30.12.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 350/72

---

OKVIRNI SKLEP SVETA 2008/978/PNZ

z dne 18. decembra 2008

o evropskem dokaznem nalogu za namene pridobitve predmetov, dokumentov in podatkov za uporabo v kazenskih postopkih

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 31 in člena 34(2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska unija si je zastavila cilj ohranjati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice. V skladu s sklepi zasedanja Evropskega sveta v Tampereju z dne 15. in 16. oktobra 1999 ter še zlasti s točko 33 teh sklepov bi moralo načelo vzajemnega priznavanja predstavljati temeljni kamen pravosodnega sodelovanja, tako v civilnih kot tudi v kazenskih zadevah znotraj Unije.

(2)

Svet je 29. novembra 2000 v skladu s sklepi iz Tampereja sprejel program ukrepov za izvajanje načela vzajemnega priznavanja na področju kazenskih zadev (2). Ta okvirni sklep je nujen, da se lahko izvedeta ukrepa 5 in 6 navedenega programa, ki se nanašata na vzajemno priznavanje sklepov o pridobitvi dokazov.

(3)

Točka 3.3.1 Haaškega programa (3), vključena v sklepe Evropskega sveta z dne 4. in 5. novembra 2004, poudarja pomembnost zaključitve celovitega programa ukrepov za izvajanje načela vzajemnega priznavanja v kazenskih zadevah ter poudarja, da je uvedba evropskega dokaznega naloga (EDN) prednostna zadeva.

(4)	Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (4) je bil prvi konkretni ukrep izvajanja načela vzajemnega priznavanja na področju kazenskega prava.

(5)

Okvirni sklep Sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji (5) izpostavlja potrebo po takojšnem vzajemnem priznavanju sklepov, da se prepreči uničenje, preoblikovanje, premikanje, prenos ali odstranitev dokazov. Vendar to le delno zajema pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z dokazi, kasnejši prenosi dokazov pa so prepuščeni postopkom medsebojne pomoči.

(6)	Zato je treba pravosodno sodelovanje še okrepiti z uporabo načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb v obliki EDN za namen pridobitve predmetov, dokumentov in podatkov za uporabo v kazenskih postopkih.

(7)

EDN se lahko uporablja za pridobitev kakršnih koli predmetov, dokumentov in podatkov za uporabo v kazenskih postopkih, za katere se lahko izda EDN. To lahko na primer zajema tudi predmete, dokumente ali podatke, pridobljene s strani tretjih oseb, iz preiskav prostorov, vključno z zasebnimi prostori osumljenca, pretekle podatke o uporabi kakršnih koli storitev, vključno s finančnimi transakcijami, pretekle zapise izjav, pogovorov in zaslišanj ter druge zapise, vključno z izsledki, pridobljenimi s posebnimi preiskovalnimi tehnikami.

(8)

Načelo vzajemnega priznavanja temelji na visoki stopnji zaupanja med državami članicami. Da bi to zaupanje še spodbudili, bi moral ta okvirni sklep vsebovati pomembne zaščitne ukrepe, ki bodo ščitili temeljne pravice. Zato bi morali biti za odreditev EDN pristojni le sodniki, sodišča, preiskovalni sodniki, javni tožilci in nekateri drugi pravosodni organi, kakor jih v skladu s tem okvirnim sklepom opredelijo države članice.

(9)

Ta okvirni sklep se sprejema na podlagi člena 31 Pogodbe in se nanaša na pravosodno sodelovanje v okviru navedene določbe, njegov namen pa je pripomoči k zbiranju dokazov za postopke, iz člena 5 tega okvirnega sklepa. Čeprav imajo organi, ki niso sodniki, sodišča, preiskovalni sodniki in javni tožilci, lahko določeno vlogo pri zbiranju teh dokazov v skladu s členom 2(c)(ii), pa ta okvirni sklep ne zajema policijskega, carinskega, mejnega in upravnega sodelovanja, ki ga urejajo druge določbe Pogodb.

(10)	Opredelitev izraza „preiskava ali zaseg“ se ne bi smela uporabljati pri uporabi drugih instrumentov, ki se uporabljajo med državami članicami, zlasti Konvencije Sveta Evrope o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah z dne 20. aprila 1959 in instrumentov, ki jo dopolnjujejo.

(11)

EDN bi se moral izdati samo, če je pridobitev zahtevanih predmetov, dokumentov ali podatkov nujna in sorazmerna za namene zadevnega kazenskega ali drugega postopka. Poleg tega bi se moral EDN izdati samo, če bi bilo mogoče v skladu z nacionalno zakonodajo države izdajateljice pridobiti predmete, dokumente ali podatke v primerljivem primeru. Za upoštevanje teh pogojev bi moral biti odgovoren organ izdajatelj. Razlogi za nepriznanje ali neizvršitev zato ne bi smeli zajemati teh zadev.

(12)	Za pridobitev zahtevanih predmetov, dokumentov ali podatkov bi moral izvršitveni organ uporabiti kar najmanj vsiljiva sredstva.

(13)	Izvršitveni organ bi moral biti obvezan, da v zvezi s podatki v elektronski obliki, ki se ne nahajajo v državi izvršiteljici, EDN izvrši le v obsegu, kot ga dovoljuje zakonodaja države izvršiteljice.

(14)

Odreditveni organ bi moral imeti možnost – če je v nacionalni zakonodaji države izdajateljice za prenos člena 12 tako določeno – od izvršitvenega organa zahtevati, da le-ta upošteva določene formalnosti in postopke pri pravnih ali upravnih postopkih, ki lahko pripomorejo k sprejemljivosti zahtevanega dokaza v državi izdajateljici, npr. uradno žigosanje dokumenta, prisotnost predstavnika države izdajateljice ali beleženje časa in datumov zaradi vzpostavitve verige dokazov. Te formalnosti in postopki ne bi smeli vključevati prisilnih ukrepov.

(15)	Izvršitev EDN bi morala v največjem možnem obsegu potekati v skladu s formalnostmi in postopki, ki jih izrecno navede država izdajateljica, pri tem pa izvršitev ne bi smela posegati v temeljna jamstva nacionalnega prava.

(16)

Da se zagotovi učinkovitost pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, bi bilo treba omejiti možnost zavrnitve priznanja ali izvršitve EDN ter razloge za odlog izvršitve. Zlasti ni dopustna zavrnitev izvršitve EDN za določene kategorije kaznivih dejanj iz razloga, da dejanje, za katero je bil nalog izdan, po nacionalni zakonodaji države izvršiteljice ne predstavlja kaznivega dejanja (dvojna kaznivost).

(17)

EDN bi moralo biti mogoče zavrniti, v kolikor bi priznanje ali izvršitev le-tega v državi izvršiteljici pomenila kršitev imunitete ali privilegija v tej državi. Enotna opredelitev imunitete ali privilegija v Evropski uniji ne obstaja, zato je natančna opredelitev teh izrazov prepuščena nacionalni zakonodaji. ki lahko pod te izraze zajame zaščite, ki se uporabljajo za poklice v zdravstvu ali pravni stroki, vendar se ne bi smela razlagati na način, ki bi bil v nasprotju z obveznostjo o ukinitvi nekaterih razlogov za zavrnitev iz člena 7 Akta Sveta z dne 16. oktobra 2001 o pripravi, v skladu s členom 34 Pogodbe o Evropski uniji, Protokola h Konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (6).

(18)

Morala bi obstajati možnost zavrniti priznanje ali izvršitev EDN, kolikor bi izvršitev EDN škodila temeljnim interesom nacionalne varnosti, ogrozila vir informacij ali bi bilo treba uporabiti zaupne informacije v zvezi z določenimi obveščevalnimi dejavnostmi. Vendar pa se ti razlogi za nepriznavanje ali neizvršitev lahko uporabijo le, če se predmeti, dokumenti in podatki iz istih razlogov ne bi smeli uporabiti v primerljivem domačem primeru.

(19)	Nekatere določbe iz člena 13(3) v zvezi s členom 13(1)(f)(i) ne posegajo v način in obseg izvajanja ostalih razlogov za zavrnitev iz člena 13(1).

(20)	Prav tako je treba določiti roke za zagotavljanje hitrega, učinkovitega in doslednega sodelovanja pri pridobivanju predmetov, dokumentov ali podatkov za uporabo v kazenskih postopkih v vsej Evropski uniji.

(21)

Vsaka država članica določa v svoji zakonodaji pravna sredstva zoper vsebinske razloge, na katerih temelji odločba za pridobitev dokazov, vključno s tem, ali je odločba nujna in sorazmerna, čeprav se morda ta pravna sredstva razlikujejo med državami članicami in uporabljajo v različnih fazah postopka.

(22)	Potrebno je razviti mehanizem za oceno učinkovitosti tega okvirnega sklepa.

(23)

Ker cilja tega okvirnega sklepa, in sicer nadomestitve sistema medsebojne pomoči v kazenskih zadevah za pridobitev predmetov, dokumentov ali podatkov med državami članicami, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, in ker ta cilj, zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa, laže doseže Unija, lahko Svet sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji in člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. V skladu z načelom sorazmernosti iz slednjega člena ta okvirni sklep ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(24)

Osebni podatki, obdelani v okviru izvajanja tega okvirnega sklepa, bodo zaščiteni v skladu z ustreznimi instrumenti, vključno z načeli Konvencije Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, pa tudi z dodatnim varstvom, ki ga omogoča ta okvirni sklep in je v skladu s členom 23 Konvencije o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije z dne 29. maja 2000 (7).

(25)

EDN bi moral soobstajati z veljavnimi postopki medsebojne pravne pomoči, vendar je treba takšen sočasni obstoj razumeti kot prehoden, dokler ne bodo, v skladu s haaškim programom, tudi vrste zbiranja dokazov, ki niso vključene v področje uporabe tega okvirnega sklepa, urejene z instrumentom vzajemnega priznavanja, ki bo omogočil celovito ureditev vzajemnega priznavanja in nadomestitev postopkov medsebojne pomoči.

(26)

Države članice se spodbuja, da vsaka zase in v korist Evropske unije pripravijo tabele, ki bodo v največji možni meri prikazale korelacijo med določbami tega okvirnega sklepa in nacionalnimi izvedbenimi ukrepi in jo posredovale Komisiji skupaj z besedilom določb nacionalne zakonodaje, ki izvajajo ta okvirni sklep.

(27)

Ta okvirni sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava člen 6 Pogodbe o Evropski uniji in jih izraža Listina o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti poglavje VI. Ničesar v tem okvirnem sklepu se ne sme razlagati kot prepoved zavrnitve izvršitve EDN, kadar na podlagi objektivnih elementov obstajajo razlogi za sum, da je bil EDN izdan z namenom pregona ali kaznovanja osebe zaradi njegovega ali njenega spola, rase ali etničnega izvora, veroizpovedi, spolne usmerjenosti, državljanstva, jezika ali političnega prepričanja ali da bo oseba zaradi katerega od teh razlogov v slabšem položaju.

(28)	Ta okvirni sklep nobeni državi članici ne preprečuje, da bi uporabila svoja ustavna pravila v zvezi z rednim sodnim postopkom, svobodo združevanja, svobodo tiska in svobodo izražanja v drugih medijih.

(29)	Ta okvirni ukrep ne vpliva na izvrševanje odgovornosti držav članic glede vzdrževanja javnega reda in miru ter varovanja notranje varnosti v skladu s členom 33 Pogodbe –

SPREJEL NASLEDNJI OKVIRNI SKLEP:

NASLOV I

EVROPSKI DOKAZNI NALOG (EDN)

Člen 1

Opredelitev EDN in obveznost njegove izvršitve

1.   EDN je sodna odločba, ki jo izda pristojni organ države članice za pridobitev predmetov, dokumentov in podatkov od druge države članice za uporabo v postopkih iz člena 5.

2.   Države članice izvršijo vsak EDN na podlagi načela vzajemnega priznavanja in v skladu z določbami tega okvirnega sklepa.

3.   Ta okvirni sklep ne vpliva na obveznost spoštovati temelje pravice in temeljna pravna načela, določenih v členu 6 Pogodbe nespremenjene ostanejo tudi vse obveznosti pravosodnih organov.

Člen 2

Opredelitve

V tem okvirnem sklepu:

(a)	„država izdajateljica“ pomeni državo članico, v kateri je bil izdan EDN;

(b)	„država izvršiteljica“ pomeni državo članico, na ozemlju katere se predmeti, dokumenti ali podatki nahajajo ali so – v primeru elektronskih podatkov – neposredno dostopni v okviru zakonodaje države izvršiteljice;

(c)

„odreditveni organ“ pomeni: (i) sodnika, sodišče, preiskovalnega sodnika, javnega tožilca ali (ii) kateri koli drug pravosodni organ, kakor je opredeljen v državi izdajateljici, ki ima v posebnih primerih pristojnosti preiskovalnega organa v kazenskih postopkih in je v skladu z nacionalno zakonodajo pristojen odrediti pridobitev dokazov v čezmejnih primerih;

(d)	„izvršitveni organ“ pomeni organ, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo, ki izvaja ta okvirni sklep, pristojen za priznanje ali izvršitev EDN v skladu s tem okvirnim sklepom;

(e)

„preiskava ali zaseg“ zajemata vse ukrepe v okviru kazenskega postopka, zaradi katerih mora pravna ali fizična oseba pod zakonsko prisilo zagotoviti predmete, dokumente ali podatke ali sodelovati, da se ti zagotovijo, v primeru njihovega nespoštovanja pa se lahko izvršijo brez dovoljenja zadevne osebe ali ima to lahko za posledico sankcijo.

Člen 3

Določitev pristojnih organov

1.   Vsaka država članica obvesti generalni sekretariat Sveta o tem, kateri organ ali organi so po njeni nacionalni zakonodaji in v skladu s členom 2(c) in (d) pristojni, ko je ta država članica država izdajateljica ali država izvršiteljica.

2.   Države članice, ki želijo izkoristiti možnost imenovanja centralnega organa ali organov v skladu s členom 8(2), pošljejo generalnemu sekretariatu Sveta podatke o imenovanem centralnem organu ali organih. Te navedbe so za organe države izdajateljice zavezujoče.

3.   Generalni sekretariat Sveta omogoči vsem državam članicam in Komisiji dostop do prejetih informacij.

Člen 4

Področje uporabe EDN

1.   Brez poseganja v odstavek 2 tega člena se lahko EDN izda skladno s pogoji iz člena 7, da se v državi izvršiteljici pridobijo predmeti, dokumenti ali podatki, ki so v državi izdajateljici potrebni za postopke iz člena 5. EDN zajema predmete, dokumente in podatke, ki so v njem določeni.

2.   EDN se ne izda z namenom, da se od izvršitvenega organa zahteva:

(a)	vodenje razgovorov, sprejemanje izjav ali druge oblike zasliševanj, ki vključujejo osumljence, priče, izvedence ali katero koli drugo stranko;

(b)	opravljanje telesnih pregledov ali pridobivanje bioloških vzorcev ali biometričnih podatkov neposredno s telesa osebe, vključno z vzorci DNK ali prstnimi odtisi;

(c)	pridobivanje informacij v realnem času, na primer s prestrezanjem komunikacij, tajnim opazovanjem ali nadzorovanjem bančnih računov;

(d)	opravljanje analiz obstoječih predmetov, dokumentov ali podatkov in

(e)	pridobivanje podatkov o komunikacijah, ki jih hranijo ponudniki javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnega komunikacijskega omrežja.

3.   Izmenjava podatkov o kazenskih obsodbah iz kazenskih evidenc se opravi v skladu s Sklepom Sveta 2005/876/PNZ z dne 21. novembra 2005 o izmenjavi podatkov iz kazenskih evidenc (8) in drugimi ustreznimi instrumenti.

4.   EDN se lahko izda za pridobitev predmetov, dokumentov ali podatkov iz odstavka 2, kadar gre za predmete, dokumente ali podatke, s katerimi izvršitveni organ razpolaga že pred izdajo EDN.

5.   Če odreditveni organ tako navede, EDN, ne glede na odstavek 2, zajema tudi vsak drug predmet, dokument ali podatek, ki ga izvršitveni organ odkrije med izvrševanjem EDN in ga brez nadaljnjih poizvedovanj šteje za bistvenega za postopke, za katere je bil EDN izdan.

6.   Če odreditveni organ tako zahteva, lahko EDN, ne glede na odstavek 2, zajema tudi izjave oseb, prisotnih med izvrševanjem EDN, če imajo le te neposredno zvezo s predmetom EDN. Ustrezni predpisi države izvršiteljice, ki se uporabljajo za nacionalne primere, se uporabljajo tudi za sprejemanje takšnih izjav.

Člen 5

Vrste postopkov, za katere se lahko izda EDN

EDN se lahko izda:

(a)	v zvezi s kazenskimi postopki pravosodnih organov ali postopki, ki bodo pred temi organi potekali, glede dejanja, kaznivega po nacionalni zakonodaji države izdajateljice;

(b)	v postopkih pred upravnimi organi v zvezi z dejanji, ki so kazniva po nacionalni zakonodaji države izdajateljice, ker predstavljajo zakonske kršitve, in kadar se lahko zoper odločitev sproži postopek pred sodiščem, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve;

(c)	v postopkih sodnih organov za dejanja, ki so kazniva po nacionalni zakonodaji države izdajateljice, ker predstavljajo zakonske kršitve, in kadar se lahko zoper odločitev sproži nadaljnji postopek pred sodiščem, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve; in

(d)	v zvezi s postopki iz točk (a), (b) in (c), ki se nanašajo na kazniva dejanja ali kršitve, za katere lahko pravna oseba odgovarja ali je lahko kaznovana v državi izdajateljici.

Člen 6

Vsebina in oblika EDN

1.   EDN, podan v obrazcu v Prilogi, je izpolnjen in podpisan, točnost njegove vsebine pa overjena s strani odreditvenega organa.

2.   EDN je sestavljen v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države izvršiteljice ali pa ga vanj prevede država izdajateljica.

Vsaka država članica lahko ob sprejetju tega okvirnega sklepa ali kasneje v izjavi, deponirani pri generalnem sekretariatu Sveta, izjavi, da bo sprejemala EDN ali prevode EDN v enem ali več drugih uradnih jezikih institucij Unije.

NASLOV II

POSTOPKI IN NADZORNI UKREPI ZA DRŽAVO IZDAJATELJICO

Člen 7

Pogoji za izdajo EDN

Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se EDN izda le, kadar je odreditveni organ prepričan, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	pridobitev zahtevanih predmetov, dokumentov ali podatkov je nujna in sorazmerna za namene postopkov iz člena 5;

(b)	predmeti, dokumenti ali podatki se lahko pridobijo po pravu države izdajateljice v primerljivem primeru, če so dostopni na njenem ozemlju, čeprav z drugačnimi procesnimi ukrepi.

Ti pogoji se v vsakem primeru preverijo le v državi izdajateljici.

Člen 8

Pošiljanje EDN

1.   EDN se lahko pošlje pristojnemu organu države članice, za katero pristojni organ države izdajateljice utemeljeno meni, da se zadevni predmeti, dokumenti ali podatki v njej nahajajo ali so – v primeru elektronskih podatkov – po zakonu države izvršiteljice neposredno dostopni. Odreditveni organ ga brez odlašanja pošlje izvršitvenemu organu na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis, in pod pogoji, ki dovoljujejo državi izvršiteljici ugotavljanje verodostojnosti. Tudi vsa nadaljnja uradna obvestila se izmenjujejo neposredno med odreditvenim organom in izvršitvenim organom.

2.   Vsaka država članica lahko imenuje centralni organ ali, kadar tako določa njen pravni sistem, več centralnih organov za pomoč pristojnim organom. Država članica lahko, kadar je to potrebno zaradi notranje organiziranosti njenega pravosodnega sistema, sklene, da bo (bodo) njen(-i) centralni organ(-i) odgovoren(-ni) za administrativno pošiljanje in prejemanje EDN in za vso s tem povezano uradno korespondenco.

3.   Če odreditveni organ želi, se lahko pošiljanje izvede prek varovanega telekomunikacijskega sistema Evropske pravosodne mreže.

4.   Če izvršitveni organ ni znan, odreditveni organ opravi vse potrebne poizvedbe, tudi prek točk za stike Evropske pravosodne mreže, da bi pridobil podatke od države izvršiteljice.

5.   Kadar organ v državi izvršiteljici, ki prejme EDN, nima pristojnosti, da ga prizna in sprejme potrebne ukrepe za njegovo izvršitev, ga po uradni dolžnosti pošlje izvršitvenemu organu in o tem obvesti odreditveni organ.

6.   Vse težave v zvezi s pošiljanjem ali verodostojnostjo katerega koli dokumenta, potrebnega za izvršitev EDN, se rešujejo v neposrednih stikih med vpletenimi odreditvenimi in izvršitvenimi organi ali, če je to potrebno, s sodelovanjem centralnih organov držav članic.

Člen 9

EDN, povezan s predhodnim EDN ali sklepom o zasegu

1.   Kadar odreditveni organ izda EDN, ki dopolnjuje predhodni EDN ali je izdan na podlagi sklepa o zasegu, posredovanega v skladu z Okvirnim sklepom 2003/577/PNZ, to dejstvo navede v EDN v skladu z obrazcem, ki je naveden v Prilogi.

2.   Kadar odreditveni organ v skladu z veljavnimi določbami sodeluje pri izvršitvi EDN v državi izvršiteljici, lahko EDN, ki dopolnjuje predhodni EDN, v času prisotnosti v tej državi naslovi neposredno na pristojni izvršitveni organ brez poseganja v izjave iz člena 3(2).

Člen 10

Pogoji glede uporabe osebnih podatkov

1.   Država izdajateljica lahko osebne podatke, pridobljene v skladu s tem okvirnim sklepom, uporabi za:

(a)	postopke, za katere se lahko izda EDN;

(b)	druge sodne in upravne postopke, ki so neposredno povezani s postopki iz točke (a);

(c)	preprečevanje neposredne in resne grožnje javni varnosti.

Za vse namene, razen tistih iz točk (a), (b) in (c), se osebni podatki, pridobljeni v skladu s tem okvirnim sklepom, lahko uporabijo le s predhodno privolitvijo države izvršiteljice, razen če je država izdajateljica pridobila soglasje osebe, na katero se podatki nanašajo.

2.   V določenih primerih lahko država izvršiteljica zahteva informacije o uporabi osebnih podatkov od države članice, ki so ji bili ti podatki posredovani.

3.   Ta člen ne velja za osebne podatke, ki jih država članica pridobi v skladu s tem okvirnim sklepom in ki izvirajo iz te države članice.

NASLOV III

POSTOPKI IN NADZORNI UKREPI ZA DRŽAVO IZVRŠITELJICO

Člen 11

Priznanje in izvršitev

1.   Izvršitveni organ brez nadaljnjih formalnosti prizna EDN, posredovan v skladu s členom 8, in nemudoma ukrene vse potrebno za njegovo izvršitev na enak način, kot bi predmete, dokumente in podatke pridobil organ države izvršiteljice, razen če se ta organ odloči uporabiti enega izmed razlogov za nepriznavanje ali neizvršitev, kakor so predvideni v členu 13, ali na enega izmed razlogov za odložitev izvršitve, kakor so predvideni v členu 16.

2.   Država izvršiteljica je odgovorna za izbiro ukrepov, ki v skladu z njeno nacionalno zakonodajo zagotavljajo pridobitev predmetov, dokumentov ali podatkov, zahtevanih v EDN, in odloči, ali so za to potrebni prisilni ukrepi. Kakršni koli ukrepi, ki so nujni za izvršitev EDN, se sprejmejo v skladu z veljavnimi postopkovnimi pravili države izvršiteljice.

3.   Vsaka država članica zagotovi:

(i)	da so vsi ukrepi, ki bi bili na voljo v primerljivem domačem primeru v državi izvršiteljici, na voljo tudi za namene izvršitve EDN in

(ii)	da so ukrepi, ki vključujejo preiskavo ali zaseg, na voljo za namene izvršitve EDN, če se ta nanaša na katero koli kaznivo dejanje iz člena 14(2).

4.   Če odreditveni organ ni sodnik, sodišče, preiskovalni sodnik ali javni tožilec in če EDN ni potrdil noben izmed teh organov v državi izdajateljici, lahko izvršitveni organ v konkretnem primeru odloči, da se za izvršitev EDN ne smeta opraviti preiskava ali zaseg. Pred takšno odločitvijo se izvršitveni organ posvetuje s pristojnim organom države izdajateljice.

5.   Država članica lahko ob sprejetju tega okvirnega sklepa poda izjavo oziroma generalni sekretariat Sveta pozneje obvesti, da zahteva tako potrditev v vseh primerih, kadar organ izdajatelj ni sodnik, sodišče, preiskovalni sodnik ali javni tožilec in kadar bi moral potrebne ukrepe za izvršitev EDN po zakonodaji države izvršiteljice v podobnem domačem primeru odrediti ali nadzirati sodnik, sodišče, preiskovalni sodnik ali javni tožilec.

Člen 12

Formalnosti, ki jih izvaja država izvršiteljica

Izvršitveni organ izpolni vse formalnosti in postopke, ki jih odreditveni organ izrecno navede, razen če ta okvirni sklep določa drugače in če te formalnosti in postopki niso v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli države izvršiteljice. Ta člen ne uvaja obveznosti za uvedbo prisilnih ukrepov.

Člen 13

Razlogi za nepriznanje ali neizvršitev

1.   Priznanje ali izvršitev EDN se v državi izvršiteljici lahko zavrne:

(a)	če bi bila njegova izvršitev v nasprotju z načelom ne bis in idem;

(b)	če se v primerih iz člena 14(3) EDN nanaša na dejanja, ki po zakonodaji države izvršiteljice ne bi bila kazniva;

(c)	če EDN ni mogoče izvršiti z nobenim od ukrepov, ki so na voljo izvršitvenemu organu v posameznem primeru v skladu s členom 11(3);

(d)	če po zakonodaji države izvršiteljice obstaja imuniteta ali privilegij, ki onemogoča izvršitev EDN;

(e)	če v enem izmed primerov iz člena 11(4) ali (5) EDN ni bil potrjen;

(f)

če se EDN nanaša na kazniva dejanja, ki: (i) se po zakonodaji države izvršiteljice obravnavajo, kakor da so bila v celoti ali v poglavitnem ali bistvenem delu storjena na ozemlju države izvršiteljice ali na kraju, ki se kot tak šteje, ali (ii) so bila storjena zunaj ozemlja države izvršiteljice, zakonodaja države izvršiteljice pa ne dovoljuje kazenskega pregona za ista kazniva dejanja, kadar so storjena zunaj njenega ozemlja;

(g)	če bi v posamičnem primeru njegova izvršitev škodila temeljnim interesom nacionalne varnosti, ogrozila vir informacij ali bi bilo treba zaradi tega uporabiti zaupne informacije v zvezi z določenimi obveščevalnimi dejavnostmi, ali

(h)	če je obrazec iz Priloge nepopoln ali očitno nepravilen in ni bil dopolnjen ali popravljen v razumnem roku, ki ga je določil izvršitveni organ.

2.   Odločitev o zavrnitvi izvršitve ali priznanja EDN v skladu z odstavkom 1 sprejme sodnik, sodišče, preiskovalni sodnik ali javni tožilec države izvršiteljice. Če je EDN izdal pravosodni organ iz člena 2(c)(ii) in ga ni potrdil sodnik, sodišče, preiskovalni sodnik ali javni tožilec države izdajateljice, lahko odločitev sprejme tudi kateri koli drug pravosodni organ, ki je pristojen v skladu z zakonodajo države izvršiteljice, če ta zakonodaja to omogoča.

3.   Vsako odločitev iz odstavka 1(f)(i) v povezavi s kaznivimi dejanji, storjenimi delno na ozemlju države izvršiteljice ali na kraju, ki se kot tak šteje, sprejme pristojni organ iz odstavka 2 v izjemnih okoliščinah in za vsak primer posebej, upoštevajoč posebne okoliščine vsakega posameznega primera in zlasti tega, ali se je poglavitni ali bistveni del ravnanja odvijal v državi izdajateljici ter ali se EDN nanaša na dejanje, ki ni kaznivo dejanje po zakonodaji države izvršiteljice, in ali bi bilo za izvršitev EDN treba izvesti preiskavo in zaseg.

4.   Če namerava pristojni organ uporabiti razlog za zavrnitev iz odstavka 1(f)(i), se pred sprejetjem odločitve posvetuje z Eurojustom.

Če se pristojni organ ne strinja z mnenjem Eurojusta, države članice zagotovijo, da bo svojo odločitev utemeljil ter da bo Svet o tem obveščen.

5.   V primerih iz odstavka 1(a), (g) in (h) se pristojni organ države izvršiteljice pred odločitvijo o popolnem ali delnem nepriznanju ali neizvršitvi EDN na primeren način posvetuje s pristojnim organom države izdajateljice in po potrebi prosi za takojšnje posredovanje potrebnih informacij.

Člen 14

Dvojna kaznivost

1.   Za priznanje ali izvršitev EDN se ne zahteva ugotavljanje dvojne kaznivosti, razen če sta potrebna izvedba preiskave ali zaseg.

2.   Če sta za izvršitev EDN potrebna preiskava ali zaseg, se v nobenem primeru ne bo preverjala dvojna kaznivost, če je nalog odrejen zaradi kaznivega dejanja, za katero je po pravu države odreditve kot najvišja mera kazni odvzema prostosti predpisan zapor najmanj treh let in gre po pravu te države za eno izmed naslednjih vrst kaznivih dejanj:

—	sodelovanje v kriminalni združbi,

—	terorizem,

—	trgovina z ljudmi,

—	spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija,

—	nedovoljen promet s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi,

—	nedovoljen promet z orožjem, strelivom in razstrelivi,

—	korupcija,

—	goljufije, vključno s tistimi, ki škodijo finančnim interesom Evropskih skupnosti v smislu Konvencije z dne 26. julija 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (9),

—	pranje denarja,

—	ponarejanje denarja, vključno z eurom,

—	kazniva dejanja povezana z uporabo računalniških sistemov,

—	kazniva dejanja zoper okolje, vključno z nedovoljenim prometom z ogroženimi živalskimi ter rastlinskimi vrstami in podvrstami,

—	omogočanje nezakonitega vstopa in bivanja,

—	umor in huda telesna poškodba,

—	nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi,

—	ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,

—	rasizem in ksenofobija,

—	organiziran ali oborožen rop,

—	nedovoljen promet s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,

—	preslepitev,

—	izsiljevanje in oderuštvo,

—	ponarejanje in zloraba intelektualne lastnine povezane z izdelki,

—	ponarejanje uradnih listin in promet z njimi,

—	ponarejanje plačilnih sredstev,

—	nedovoljen promet s hormonskimi snovmi in drugimi spodbujevalci rasti,

—	nedovoljen promet z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi,

—	trgovina z ukradenimi vozili,

—	posilstvo,

—

požig,

—	kazniva dejanja iz pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča,

—	ugrabitev letal/ladij,

—

sabotaža.

3.   Če se EDN ne navezuje na nobeno od kaznivih dejanj iz odstavka 2 in bi bila za njegovo izvršitev potrebna preiskava ali zaseg, se lahko priznanje ali izvršitev EDN pogojuje z obstojem dvojne kaznivosti.

V zvezi s kaznivimi dejanji, povezanimi z davki ali dajatvami ter carinami in devizno menjavo, se priznanje ali izvršitev ne sme zavrniti iz razloga, da zakonodaja države izvršiteljice ne odmerja enakih davkov ali dajatev ali nima enake ureditve na področju davkov, dajatev, carin in devizne menjave kakor zakonodaja države izdajateljice.

4.   Svet bo do 19. januarja 2014 nadalje preučil pogoj ugotavljanja dvojne kaznivosti iz odstavka 3, glede na podatke, ki mu bodo posredovani.

5.   Svet lahko po posvetovanju z Evropskim parlamentom pod pogoji iz člena 39(1) Pogodbe kadar koli soglasno sklene na seznam iz odstavka 2 uvrstiti tudi druge kategorije kaznivih dejanj.

Člen 15

Roki za priznanje, izvršitev in posredovanje

1.   Vsaka država članica sprejme ukrepe, potrebne za zagotavljanje skladnosti z roki, določenimi v tem členu. Če odreditveni organ v EDN navede, da je zaradi procesnih rokov ali drugih posebno nujnih okoliščin potreben krajši rok, izvršitveni organ v največji možni meri upošteva to zahtevo.

2.   Vsak sklep o zavrnitvi priznanja ali izvršitve je treba sprejeti čimprej oziroma, brez poseganja v odstavek 4, najpozneje 30 dni po tem, ko je pristojni izvršitveni organ prejel EDN.

3.   Razen v primeru, da obstajajo razlogi za odložitev v skladu s členom 16 ali da izvršitveni organ z zahtevanimi predmeti, dokumenti ali podatki že razpolaga, izvršitveni organ prevzame predmete, dokumente ali podatke nemudoma oziroma, brez poseganja v odstavek 4, najpozneje v roku 60 dni po tem, ko je pristojni izvršitveni organ prejel EDN.

4.   Če se pristojni izvršitveni organ v posamičnem primeru ne more držati rokov, predpisanih v odstavku 2 oziroma 3, o tem nemudoma na kakršen koli način obvesti pristojni organ države izdajateljice ter navede razloge za zamudo in predviden čas, v katerem bo lahko ukrepal.

5.   Razen v primerih, ko je bilo vloženo pravno sredstvo v skladu s členom 18 ali ko obstajajo razlogi za odložitev v skladu s členom 16, mora država izvršiteljica brez nepotrebnega odlašanja posredovati predmete, dokumente ali podatke, pridobljene na podlagi EDN, državi izdajateljici.

6.   Izvršitveni organ ob posredovanju pridobljenih predmetov, dokumentov ali podatkov navede, ali zahteva, da jih država izdajateljica vrne državi izvršiteljici takoj, ko jih ne potrebuje več.

Člen 16

Razlogi za odložitev priznanja ali izvršitve

1.   Država izvršiteljica lahko odloži priznanje EDN, če:

(a)	je obrazec iz Priloge nepopoln ali očitno nepravilen, do trenutka, ko je obrazec dopolnjen ali popravljen, ali

(b)	v enem izmed primerov iz člena 11(4) ali (5) EDN ni bil potrjen, dokler ni potrditev opravljena.

2.   Država izvršiteljica lahko odloži izvršitev EDN, če:

(a)	bi njegova izvršitev lahko ogrozila kazensko preiskavo ali pregon v teku, in sicer tako dolgo, kot država izvršiteljica šteje za razumno, ali

(b)	se zadevni predmeti, dokumenti ali podatki že uporabljajo v drugih postopkih, dokler le-ti niso več potrebni v ta namen.

3.   Odločitev o odložitvi priznanja ali izvršitve EDN v skladu z odstavkom 1 ali 2 sprejme sodnik, sodišče, preiskovalni sodnik ali javni tožilec države izvršiteljice. Če je EDN izdal pravosodni organ iz člena 2(c)(ii) in ga ni potrdil sodnik, sodišče, preiskovalni sodnik ali javni tožilec države izdajateljice, lahko odločitev sprejme tudi kateri koli drug pravosodni organ, ki je pristojen v skladu z zakonodajo države izvršiteljice, če ta zakonodaja to omogoča.

4.   Takoj ko razlog za odložitev preneha obstajati, izvršitveni organ nemudoma ukrene vse potrebno za izvršitev EDN in o tem obvesti ustrezni pristojni organ države izdajateljice na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis.

Člen 17

Obveznost obveščanja

Izvršitveni organ obvesti odreditveni organ:

1.

nemudoma na kakršen koli način: (a) če izvršitveni organ pri izvrševanju EDN brez nadaljnjih poizvedovanj ugotovi, da bi bilo primerno opraviti preiskovalne ukrepe, ki na začetku niso bili predvideni ali jih ob izdaji EDN ni bilo mogoče podrobno opredeliti, da lahko odreditveni organ v konkretnem primeru odredi nadaljnje ukrepe; (b) če pristojni organ države izvršiteljice ugotovi, da EDN ni bil izvršen v skladu z zakonodajo države izvršiteljice; (c) če izvršitveni organ ugotovi, da v posameznem primeru ne more izpolniti formalnosti in postopkov, ki jih je v skladu s členom 12 odreditveni organ izrecno navedel. Na zahtevo odreditvenega organa se informacija brez odlašanja potrdi na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis;

2.

nemudoma na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis: (a) o posredovanju EDN pristojnemu organu, odgovornemu za njegovo izvršitev, v skladu s členom 8(5); (b) o vsaki odločitvi v skladu s členom 15(2), da se zavrne priznanje ali izvršitev EDN, skupaj z obrazložitvijo take odločitve; (c) o odložitvi izvršitve ali priznanja EDN, razlogih za odložitev in po možnosti njenem pričakovanem trajanju; (d) o nezmožnosti izvršitve EDN, ker so predmeti, dokumenti ali podatki izginili, bili uničeni ali jih ni mogoče najti na kraju, navedenem v EDN, ali ker tudi po posvetovanju s pristojnim organom države izdajateljice kraj, kjer se predmeti, dokumenti ali podatki nahajajo, ni bil dovolj natančno opredeljen.

Člen 18

Pravna sredstva

1.   Države članice sprejmejo potrebne predpise, s katerimi zagotovijo pravna sredstva proti priznanju in izvršitvi EDN na podlagi člena 11, ki ščitijo zakonite interese vseh zainteresiranih strank, vključno z dobrovernimi tretjimi osebami. Države članice lahko omejijo pravna sredstva, določena v tem odstavku, na primere, v katerih je za izvršitev EDN potrebna uporaba prisilnih ukrepov. Tožba se vloži pri sodišču v državi izvršiteljici v skladu z njeno notranjo zakonodajo.

2.   Tehtni razlogi za izdajo EDN, vključno s tem, ali so bila izpolnjeni pogoji iz člena 7, se lahko izpodbijajo le s tožbo, vloženo pri sodišču države izdajateljice. Država izdajateljica zagotovi uporabo pravnih sredstev, ki bi se uporabljala v primerljivem domačem primeru.

3.   Države članice zagotovijo, da se časovne omejitve za vložitev tožbe iz odstavkov 1 in 2 uporabljajo na način, ki zagotavlja zainteresiranim strankam možnost učinkovitega pravnega sredstva.

4.   Če se tožba vloži v državi izvršiteljici, se o tem in razlogih za tožbo obvesti sodni organ države izdajateljice, tako da lahko predloži argumente, ki jih šteje za potrebne. Prav tako mora biti obveščen o izidu tožbe.

5.   Odreditveni in izvršitveni organ ukreneta vse potrebno za lažje uveljavljanje pravice do vložitve tožbe iz odstavkov 1 in 2, zlasti z zagotavljanjem smotrnih in ustreznih informacij zainteresiranim strankam.

6.   Država izvršiteljica lahko zadrži posredovanje predmetov, dokumentov in podatkov do izida pravnega sredstva.

Člen 19

Odškodnina

1.   Brez poseganja v člen 18(2), država izdajateljica povrne državi izvršiteljici vse izplačane odškodnine iz naslova odškodninske odgovornosti, kadar je država izvršiteljica po svoji zakonodaji odgovorna za škodo, povzročeno eni od strank iz člena 18 z izvršitvijo EDN, ki ji je bil poslan na podlagi člena 8, razen če je – in v takšnem obsegu kot je – škoda ali del te škode nastal zaradi ravnanja države izvršiteljice.

2.   Odstavek 1 ne posega v nacionalno zakonodajo držav članic glede odškodninskih zahtevkov fizičnih ali pravnih oseb.

NASLOV IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Spremljanje učinkovitosti tega okvirnega sklepa

1.   Država članica, ki se je pri izvrševanju EDN s strani druge države članice večkrat srečala s težavami, ki jih ni bilo mogoče rešiti s posvetovanjem, o tem obvesti Svet, da bi ta sodeloval pri presoji izvajanja tega okvirnega sklepa na ravni držav članic.

2.   Svet pregleda določbe tega okvirnega sklepa, zlasti njihovo praktično uporabo s strani držav članic.

Člen 21

Razmerje do drugih pravnih instrumentov

1.   Ob upoštevanju člena 2 in brez poseganja v uporabo že obstoječih pravnih instrumentov v odnosih med državami članicami in tretjimi državami, ta okvirni sklep soobstaja z obstoječimi pravnimi instrumenti v odnosih med državami članicami v meri, v kateri se ti instrumenti nanašajo na zahteve po medsebojni pomoči v zvezi z dokazi, ki spadajo v področje uporabe tega okvirnega sklepa.

2.   Brez poseganja v odstavka 3 in 4 se odreditveni organi sklicujejo na EDN, če vsi predmeti, dokumenti ali podatki, ki se jih zahteva od države izvršiteljice, spadajo v področje uporabe tega okvirnega sklepa.

3.   Odreditveni organi lahko uporabijo medsebojno pravno pomoč za pridobitev predmetov, dokumentov ali podatkov, ki spadajo v področje uporabe tega okvirnega sklepa, če so ti del širšega zaprosila po pomoči ali če organ izdajatelj v posameznem primeru presodi, da bi to olajšalo sodelovanje z državo izvršiteljico.

4.   Države članice lahko po začetku veljavnosti tega okvirnega sklepa še naprej sklepajo dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore, če taki sporazumi ali dogovori omogočajo poglobitev ali razširitev ciljev tega okvirnega sklepa in pripomorejo k nadaljnji poenostavitvi ali olajšanju postopkov za pridobivanje dokazov, ki spadajo v področje uporabe tega okvirnega sklepa.

5.   Sporazumi in dogovori iz odstavka 4 v nobenem primeru ne smejo vplivati na odnose z državami članicami, ki v njih ne sodelujejo.

6.   Države članice obvestijo Svet in Komisijo o vseh novih sporazumih ali dogovorih iz odstavka 4, in sicer v treh mesecih po njihovem podpisu.

Člen 22

Prehodna ureditev

Zaprosila za medsebojno pomoč, prejeta pred 19. januarjem 2011, še naprej urejajo že obstoječi instrumenti, ki se nanašajo na medsebojno pomoč v kazenskih zadevah.

Člen 23

Izvajanje

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za izpolnitev določb tega okvirnega sklepa do 19. januarja 2011.

2.   Države članice pošljejo generalnemu sekretariatu Sveta in Komisiji do 19. januarja 2011 besedilo določb, ki v njihovo nacionalno zakonodajo prenašajo obveznosti, ki jim jih nalaga ta okvirni sklep.

3.   Vsaka država članica, ki namerava v svojo nacionalno zakonodajo prenesti razlog za zavrnitev iz člena 13(1)(f), ob sprejetju tega okvirnega sklepa o tem z izjavo uradno obvesti generalnega sekretarja Sveta.

4.   Nemčija si lahko z izjavo pridrži pravico, da izvrševanje EDN pogojuje z ugotavljanjem dvojne kaznivosti, in sicer v primerih iz člena 14(2), ki so povezani s terorizmom, računalniškim kriminalom, rasizmom in ksenofobijo, sabotažo, izsiljevanjem in oderuštvom ali prevaro, če je treba za izvršitev EDN izvesti preiskavo in zaseg, razen kadar je odreditveni organ izjavil, da kaznivo dejanje v skladu z zakonodajo države izdajateljice spada v področje kriterijev, ki so navedeni v izjavi.

Če želi Nemčija uporabiti ta odstavek, ob sprejetju tega okvirnega sklepa o tem z izjavo obvesti generalnega sekretarja Sveta. Izjava se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

5.   Komisija do 19. januarja 2012 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni, v kakšnem obsegu so države članice sprejele potrebne ukrepe za dosego skladnosti s tem okvirnim sklepom, skupaj z zakonodajnimi predlogi, če je to potrebno.

6.   Generalni sekretariat Sveta obvesti države članice, Komisijo in Eurojust o izjavah, podanih na podlagi členov 6 in 11 ter tega člena.

Člen 24

Pregled

1.   Vse države članice pred 1. majem vsako leto obvestijo Svet in Komisijo o kakršnih koli težavah, s katerimi so se srečale v preteklem koledarskem letu glede izvršitev EDN v zvezi s členom 13(1).

2.   Nemčija na začetku vsakega koledarskega leta Svet in Komisijo obvesti o številu primerov, pri katerih je bil v preteklem letu uporabljen razlog za nepriznanje ali neizvršitev iz člena 23(4).

3.   Najpozneje 19. januarja 2014 Komisija na podlagi informacij, prejetih skladno z odstavkoma 1 in 2, pripravi poročilo, v katerega po potrebi vključi kakršne koli pobude, ki se ji zdijo primerne. Svet na podlagi poročila revidira ta okvirni sklep z namenom, da se preuči, ali bi se morale naslednje določbe razveljaviti ali spremeniti:

—	člen 13(1) in (3) ter

—	člen 23(4).

Člen 25

Začetek veljavnosti

Ta okvirni sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL C 103 E, 29.4.2004, str. 452.

(2)  UL C 12, 15.1.2001, str. 10.

(3)  UL C 53, 3.3.2005, str. 1.

(4)  UL L 190, 18.7.2002, str. 1.

(5)  UL L 196, 2.8.2003, str. 45.

(6)  UL C 326, 21.11.2001, str. 1.

(7)  UL C 197, 12.7.2000, str. 1.

(8)  UL L 322, 9.12.2005, str. 33.

(9)  UL C 316, 27.11.1995, str. 49.

---

---

---