in Tajvan sta glavna dobavitelja poliestra z nizkim tališčem („LMP“) in votlega konjugata silikoniziranega poliestra („HCS“). Ker je stopnja začasnih dajatev na uvoz iz Tajvana dosegla 29,5 % za nekatera podjetja, so uvozniki Skupnosti sklenili, da uvozijo LMP in HCS iz Koreje, kjer je stopnja protidampinških dajatev bistveno nižja.

(21)

V zadevnim obdobju se je uvoz iz tretjih držav povečal za 49 %. Razlog za to povečanje je povezano z uvedbo protidampinških dajatev na uvoz iz Saudove Arabije in LRK marca 2005 in razveljavitev protidampinških ukrepov pri uvozu iz Indonezije, Tajske in Indije oktobra 2006.

(22)

Globalno se je zato uvoz v zadevnem obdobju povečal s približno 370 kt na približno 400 kt. Če se kot izhodišče uporabi obdobje prejšnje preiskave, se je uvoz povečal s približno 380 kt na 400 kt.

(23)

V OPP je RVP proizvajalo 19 proizvajalcev Skupnosti. Stopnja sodelovanja proizvajalcev Skupnosti pri tej preiskavi je bila zelo visoka. Od 19 proizvajalcev Skupnosti je popolnoma sodelovalo 12 proizvajalcev, ki pokrivajo 70 % proizvodnje. Drugi proizvajalci Skupnosti so predložili ugotovitve v zvezi s preiskavo, vendar niso popolnoma sodelovali. Poleg tega sta dve združenji (CIRFS in IVC) (10) predložili tudi svoje pripombe. Poleg tega so vsi proizvajalci Skupnosti predložili informacije o svoji proizvodnji. Če se upoštevajo vse prejete ugotovitve (posameznih proizvajalcev in združenj), se lahko sklene, da so proizvajalci Skupnosti, ki pokrivajo 88 % proizvodnje Skupnosti, izrazili svoja stališča in nasprotujejo razveljavitvi ukrepov. Ta stopnja sodelovanja je bistveno višja kot pri prejšnji preiskavi, pri kateri so s Komisijo sodelovala le tri podjetja, ki pokrivajo malo več kot 25 % proizvodnje Skupnosti, in eno združenje proizvajalcev (CIRFS), nazadnje pa so pritožbo umaknili.

(24)

Komisija je preučila vse ustrezne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na položaj proizvajalcev Skupnosti.

(25)

Kot je navedeno zgoraj, je RVP v OPP proizvajalo 19 proizvajalcev v Skupnosti. Teh 19 proizvajalcev se tako šteje za celotno proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(26)

Pri preiskavi je popolnoma sodelovalo 12 proizvajalcev Skupnosti (Advansa GmbH, Fibracat Europa S.L., Fidion S.r.l., Frana Polifibre SpA, Greenfiber International S.A., IMP Comfort Sp.z o.o., Märkische Faser, Nurel S.A., ORV Manufacturing SpA, Silon s.r.o., Trevira GmbH in Wellman International Ltd). V OPP so proizvedli 347 640 ton in pokrivajo 70 % proizvodnje Skupnosti. Tako so v OPP prispevali velik delež celotne proizvodnje Skupnosti zadevnega izdelka.

(27)

Zato se je obravnavalo, da je 12 proizvajalcev Skupnosti, ki so popolnoma sodelovali pri preiskavi, predstavljalo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe. V tej uredbi so opredeljeni kot „industrija Skupnosti“.

(28)

Med letom 2004 in OPP sta se proizvodnja in tržni delež industrije Skupnosti razvijala, kot sledi:

Tabela 4

(29)

Po zmanjšanju leta 2005 se je proizvodnja Skupnosti povečala za 10 % v primerjavi z razmerami leta 2004. To povečanje je med drugim povezano z namestitvijo novih obratov za RVP na Poljskem in v Romuniji leta 2006. Proizvodnja se bo po pričakovanjih v prihodnosti povečevala s konsolidacijo dejavnosti zgoraj omenjenih novih obratov in z namestitvijo novega obrata v Bolgariji z letno zmogljivostjo med 12 000 in 14 500 tonami. Tudi tržni delež se je leta 2005 zmanjšal, leta 2006 in 2007 pa povečal. Če primerjamo to tabelo s proizvodnjo industrije Skupnosti iz prejšnje preiskave (kot je opredeljeno v uvodni izjavi 70 Uredbe o uvedbi začasnih dajatev) (11), se je gibanje v zadevnem obdobju te preiskave (2002–2005) spremenilo. Dejansko se je med letoma 2002 in 2005 proizvodnja navedene industrije Skupnosti zmanjšala za 9 %, medtem ko se je v zadevnem obdobju te preiskave proizvodnja industrije Skupnosti povečala za 10 %. Tudi tržni delež se je spremenil. Dejansko se je tržni delež industrije Skupnosti iz prejšnje preiskave zmanjšal za 2,3 odstotni točki, medtem ko se je tržni delež industrije Skupnosti iz sedanje preiskave povečal za skoraj 5 odstotnih točk.

(30)

Med letoma 2004 in 2005 se je zmogljivost zmanjšala za 6 %. Od leta 2006 se je zmogljivost začela povečevati in je v OPP dosegla raven skoraj 413 000 ton (skoraj 13 % višjo raven kot leta 2004). K temu povečanju je zlasti prispevalo dejstvo, da sta dva sodelujoča proizvajalca namestila nova obrata na Poljskem in v Romuniji, ki sta začela delovati leta 2006. Izkoriščenost zmogljivosti se je v zadevnem obdobju zmanjšala za 2,4 odstotni točki. Vzrok za to zmanjšanje je bila predvsem verjetnost, povezana z namestitvijo novih zmogljivosti in zmanjšanjem porabe v Skupnosti. Podatki v zvezi s proizvodno zmogljivostjo so v močnem nasprotju s podatki iz prejšnje preiskave, ki je pokazala, da se je zmogljivost industrije Skupnosti v zadevnem obdobju (2002–2005) zmanjšala za 9 %.

Tabela 5

(31)

V zadevnem obdobju sta se prihodek industrije Skupnosti in količina prodanega RVP povečala za 13 % oziroma 7 %. Ti povečanji sta povezani z namestitvijo dveh novih obratov leta 2006 na Poljskem in v Romuniji. Če primerjamo te podatke s podatki iz prejšnje preiskave, ki je pokazala zmanjšanje prodane količine za 1 % v zadevnem obdobju, so se razmere korenito spremenile, dokazi pa kažejo, da je industrija Skupnosti znatno prispevala k zadovoljitvi potreb.

(32)

Prodajna cena na enoto industrije Skupnosti v EU se je v zadevnem obdobju zvišala za 6,2 % (z 1 392 EUR/tono leta 2004 na 1 478 EUR/tono v OPP). Vendar se je od leta 2005 rahlo znižala. Povprečni stroški so s povečali za 9,7 % (z 1 388 EUR/tono leta 2004 na 1 523 EUR/tono v OPP). K povečanju stroškov je zlasti prispevalo dejstvo, da so se znatno povečali povprečni stroški večine surovin (zaradi svetovnega dviga cen nafte). Ti podatki kažejo, da industrija Skupnosti zaradi tega, da prepreči izgubo tržnega deleža, ni mogla v celoti pokriti proizvodnih stroškov s prodajnimi cenami. Zvišanje cen industrije Skupnosti je bilo veliko bolj zmerno kot pri prejšnji preiskavi, ko so se cene v zadevnem obdobju zvišale za 12 %.

Tabela 7

(33)

Stopnja zaposlenosti v industriji Skupnosti se je med letom 2004 in OPP povečala za 17,8 %, povprečna plača zaposlenega pa se je znižala za 10 %. Čeprav proizvodnja RVP ni delovno intenzivna, je bilo povečanje zmogljivosti in proizvodnje povezano z znatnim povečanjem števila delovnih mest. Pri prejšnji preiskavi je bilo ugotovljeno, da se je stopnja zaposlenosti v zadevnem obdobju zmanjšala za 19 %, povprečni stroški dela na zaposlenega pa so se povečali za več kot 30 %, zaradi česar so razmere ponovno popolnoma drugačne.

Tabela 8

(34)

Donosnost prodaje (12) zadevnega izdelka nepovezanim strankam v Skupnosti se je znatno zmanjšala ne glede na to, ali vzamemo kot izhodišče leto 2004 ali 2005. Razmere so se torej znatno poslabšale.

Tabela 9

(35)

Raven naložb v industriji Skupnosti se je med letom 2004 in OPP povečala za 109 %. To povečanje je zelo povezano z namestitvijo novih obratov na Poljskem in v Romuniji, ki sta začela delovati leta 2006.

(36)

Preiskava je pokazala, da v nasprotju s primerom iz uvodne izjave 3 industrija Skupnosti povečuje svoj interes za ta izdelek in njegovo proizvodnjo ter da se je povečala njena sposobnost preživetja.

(37)

Industriji Skupnosti je v zadevnem obdobju uspelo povečati tržni delež za skoraj 5 odstotnih točk Vendar je do tega povečanja prišlo v obdobju, ko se je poraba zmanjšala za več kot 1 %.

(38)

V zadevnem obdobju se je prodajna cena industrije Skupnosti zvišala za 6 %, vendar se je od leta 2005 rahlo znižala. Glede na to je treba upoštevati dejstvo, da se je cena zvišala takrat, ko so se stroški povečali za 10 %, kot je razloženo v uvodni izjavi 32.

(39)

Poleg tega se je znatno povečalo zaposlovanje zaradi namestitve dveh novih obratov (13). Razmere v zvezi z donosnostjo so se v zadnjih letih poslabšale, vendar so se med letom 2006 in OPP izboljšale. Industrija Skupnosti mora za ohranitev svojega položaja na trgu prodajati z izgubo.

(40)

Glede na to je mogoče sklepati, da so industriji Skupnosti v določenem obsegu pomagali protidampinški ukrepi pri uvozu iz zadevnih držav, vendar si ni opomogla od preteklega dampinga ter je še vedno krhka in občutljiva. V primeru odprave ukrepov bi uvoz iz zadevnih držav na enaki in/ali večji ravni verjetno poslabšal razmere.

(41)

Neizkoriščene zmogljivosti v LRK zajemajo približno 3 milijone ton, kar ustreza 3,5-kratni celotni porabi v Skupnosti. Te neizkoriščene zmogljivosti so se od leta 2005 povečale za 37 % (leto, ko so bili uvedeni protidampinški ukrepi pri uvozu iz LRK). Neizkoriščene zmogljivosti v Koreji bodo prihodnje leto znašale 114 000 ton, kar ustreza 14 % celotne porabe Skupnosti. Tudi če del teh neizkoriščenih zmogljivosti ustreza podjetju, za katero se uporablja 0-odstotna protidampinška dajatev, večina ustreza podjetjem, za katera se uporabljajo protidampinške dajatve. Za Saudovo Arabijo ni podatkov. Za Belorusijo ni treba izvesti perspektivne analize o neizkoriščenih zmogljivostih, ker so ukrepi prenehali veljati oktobra 2007. Če bodo ti ukrepi razveljavljeni, se lahko neizkoriščene zmogljivosti teh držav prenesejo na Skupnost.

(42)

Nekateri največji izvozni trgi na svetu so zaščiteni s protidampinškimi dajatvami na uvoz RVP iz LRK in Koreje. Dajatve na uvoz iz LRK veljajo v Turčiji in ZDA, pri čemer znašajo v ZDA tudi do 44,3 %. Za izvoz iz Koreje veljajo protidampinške dajatve v višini 0 % do 24,6 % na Japonskem, v Turčiji, v Pakistanu in v ZDA, Če se zadevni ukrepi, kakor so opisani v uvodni izjavi 4, razveljavijo, bo Evropska unija eden najpomembnejših trgov določene velikosti, na katerem se za izvoz iz LRK in Koreje ne bodo uporabljali protidampinški ukrepi.

(43)

Veliko uporabnikov je trdilo, da LRK zavrača izvoz surovin, kot so RVP. Te utemeljitve ni mogoče sprejeti. Glede na razpoložljive statistične podatke se neto tok RVP v LRK (primerjava med proizvodnjo in domačo porabo) postopoma povečuje in se bo po pričakovanjih v prihodnjih letih povečeval, kakor prikazuje spodnja tabela.

Tabela 11

(44)

To jasno kaže, da se izvoz RVP iz LRK povečuje in se bo po pričakovanjih v prihodnosti povečeval kljub trditvi, da LRK zavrača izvoz RVP. Ta utemeljitev se zato zavrne.

(45)

Združenje uporabnikov je navedlo, da imajo proizvajalci preje in netkanega blaga iz RVP pogosto jasen interes za nakup tkanin s poreklom iz EU za proizvodnjo preje in netkanega blaga s poreklom ter njun izvoz v države s preferencialnimi sporazumi. Vendar podatki, ki so jih pridobili uporabniki pri sedanji preiskavi, kažejo, da 85–100 % prihodka podjetij v sektorju netkanega blaga za izdelke, ki vključujejo RVP, prispeva prodaja v Skupnosti. Zato pravila o poreklu za izvoz v države s preferencialnimi sporazumi ne smejo znatno vplivati na uporabnike RVP, ko sprejemajo odločitve o poreklu izdelkov v trenutku njihove pridobitve. Ker ni dovolj dokazov za podporo utemeljitvi združenja, se utemeljitev zavrne.

(46)

Tako je bilo na podlagi zgoraj navedenih pobud sklenjeno, da se bodo v Skupnost verjetno izvažale velike količine, če bodo veljavni protidampinški ukrepi odpravljeni.

(47)

Industrija Skupnosti si je na področju naložb močno prizadevala, kar je omogočilo precejšnjo razširitev. Položaj industrije Skupnosti se je v zadnjih letih bistveno spremenil, kar dokazujejo zlasti pojav nove industrije na Poljskem in v Romuniji ter predvidena širitev v Bolgariji.

(48)

Kljub obnovljenim prizadevanjem na področju širitve in naložb pa je treba opozoriti, kot je že bilo navedeno, da je položaj industrije Skupnosti z vidika donosnosti še vedno negotov. Če se protidampinški ukrepi odpravijo, je zelo verjeten velik obseg dampinškega uvoza.

(49)

Velik obseg uvoza po dampinških cenah bi povzročil dodatni pritisk na cene v industriji Skupnosti, zmanjšal stopnje dobička in donosnost ter povečal izgube. Posledica tega bi lahko bili verjetna prekinitev nadaljnjih naložb, zmanjšanje inovacij, erozija konkurenčnega položaja celostne industrije, zmanjšanja in zaprtja podjetij.

(50)

Ob upoštevanju navedenega bi izpostavljenost industrije Skupnosti velikemu obsegu uvoza iz LRK, Koreje in Saudove Arabije po dumpinških cenah in brez ukrepov povzročila dodatno poslabšanje njenega finančnega položaja. Zato je bilo na podlagi tega sklenjeno, da bi bila razveljavitev ukrepov v nasprotju z interesi industrije Skupnosti.

(51)

Trg za izdelke, ki vključujejo RVP, je razdeljen na (a) predivno uporabo (tj. izdelava filamentov za proizvodnjo tekstilnih materialov, po mešanju ali ne z drugimi vlakni, kot sta bombaž ali volna), (b) netkano uporabo: izdelava listov in mrež, ki niso pretvorjeni v prejo, razen papirja, ter (c) polnilno uporabo (tj. polnjenje ali blazinjenje nekaterih tekstilnih izdelkov, na primer blazin ali avtomobilskih sedežev).

(52)

Podatke v zvezi s sedanjo preiskavo je predložilo 16 industrijskih uporabnikov. Ti uporabniki predstavljajo 17 % skupne porabe RVP v Skupnosti in približno 13 % uvoza iz zadevnih držav. Vendar je v celoti sodelovalo le 10 uporabnikov (14), ki predstavljajo približno 12 % skupne porabe RVP v Skupnosti (vsi ti uporabniki, ki so sodelovali v celoti, spadajo v sektorja netkane in polnilne uporabe). Od ostalih uporabnikov, ki so delno sodelovali, je le eden dejaven v sektorju predivne uporabe.

(53)

Poleg tega so Gesamtverband Textil + Mode (nemška federacija tekstilne industrije, ki vključuje sektorja predivne in netkane uporabe), dve združenji, ki spadata k navedeni federaciji: Industrieverband Garne-Gewebe-Technische Textilien e.V. (IVGT) in Verband der Deutschen Heimtextilien-Industrie e.V. ter evropsko združenje, ki zastopa podjetja iz sektorja netkane uporabe (EDANA), predložili ugotovitve, v katerih pozivajo Komisijo k odpravi obstoječih ukrepov. Vsi navedeni uporabniki so člani enega ali več teh združenj. Zastopanost teh združenj ustreza približno 30 % skupne porabe RVP v Skupnosti.

(54)

Raven sodelovanja posameznih uporabnikov v tem postopku je višja kot v prejšnji preiskavi. Prav tako je treba opozoriti, da so v prejšnji preiskavi svoja stališča predstavili le uporabniki, ki niso podpirali uvedbe dajatev (približno 10 % skupne porabe), medtem ko so v tem postopku sodelovali tudi uporabniki, ki podpirajo ohranitev ukrepov.

(55)

Uporabniki, ki predstavljajo približno 11 % skupne uporabe RVP in 10 % uvoza iz zadevnih držav, so predložili veliko utemeljitev proti ohranitvi dajatev. Vsi ti uporabniki so člani enega ali več navedenih združenj uporabnikov, ki tudi podpirajo ukinitev. Utemeljitve, ki so jih predložili uporabniki in združenja, ki podpirajo ukinitev, so proučene v nadaljevanju.

(56)

Trdijo, da so se znašli v težkem položaju zaradi vedno večje konkurence na trgu za dokončane izdelke iz držav, ki so se z izvoza RVP preusmerile v izvoz netkanih izdelkov (npr. LRK). Utemeljujejo, da bodo imeli v primeru ukinitve obstoječih ukrepov na voljo cenejša vlakna in bodo tako bolje konkurirali dokončanim izdelkom iz Azije. Če se tržna cena RVP zniža, se bo morda povečala donosnost. Upoštevati je treba dejstvo, da so njihove stranke predvsem verige diskontov, za katere je odločilna izredno nizka cena, prav tako pa je zelo nizka marža, ki se uporablja za dokončane izdelke.

(57)

V zvezi s temi utemeljitvami je treba opozoriti, da predložene informacije uporabnikov, ki so sodelovali v preiskavi, kažejo, da se njihov položaj glede donosnosti ni spremenil kljub uvedbi protidampinških dajatev na RVK s poreklom iz LRK v letu 2005 in povečanju uvoza dokončanih izdelkov iz te države. Razlog za to je dejstvo, da je ostal nespremenjen tudi učinek RVP v njihovih skupnih stroških, kot prikazuje tabela spodaj:

Tabela 12

(58)

Zato so razmere drugačne kot v prejšnji preiskavi, kjer bi lahko uvedba novih protidampinških dajatev, ki bi v nekaterih primerih lahko dosegle skoraj 30 %, znatno bolj negativno vplivala na strukturo stroškov uporabnikov RVP in na možnost privlačnih ponudb za njihove stranke.

(59)

Poleg tega se je njihov promet v Skupnosti v zvezi z izdelki, ki vsebujejo RVP, v obravnavanem obdobju povečal za več kot 10 %, kot prikazuje tabela 13:

Tabela 13

(60)

Te številke kažejo, da povečanje uvoza dokončanih izdelkov iz LRK od leta 2005 uporabnikom RVP v Skupnosti ni preprečilo razširitve in prodaje njihovih izdelkov trgovcem na drobno ter ohranitve njihove stopnje dobička. Glede možnega vpliva na končne cene, ki jih plačujejo potrošniki, ni bila predložena nobena utemeljitev v zvezi s tem, ali je bilo v prejšnji preiskavi sklenjeno, da bi lahko uvedba novih dajatev, ki bi lahko dosegle skoraj 30 %, vplivala na potrošnike.

(61)

Uporabniki, ki podpirajo ukinitev, tudi trdijo, da se cene RVP v Skupnosti višajo kljub padanju vrednosti dolarja. Ta izjava se ne ujema s podatki, ki jih je Komisija pridobila med preiskavo. Čeprav se je cena RVP leta 2005 močno zvišala, je potem ostala nespremenjena, kot prikazuje tabela 7 za RVP, proizvedena in prodana znotraj Skupnosti, in tabela 14 za uvožena RVP (15):

Tabela 14

(62)

Ob upoštevanju navedenega se zdi, da obstoječi ukrepi niso zelo močno vplivali na stroške in donosnost podjetij uporabnikov.

(63)

Uporabniki, ki nasprotujejo uvedbi ukrepov, navajajo, da je v Skupnosti velika razlika v stopnji zaposlenosti med sektorjem proizvodnje RVP (približno 3 000 ljudi) in industrijo na koncu proizvodne verige (domnevno 70 000 ljudi).

(64)

Čeprav se številka 70 000 ljudi v zvezi s to trditvijo zdi pretirana, ni mogoče zanikati, da je predelovalna industrija bolj delovno intenzivna od proizvodne industrije. Zaradi omejenega sodelovanja med uporabniki (številke o delovnih mestih so predložili le uporabniki, ki predstavljajo 12 % skupne porabe RVP v Skupnosti) Komisija ni mogla pridobiti natančnih podatkov o zaposlitvi. Kljub temu tabela 15 prikazuje, da uporabniki, ki so v preiskavi v celoti sodelovali, zaposlujejo 5 009 ljudi. To kaže, da je v proizvodnjo blaga, ki vsebuje RVP, vključenih najmanj 40 000–45 000 ljudi. Tabela spodaj prikazuje tudi razvoj zaposlenosti med sodelujočimi uporabniki:

Tabela 15

(65)

Kljub omejenemu številu podjetij, ki so sodelovala, je mogoče skleniti, da obstoječe protidampinške dajatve niso preprečile velike rasti zaposlovanja v obravnavanem obdobju. V skladu s tem se ta utemeljitev uporabnikov zavrne. Seveda so bile v prejšnji preiskavi razmere drugačne, ko bi uvedba dodatnih protidampinških dajatev, ki bi lahko dosegle 30 %, povzročila izgubo delovnih mest v sektorju uporabnikov.

(66)

Uporabniki, navedeni v tem oddelku, prav tako opozarjajo na vedno večje povpraševanje v sektorjih netkane in polnilne uporabe po dveh posebnih vrstah RVP: HCS in LMP (kot sta omenjeni v uvodni izjavi 20), proizvodnja katerih je v Skupnosti omejena, medtem ko imata LRK in Koreja velike proizvodnje zmogljivosti.

(67)

V zvezi s tem je v skladu z najboljšimi ocenami Komisije, ob upoštevanju informacij, ki so jih predložile zainteresirane stranke, skupna poraba LMP v Skupnosti v OPP v razponu od 85 000 do 90 000 ton, skupna poraba HCS pa v razponu od 65 000 do 70 000 ton. Industrija Skupnosti zdaj dobavlja 2 155 ton LMP in 21 543 ton HCS. Povpraševanje po teh dveh vrstah RVP stalno narašča, po mnenju združenja uporabnikov pa je za obe vrsti v prihodnjih letih pričakovati 6 % letno povečanje.

(68)

Proizvajalci RVP v Skupnosti trdijo, da je proizvodnja teh dveh posebnih vrst v Skupnosti omejena, ker obstoječa raven dampinških cen preprečuje povečanje proizvodnje. Glede na podatke, zbrane v sedanji preiskavi, je razvoj zmogljivosti HCS in LMP v industriji Skupnosti v obravnavanem obdobju naslednji:

Tabela 16

(69)

Ta tabela kaže, da bo lahko industrija Skupnosti zadovoljila 88–95 % celotnega povpraševanja po HCS in približno 37 % skupnega povpraševanja po LMP, če bodo cene dosegle določeno raven. Tudi če industrija Skupnosti proizvede omejeno količino teh posebnih vrst, jih lahko uporabniki pridobijo iz Koreje in LRK z omejenimi protidampinškimi dajatvami (le 5,7 % pri družbi Huvis v Koreji in 4,9 % pri družbi Far Eastern v LRK). V zvezi z možnostjo pridobivanja iz Tajvana se je trdilo, da proizvodnja RVP v Tajvanu upada, kar bo povzročilo zvišanje cen ali pomanjkanje ponudbe, če pa se nadomesti z uvozom iz LRK in Koreje, bo stroškovni učinek dajatev, plačanih za ti posebni vrsti, uvoženi iz LRK in Koreje, velik zaradi nizke stopnje dobička uporabnikov Skupnosti. Teh utemeljitev ni mogoče sprejeti. Tudi če proizvodnja rezanih poliestrskih vlaken v Tajvanu upada, je na eni strani pričakovati povečanje prostih zmogljivosti (pričakovane proste zmogljivosti za leto 2008 so približno 122 000 ton in za leto 2009 150 000 ton). Sklenemo lahko, da ni jasno, ali bo prišlo do strukturnega primanjkljaja teh posebnih vrst.

(70)

V zvezi s cenami teh posebnih vrst ni uradnih statističnih podatkov, vendar, kot prikazuje tabela spodaj, se je glede na podatke, ki so jih predložila sodelujoča podjetja, cena HCS (vključno s protidampinškimi dajatvami) med letom 2004 in OPP zvišala le za 2 %. Leta 2006 se je cena celo znatno znižala. Do zvišanja med letom 2006 in OPP je najverjetneje prišlo zaradi uvedbe začasnih protidampinških dajatev na uvoz iz Tajvana v prvem polletju 2007. Cena LMP pa se je v obravnavanem obdobju zvišala za 18 %.

Tabela 17

(71)

Te podatke je treba analizirati v zvezi z vplivom teh posebnih vrst na skupne stroške. Na podlagi podatkov, ki so jih predložili sodelujoči uporabniki, bi učinek HCS na skupne stroške znašal le 1,98 %, učinek LMP pa 4,38 %. Ob upoštevanju, da je povprečna donosnost približno 4 %, je učinek teh posebnih vrst na skupne stroške kljub znatnemu zvišanju cene LMP zanemarljiv. Ta trditev se zato zavrne.

(72)

V prejšnji preiskavi so bile razmere drugačne, ko bi uvedba protidampinških dajatev v višini skoraj 30 % na uvoz LMP in HCS iz Tajvana in zvišanje cen teh izdelkov, ki bi ga to povzročilo, znatno bolj vplivala na skupne stroške.

(73)

Uporabniki, ki predstavljajo približno 6 % skupne porabe RVP v Skupnosti in 3 % uvoza iz zadevnih držav, so opozorili, da bo ukinitev ukrepov ogrozila donosnost industrije na koncu proizvodne verige, ker se bodo zaradi stečaja sektorja RVP v EU cene tega izdelka v dveh letih zvišale, posledično pa je mogoče pričakovati povečanje uvoza blaga, ki vsebuje RVP.

(74)

Ob upoštevanju utemeljitev, obravnavanih v oddelku D.4 (verjetnost velikega obsega uvoza v primeru razveljavitve ukrepov), ni izključeno, da bi se to dejansko lahko zgodilo, skupaj s povezanim tveganjem ohranjanja učinkovite konkurence.

(75)

Čeprav večina uporabnikov, ki so sodelovali v preiskavi, meni, da je ohranitev dajatev v nasprotju z njihovimi interesi, se ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih dejavnikov sklene, da je preiskava pokazala, da nadaljnje izvajanje ukrepov ne bi znatno negativno vplivalo na njihov gospodarski in finančni položaj. Poleg tega imajo uporabniki v nasprotju s prejšnjo preiskavo različna stališča glede učinka morebitne ukinitve obstoječih ukrepov na njihovo poslovanje. Kot je pojasnjeno, je večina pozvala Komisijo k razveljaviti protidampinških dajatev, kljub temu pa je med uporabniki, ki so sodelovali v preiskavi, tudi veliko število takih, ki nasprotujejo ukinitvi dajatev.

(76)

Podatke v zvezi s to preiskavo je v roku, navedenem v obvestilu o začetku, predložilo 6 uvoznikov/trgovcev, vendar so le trije (Saehan Europe, GSI Global Service International in Marubeni) v celoti sodelovali in odgovorili na vsa vprašanja Komisije. Vsi so dobičkonosna podjetja, število zaposlenih, povezanih z uvozom/prodajo RVP, pa je zanemarljivo.

(77)

Ne zdi se, da bi ohranitev dajatev kakor koli pomembno negativno vplivala na njihovo poslovanje. Večina meni, da je v njihovem interesu, da se ukinejo ukrepi, ki se uporabljajo za uvoz iz Koreje, ne pa tudi za uvoz iz LRK, ker bo to povzročilo močan blagovni tok, hkrati pa se bo znižala raven cen in njihova marža. Ker so neizkoriščene zmogljivosti Koreje bolj omejene kot tiste na Kitajskem, pa po drugi strani menijo, da učinek uvoza iz Koreje na cene ne bo škodljivo vplival na njihovo poslovanje.

(78)

Na podlagi tega se sklene, da ohranitev ali ukinitev ukrepov na splošno ne bo znatno vplivala na dejavnosti uvoznikov in trgovcev.

(79)

Proizvajalci Skupnosti, ki domnevno proizvedejo 56 % RVP iz recikliranih materialov, so navedli, da je uvoz RVP po dampinških cenah negativno vplival na donosnost družb za recikliranje; prav tako je bilo navedeno, da je 425 000 ljudi zaposlenih v zbiranju polietilen tereftalata, ki se dobavlja družbam za recikliranje. V zvezi s tem je treba opozoriti, da izvajalci recikliranja plastenk PET niso hoteli sodelovati v tej preiskavi, kljub povabilu v obvestilu o začetku in vprašalnikom, ki jim jih je poslala Komisija in na katere ni prejela nobenega odgovora. Na drugi strani pa je prisotno pomembno in vedno večje povpraševanje po recikliranih plastenkah PET v Aziji, neuvedba protidampinških ukrepov pa izvajalcem recikliranja plastenk PET ne bo preprečila prodaje njihovih izdelkov na svetovnem trgu. Te trditve se zato zavrnejo.

(80)

Poleg tega so proizvajalci Skupnosti poudarili, da se pri izdelavi rezanih vlaken iz poliestra iz recikliranih materialov porabi manj energije kot pri kemičnem procesu in da prevoz uvoženih RVP iz Azije povzroča emisije ogljika. Tako bi nadomestitev proizvodnje Skupnosti z dampinškim uvozom, zlasti iz LRK in Koreje, povečala emisije ogljika in upočasnila doseganje ciljev EU na področju podnebnih sprememb. V zvezi s tem je treba v vsakem primeru opozoriti, da se analiza interesov Skupnosti za protidampinške postopke osredotoča na gospodarski učinek ukrepov na zadevne gospodarske subjekte in ne neposredno zadeva okoljskih vprašanj.

(81)

Predložene niso bile nobene utemeljitve v zvezi s Saudovo Arabijo (ali Belorusijo), ki bi upravičile sklep, da ohranitev ukrepov ni v interesu Skupnosti.

(82)

Na podlagi navedenega je mogoče skleniti, da imajo proizvajalci RVP v Skupnosti, vključno z industrijo Skupnosti, koristi od veljavnih ukrepov, vendar so kljub temu v ranljivem položaju. V obravnavanem obdobju jim je uspelo povečati tržni delež, proizvodnjo, zmogljivosti, promet in stopnjo zaposlenosti. Poleg tega so si bistveno prizadevali na področju naložb ter odprli nove obrate na Poljskem, v Romuniji in Bolgariji. Prav tako je Tergal, pomemben dobavitelj v predivni industriji, premagal svoje finančne težave in glede na informacije, ki jih je predložilo podjetje, od julija 2007 ni več v zaščitnem postopku („procédure de sauvegarde“). Kljub temu je njihov finančni položaj še vedno negotov in se ne morejo soočiti z nenadnim pritokom dampinškega uvoza. Ohranitev dajatev bo še naprej zagotavljala znatne koristi industriji Skupnosti in zelo verjetno prispevala k obnovi njene sposobnosti preživetja. Te razmere so v velikem nasprotju s podatki, dobljenimi v prejšnji preiskavi, ko je bilo sklenjeno, da bi lahko bila dobava RVP na trgu Skupnosti težavna zaradi preusmeritve industrije enega podjetja (La Seda) za povečanje proizvodnje drugih izdelkov, stečaja drugega proizvajalca (Pennine Fibers) in prejšnjih finančnih težav družbe Tergal.

(83)

V zvezi z uporabniki in uvozniki pa obstoječe protidampinške dajatve na uvoz iz zadevnih držav niso ogrozile njihove sposobnosti za preživetje in zmožnosti širitve. Zato se bodo z ukinitvijo ukrepov vse prednosti za uporabnike in uvoznike verjetno omejile, ker protidampinške dajatve niso znatno vplivale na njihov gospodarski položaj. V nasprotju s tem sklepom je analiza prejšnje preiskave pokazala, da bi uvedba novih protidampinških dajatev, ki lahko dosežejo skoraj 30 %, vplivala na cene RVP, zlasti na cene HCS in LMP, kar bi lahko povzročilo finančne težave velikemu številu uporabnikov.

(84)

Zato se sklene, da bi bile morebitne omejene ugodnosti za uporabnike in uvoznike rezanih poliestrskih vlaken v Skupnosti, če bi se dajatve ukinile, očitno nesorazmerne z resnimi pomanjkljivostmi za industrijo Skupnosti.

(85)

V skladu s tem se lahko sklene, da odprave obstoječih ukrepov na uvoz iz zadevnih držav ni mogoče utemeljiti na podlagi interesov Skupnosti.

(86)

Veliko zainteresiranih strank je predložilo izjavo, da se protidampinški ukrepi ne smejo uvesti na diskriminatorni osnovi, kot navaja člen 9(5) osnovne uredbe: „V vsakem primeru se proti dumpinška dajatev uvede v obliki ustreznih zneskov na nepristranski osnovi za uvoz izdelka iz vseh virov, za katere se izkaže, da so dumpinški in da povzročajo škodo, …“. Prav tako je bilo navedeno, da je to načelo nediskriminacije tudi temeljno načelo zakonodaje STO.

(87)

Po mnenju zainteresiranih strank, ki se sklicujejo na uporabo načela nediskriminacije, je bilo za uvoz RVP iz Tajvana in Malezije v Uredbi (ES) št. 2005/2006 ugotovljeno, da je dampinški in da povzroča škodo. Navedle so, da „razlog, zakaj se za ta dva vira uvoza RVP niso uvedle protidampinške dajatve, ni ta, da bi Komisija naknadno ugotovila, da uvoz RVP iz Malezije in Tajvana ni dampinški ali ne povzroča škode …“. Poleg tega se je trdilo, da ima odločitev Komisije, da od 22. junija 2007 ne bo več izvajala protidampinških ukrepov na uvoz RVP iz Malezije in Tajvana kljub temu, da je bilo za ta uvoz ugotovljeno, da je dampinški in povzroča škodo, učinek razveljavitve nadaljnjega izvajanja protidampinških dajatev na uvoz RVP iz drugih držav.

(88)

Prvič, poudarja se, da je bila pritožba v primeru Malezije in Tajvana umaknjena ter da Svet ni oblikoval nobene dokončne ugotovitve v zvezi z ustreznostjo uvedbe protidampinških dajatev. Zato ni nobene diskriminacije.

(89)

Drugič, značaja pravnih preskusov glede interesa Skupnosti iz člena 9(1) (ki se uporablja za primer uvoza iz Tajvana in Malezije) in člena 21 (ki se uporablja za sedanji primer) osnovne uredbe se razlikujeta. V prvem primeru preskus preverja, ali je ravnovesje zadevnih interesov tako pozitivno, da mora Komisija nadaljevati s postopki po uradni dolžnosti tudi ob odsotnosti podprte pritožbe. V drugem primeru pa preskus preverja, ali je ravnovesje interesov tako negativno, da je treba ukrepe ukiniti. Različen značaj preskusov tako kaže, da diskriminacija ni mogoča.

(90)

Tretjič, tudi če bi Svet hipotetično sprejel dokončno odločitev glede neuvedbe protidampinških dajatev na uvoz RVP iz Malezije in Tajvana, v tem primeru ne bi bilo diskriminacije, ker se navedeno načelo uporablja le, če se oblikujejo podobni sklepi za različne preiskave glede istega izdelka. Z drugimi besedami, skladnost z načelom nediskriminacije, kakor je določeno v členu 9(5) osnovne uredbe in členu 9(2) protidampinškega sporazuma STO, zahteva enako obravnavo primerljivih situacij in različno obravnavo različnih situacij. Kakor je pojasnjeno zgoraj, so dejstva in zaključki sedanje preiskave bistveno drugačni od dejstev in zaključkov v primeru Malezije in Tajvana, zato teh dveh situacij ni mogoče primerjati.

(91)

Ob upoštevanju navedenega se trditve v zvezi z uporabo načela nediskriminacije zavrnejo.

(92)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem razkritju je bil določen tudi rok za predložitev stališč.

(93)

Na podlagi navedenih dejstev in premislekov se sklene, da je treba v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe vmesni pregled zaključiti, obstoječe protidampinške dajatve na uvoz RVP, ki jih zadevne države proizvajajo in izvažajo v Evropsko skupnost, pa ohraniti –