Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32007R1182

Uredba Sveta (ES) št. 1182/2007 z dne 26. septembra 2006 o določitvi posebnih pravil za sektor sadja in zelenjave, o spremembi direktiv 2001/112/ES in 2001/113/ES in uredb (EGS) št. 827/68, (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96, (ES) št. 2826/2000, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 318/2006 ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2202/96

UL L 273, 17.10.2007, p. 1–30 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 30/06/2008; razveljavil 32008R0361

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2007/1182/oj

17.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 273/1


UREDBA SVETA (ES) št. 1182/2007

z dne 26. septembra 2006

o določitvi posebnih pravil za sektor sadja in zelenjave, o spremembi direktiv 2001/112/ES in 2001/113/ES in uredb (EGS) št. 827/68, (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96, (ES) št. 2826/2000, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 318/2006 ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2202/96

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36 in 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Trenutna ureditev sektorja sadja in zelenjave je določena z Uredbo Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (2), Uredbo Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo (3) in Uredbo Sveta (ES) št. 2202/96 z dne 28. oktobra 1996 o uvedbi sheme pomoči Skupnosti za proizvajalce določenih agrumov (4).

(2)

Na podlagi izkušenj bi bilo treba ureditev za sektor sadja in zelenjave spremeniti, da bi dosegli naslednje cilje: izboljšali konkurenčnost in tržno usmerjenost sektorja ter tako prispevali k dosegi trajnostne proizvodnje, konkurenčne na notranjem in zunanjem trgu, zmanjšali nihanje prihodkov proizvajalcev zaradi kriz na trgu, povečali porabo sadja in zelenjave v Skupnosti in nadaljevali s prizadevanji sektorja za ohranitev in varstvo okolja.

(3)

Ker zaradi skupne narave trga za sadje in zelenjavo teh ciljev države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi potrebe po nadaljnjem skupnem ukrepanju lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(4)

Komisija je predložila ločen predlog uredbe Sveta o skupni ureditvi kmetijskih trgov, ki bi lahko sprva vključeval nekatere horizontalne določbe, ki bi zajemale sektor sadja in zelenjave in bi se uporabljale za vrsto drugih kmetijskih proizvodov, zlasti določbe o upravljalnem odboru. Ustrezno je, da se take določbe ohranijo v uredbah (ES) št. 2200/96 in (ES) št. 2201/96. Vendar bi bilo treba te določbe posodobiti, poenostaviti in racionalizirati, tako da bi jih lahko zlahka vključili v uredbo o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov.

(5)

Druge določbe, ki so specifične za sektor sadja in zelenjave, je treba zaradi obsega sprememb sedanje ureditve in zaradi jasnosti vključiti v posebno uredbo. Če so te določbe v določeni meri prav tako horizontalne in torej veljajo za vrsto drugih kmetijskih proizvodov, na primer določbe o tržnih standardih in trgovanju s tretjimi državami, bi jih bilo treba prav tako posodobiti in poenostaviti, da bi se lahko kasneje enostavneje vključile v zgoraj navedeno uredbo o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov. Zato se veljavni horizontalni instrumenti s to uredbo ne bi smeli razveljaviti ali spremeniti, razen če so postali zastareli, odvečni ali se zaradi svoje narave ne bi smeli obravnavati na ravni Sveta.

(6)

Področje uporabe te uredbe bi moralo vključevati proizvode, ki jih zajemata skupni ureditvi trgov za sadje in zelenjavo ter za predelano sadje in zelenjavo. Vendar pa določbe o organizacijah proizvajalcev in medpanožnih organizacijah ter sporazumih veljajo samo za proizvode, ki jih zajema skupna ureditev trga za sadje in zelenjavo, in to razlikovanje bi bilo treba ohraniti. Področje skupne ureditve trga za sadje in zelenjavo bi bilo treba razširiti tudi na določene kuhinjske začimbe, da bi lahko ta ureditev veljala tudi zanje. Timijan in žafran sta trenutno vključena v Uredbo Sveta (EGS) št. 827/68 z dne 28. junija 1968 o skupni ureditvi trga za nekatere proizvode, navedene v Prilogi II k Pogodbi (5), iz katere bi ju bilo treba zato odstraniti.

(7)

Za nekatere proizvode bi morali veljati tržni standardi, predvsem glede opredelitve, kakovosti, razvrščanja v razrede, velikosti, pakiranja, zavijanja, skladiščenja, prevoza, predstavitve, trženja in označevanja, da bi bil lahko trg preskrbljen s proizvodi enake in zadovoljive kakovosti. Poleg tega bi bilo morda treba sprejeti posebne ukrepe, zlasti posodobljene metode analize in druge ukrepe za določanje značilnosti zadevnih standardov, da bi se izognili zlorabam v zvezi s kakovostjo in pristnostjo proizvodov, ponujenih potrošnikom, in večjim motnjam na trgih, ki bi jih take zlorabe lahko povzročile.

(8)

Direktiva Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi, (6) in Direktiva Sveta 2001/113/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi, (7) trenutno določata posebne določbe v zvezi s proizvodnjo, sestavo in označevanjem teh proizvodov. Vendar pa ti predpisi niso v celoti posodobljeni, saj v njih ni upoštevan razvoj ustreznih mednarodnih standardov; zato bi jih bilo treba zaradi posodobitve spremeniti.

(9)

Pridelava in trženje sadja in zelenjave bi morala v celoti upoštevati varovanje okolja, vključno z načinom obdelovanja, ravnanjem z odpadki in uničenjem proizvodov, ki se umaknejo s trga, zlasti glede varstva kakovosti vode, ohranjanja biotske raznovrstnosti in ohranjanja podeželja.

(10)

Organizacije proizvajalcev kot temeljni akterji pri ureditvi trga za sadje in zelenjavo zagotavljajo njegovo decentralizirano delovanje na svoji ravni. Zaradi vedno večje koncentracije povpraševanja je združevanje ponudbe prek teh organizacij še vedno gospodarska nujnost, da bi se okrepil položaj proizvajalcev na trgu. Tako združevanje mora potekati prostovoljno in bi moralo z obsegom in učinkovitostjo storitev, ki jih organizacije proizvajalcev nudijo svojim članom, dokazati svojo koristnost. Ker organizacije proizvajalcev delujejo izključno v korist svojih članov, bi se moralo šteti, da v gospodarskih zadevah delujejo v imenu svojih članov in za svoje člane.

(11)

Izkušnje kažejo, da so organizacije proizvajalcev ustrezno orodje za združevanje ponudbe. Vendar razširjenost organizacij proizvajalcev v različnih državah članicah ni enakomerna. Da bi še povečali privlačnost organizacij proizvajalcev, bi bilo treba predvideti večjo prožnost njihovega delovanja, kadar je to mogoče. Tovrstna prožnost bi morala zadevati zlasti serijo proizvodov organizacije proizvajalcev, raven dovoljene neposredne prodaje in razširitev pravil na nečlane ter dovoljevanje združenjem organizacij proizvajalcev, da izvajajo dejavnosti svojih članov in da opravljanje svojih dejavnosti poverijo zunanjim izvajalcem, tudi hčerinskim podjetjem – v obeh primerih pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji.

(12)

Država članica lahko prizna organizacijo proizvajalcev za sposobno prispevati k doseganju ciljev skupne ureditve trga samo, če njen poslovnik organizaciji sami in njenim članom nalaga določene zahteve. Ustanovitev in gladko delovanje operativnih skladov zahtevata, da bi morale organizacije proizvajalcev praviloma prevzeti odgovornost za celotno proizvodnjo sadja in zelenjave njihovih članov.

(13)

Skupinam proizvajalcev v državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu in želijo pridobiti status organizacije proizvajalcev v skladu s to uredbo, bi bilo treba omogočiti prehodno obdobje, v katerem lahko prejemajo državno finančno pomoč in finančno pomoč Skupnosti, če te skupine proizvajalcev sprejmejo določene obveznosti.

(14)

Da se organizacijam proizvajalcev naloži večjo odgovornost predvsem za njihove finančne odločitve in da se dodeljena javna sredstva uporabljajo za pripravo na prihodnje zahteve, bi bilo treba določiti pogoje za uporabo teh sredstev. Ustrezna rešitev je skupno financiranje operativnih skladov, ki jih ustanovijo organizacije proizvajalcev. V določenih primerih bi bilo treba dovoliti dodatne možnosti financiranja. Zaradi zajezitve odhodkov Skupnosti bi bilo treba omejiti pomoč, namenjeno organizacijam proizvajalcev, ki ustanovijo operativne sklade.

(15)

V regijah, kjer je organizacija proizvodnje slaba, bi bilo treba dovoliti dodeljevanje dodatne državne finančne pomoči. V primeru držav članic, ki so glede teh struktur v posebej neugodnem položaju, bi morala imeti Skupnost možnost, da to pomoč povrne.

(16)

Za poenostavitev tega sistema in zmanjšanje s tem povezanih stroškov bi bilo lahko koristno, da bi se, kadar je to mogoče, postopki in pravila za upravičenost odhodkov v okviru operativnih skladov uskladili s tistimi za programe razvoja podeželja, pri čemer morajo države članice oblikovati nacionalne strategije za operativne programe.

(17)

Da bi se vpliv organizacij proizvajalcev in njihovih združenj še bolj okrepil in da bi se zagotovila zaželena stabilnost trga, bi bilo treba državam članicam pod določenimi pogoji dovoliti, da pravila, zlasti o proizvodnji, trženju in varstvu okolja, ki so jih za svoje člane sprejele organizacije ali njihova združenja v posamezni regiji, razširijo na proizvajalce nečlane v tej regiji. Ob ustrezni utemeljitvi bi bilo treba določene stroške, ki nastanejo zaradi razširitve teh pravil, zaračunati zadevnim proizvajalcem, saj jim bo ta razširitev koristila. Vendar ta razširitev pravil za ekološke proizvajalce ne bi smela veljati brez privolitve večine teh proizvajalcev. Za takojšnji odziv na krize je treba dovoliti hitro razširitev teh pravil za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz.

(18)

V uredbah (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 2202/96 je bilo določenih več raznovrstnih shem pomoči za določeno sadje in zelenjavo. Zaradi števila in raznovrstnosti teh shem je z njimi težko upravljati. Namenjene so bile določenemu sadju in zelenjavi, vendar niso mogle v celoti upoštevati regionalnih pogojev za proizvodnjo in niso zajemale vsega sadja in zelenjave. Zato bi bilo primerno poiskati drug instrument za podpiranje proizvajalcev sadja in zelenjave.

(19)

Poleg tega sheme pomoči za sadje in zelenjavo niso bile popolnoma vključene v Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in uvedbi nekaterih shem podpore za kmete (8). To je povzročilo določene zaplete in togost pri upravljanju teh shem.

(20)

Zaradi zagotovitve bolj usmerjenega, vendar prilagodljivega sistema podpore za sektor sadja in zelenjave ter njegove poenostavitve je priporočljivo, da se veljavne sheme pomoči odpravijo, sadje in zelenjava pa se v celoti vključita v shemo, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1782/2003. Zato bi bilo treba predvideti, da so kmetje, ki so v referenčnem obdobju pridelovali sadje in zelenjavo, upravičeni do sheme enotnega plačila. Prav tako bi bilo treba predvideti, da države članice v okviru sheme enotnega plačila določijo referenčne zneske in upravičene hektare na podlagi reprezentativnega obdobja, ki ustreza trgu vsakega sadja in zelenjave, ter primernih objektivnih in nediskriminatornih meril. Površine, na katerih se pridelujeta sadje in zelenjava, vključno s trajnimi nasadi sadja in zelenjave, ter drevesnice bi morale biti upravičene do sheme enotnega plačila. Nacionalne zgornje meje bi bilo treba ustrezno spremeniti. Določiti bi bilo treba prehodna obdobja, da bi lahko zadevni sektorji prilagodili na vključitev v shemo enotnega plačila. Zlasti bi bilo treba predvideti nevezana plačila za sadje in zelenjavo ter začasno vezano pomoč na površino za nekatere proizvode, namenjene predelavi, ki so bili upravičeni do pomoči v okviru obstoječih shem pomoči, ter za jagode in maline. Za slednje proizvode se lahko poleg pomoči Skupnosti odobri nacionalni dodatek. Predvideti bi bilo treba tudi, da Komisija sprejme podrobna izvedbena pravila in morebitne potrebne prehodne ukrepe v zvezi z navedenim.

(21)

Proizvodnja sadja in zelenjave je nepredvidljiva, proizvodi pa so pokvarljivi. Presežki na trgu, tudi če niso preveliki, lahko povzročijo precejšnje motnje na trgu. Uporabljali so se nekateri sistemi za umik s trga, vendar se je izkazalo, da je njihovo upravljanje nekoliko zapleteno. Treba bi bilo uvesti dodatne ukrepe za obvladovanje kriz na način, ki bi bil čim enostavnejši za uporabo. Vključevanje vseh teh ukrepov v operativne programe organizacij proizvajalcev se zdi najboljši pristop v teh okoliščinah, prispevati pa bi moral tudi k večji privlačnosti organizacij proizvajalcev za proizvajalce. Da bi se lahko ukrepi za obvladovanje kriz razširili na nečlane, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da se jim v takih primerih v prehodnem obdobju odobri državna pomoč. Vendar pa bi morala biti pomoč nižja od tiste, ki jo prejemajo člani organizacije proizvajalcev, da je članstvo na ta način privlačno. Delovanje te državne pomoči bi bilo treba ob koncu prehodnega obdobja pregledati.

(22)

Vključitev jedilnega krompirja v shemo, določeno v Uredbi (ES) št. 1782/2003, pomeni, da bi se morale določbe Pogodbe v zvezi z državno pomočjo uporabljati tudi za jedilni krompir, da bi se tako zagotovilo pravilno delovanje enotnega trga na podlagi skupnih cen, pri tem pa bi moralo biti za prilagoditev sektorja predvideno prehodno obdobje.

(23)

V skladu z uredbo Sveta (ES) št. 2826/2000 z dne 19. decembra 2000 o akcijah informiranja in promocije za kmetijske proizvode na notranjem trgu (9) prispeva Skupnost za nekatere akcije promocije do 50 %. Da bi spodbudili uživanje sadja in zelenjave med otroci v izobraževalnih ustanovah, bi bilo treba ta odstotek za promocijo sadja in zelenjave v tem primeru povečati.

(24)

Medpanožne organizacije, ki so bile ustanovljene na pobudo posameznega subjekta ali že združenih subjektov in zastopajo pomemben del različnih poklicnih skupin v sektorju sadja in zelenjave, lahko prispevajo k temu, da se bolj upošteva stanje na trgu in pospešuje komercialni pristop z namenom izboljšanja poročanja o proizvodnji, zlasti v zvezi z organizacijo proizvodnje ter predstavljanjem in trženjem proizvodov. Ker lahko delo teh organizacij na splošno prispeva k doseganju ciljev iz člena 33 Pogodbe in zlasti k ciljem te uredbe, bi bilo treba po določitvi ustrezne oblike delovanja posebej priznati tiste organizacije, ki dokažejo zadostno reprezentativnost in si praktično prizadevajo za zgoraj omenjene cilje. Določbe o razširitvi pravil, ki so jih sprejele organizacije proizvajalcev in njihova združenja, in skupnem kritju stroškov te razširitve bi se morale glede na podobnost zastavljenih ciljev uporabljati tudi za medpanožne organizacije.

(25)

Oblikovanje enotnega trga Skupnosti vključuje uvedbo trgovinskega sistema na zunanjih mejah Skupnosti. Ta trgovinski sistem bi moral vključevati uvozne dajatve in naj bi načeloma stabiliziral trg Skupnosti. Trgovinski sistem bi moral temeljiti na zavezah, sprejetih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj.

(26)

Zaradi uporabe sistema vhodnih cen za sadje in zelenjavo je treba sprejeti posebne določbe, da bi se upoštevale mednarodne zaveze Skupnosti.

(27)

Pri nekaterih proizvodih je lahko za spremljanje obsega trgovanja s kmetijskimi proizvodi s tretjimi državami potrebna uvedba sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj, tudi s plačilom varščine, da se zagotovi, da se transakcije, za katere se taka dovoljenja izdajo, tudi dejansko opravijo. Zato bi bilo treba Komisijo pooblastiti za uvedbo sistemov dovoljenj za take proizvode.

(28)

Da bi se preprečili ali odpravili škodljivi učinki na trg Skupnosti, ki bi jih lahko povzročil uvoz določenih kmetijskih proizvodov, bi bilo treba pri uvozu teh proizvodov zaračunati dodatno dajatev, če so izpolnjeni določeni pogoji.

(29)

Pod določenimi pogoji bi bilo Komisijo primerno pooblastiti za odpiranje in upravljanje tarifnih kvot, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sprejetih v skladu s Pogodbo, ali iz drugih pravnih aktov Sveta.

(30)

Sistem carin omogoča, da se odpravijo vsi drugi zaščitni ukrepi na zunanjih mejah Skupnosti. Mehanizem notranjega trga in carin bi se lahko v izrednih razmerah izkazal za neustreznega. Da trga Skupnosti ne bi nezaščitenega izpostavljali motnjam, do katerih bi lahko posledično prišlo, bi morala imeti Skupnost v takih primerih možnost, da takoj sprejme vse potrebne ukrepe. Takšni ukrepi bi morali biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti.

(31)

Da bi zagotovili pravilno delovanje take trgovinske ureditve, bi bilo treba predvideti uravnavanje ali, če to zahtevajo razmere na trgu, prepoved uporabe postopkov aktivnega ali pasivnega oplemenitenja.

(32)

Da bi tudi v prihodnje zagotovili pravno podlago za izvozna nadomestila za sladkor, vsebovan v nekaterem predelanem sadju in zelenjavi, kot določa člen 16(1)(b) Uredbe (ES) št. 2201/96, bi bilo treba seznam zadevnih proizvodov dodati seznamu iz Priloge VII k Uredbi Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (10).

(33)

Direktivi 2001/112/ES in 2001/113/ES in uredbe (EGS) št. 827/68, (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96, (ES) št. 2826/2000, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 318/2006 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(34)

Ker se skupni trgi za kmetijske proizvode neprestano spreminjajo, bi morale države članice in Komisija izmenjevati informacije o pomembnih spremembah.

(35)

Pravilno delovanje enotnega trga, ki temelji na skupnih cenah, bi bilo z dodelitvijo državne pomoči ogroženo. Zato bi bilo treba določbe Pogodbe v zvezi z državno pomočjo praviloma uporabljati za proizvode, vključene v to uredbo. Vendar pa bi bilo treba za sektor za predelavo paradižnika v Italiji in Španiji predvideti enkratno državno pomoč, da bi tako podprli prilagoditev tega sektorja določbam te uredbe.

(36)

Odhodke držav članic zaradi obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, bi morala financirati Skupnost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (11).

(37)

V okviru ureditve trga za sadje in zelenjavo je treba spoštovati določene obveznosti. Za zagotovitev izpolnjevanja teh obveznosti sta potrebna nadzor in uporaba kazni v primeru njihovega neizpolnjevanja. Zato bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da uvede ustrezna pravila, tudi v zvezi s povračilom neupravičenih plačil, in obveznosti držav članic glede poročanja. Posebna inšpekcijska služba v sektorju sadja in zelenjave v okviru nove ureditve ne bo več potrebna in bi jo bilo zato treba ukiniti.

(38)

Ukiniti bi bilo treba shemo pomoči, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 2202/96. Ta uredba torej ne bo imela nobenega namena več in bi jo bilo treba zato razveljaviti.

(39)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (12).

(40)

Zaradi poenostavitve bi bilo treba ukiniti posebna odbora za sveže sadje in zelenjavo ter predelano sadje in zelenjavo in ju nadomestiti z enotnim odborom za sadje in zelenjavo, ustanovljenega v skladu z Uredbo (ES) št. 2200/96.

(41)

Prehod z veljavnih ureditev na ureditve, predvidene v tej uredbi, lahko povzroči težave, ki pa jih ta uredba ne obravnava. Za obravnavo takšnih težav bi bilo treba Komisiji omogočiti, da sprejme prehodne ukrepe. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbe, v skladu s katerimi bi priznanje organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev, priznanih v skladu z Uredbo (ES) št. 2200/96, veljalo tudi v prihodnje in v skladu, s katerimi bi se operativni programi, odobreni s to uredbo, lahko nadaljevali; poleg tega bi bilo treba sprejeti podobne določbe za skupine proizvajalcev, priznane v skladu z Uredbo (ES) št. 2200/96, in njihove načrte za priznanje.

(42)

Ta uredba bi se morala praviloma uporabljati od 1. januarja 2008. Da pa bi se izognili prekinitvi shem pomoči za predelano sadje in zelenjavo ter agrume sredi tržnega leta, bi te sheme pomoči morale biti dovoljene do konca tržnega leta 2007/2008 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa posebna pravila za proizvode, navedene v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 in členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96.

Vendar se naslova III in IV te uredbe uporabljata samo za proizvode, navedene v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96, in/ali proizvode, namenjene izključno predelavi.

Člen 43 se uporablja tudi za krompir, svež ali ohlajen, pod oznako KN 0701.

NASLOV II

KLASIFIKACIJA PROIZVODOV

Člen 2

Tržni standardi

1.   Proizvodi iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96, ki se sveži prodajajo potrošnikom, se lahko tržijo samo, če so zdravi, neoporečni in tržne kakovosti ter če je navedena država porekla.

2.   Komisija lahko določi tržne standarde za enega ali več proizvodov, navedenih v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 in členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96.

3.   Pri tem Komisija upošteva standardna priporočila Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN ECE).

4.   Tržni standardi iz odstavkov 1 in 2:

(a)

se uporabljajo na vseh stopnjah trženja, tudi med uvozom in izvozom, če Komisija ne določi drugače;

(b)

se določijo predvsem ob upoštevanju posebnosti zadevnih proizvodov, potrebe po zagotavljanju pogojev za nemoteno prodajo teh proizvodov na trgu in interesa potrošnikov, da prejemajo ustrezne in pregledne informacije o proizvodih, predvsem o državi porekla, razredu in po potrebi sorti (ali komercialnem tipu) proizvoda;

(c)

lahko zadevajo predvsem kakovost, razvrščanje v razrede, velikost, pakiranje, zavijanje, skladiščenje, prevoz, predstavitev, trženje in označevanje.

5.   Imetnik proizvodov, za katere veljajo sprejeti tržni standardi, takih proizvodov znotraj Skupnosti ne sme razstavljati, jih ponujati v prodajo, dobavljati ali z njimi trgovati na noben drug način razen v skladu s temi standardi. Imetnik je odgovoren za izpolnjevanje teh standardov.

6.   Brez poseganja v posebne določbe, ki jih lahko Komisija sprejme v skladu s členom 42, države članice selektivno, na podlagi analize tveganja, preverijo, ali navedeni proizvodi izpolnjujejo te tržne standarde. Pri teh pregledih je poudarek na fazo pred odpremo iz proizvodnega območja, ko se proizvodi pakirajo ali nalagajo. Proizvodi iz tretjih držav se pregledajo pred sprostitvijo v prosti promet.

7.   Dokler se ne sprejmejo novi tržni standardi, se še naprej uporabljajo tržni standardi, pripravljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 2200/96 in Uredbo (ES) št. 2201/96.

NASLOV III

ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV

POGLAVJE I

Zahteve in priznanje

Člen 3

Zahteve

1.   V tej uredbi je „organizacija proizvajalcev“ vsak pravni organizem ali jasno opredeljen del pravnega organizma, ki ustreza naslednjim zahtevam:

(a)

ustanovljena je na pobudo kmetov v skladu s členom 2(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ki pridelujejo enega ali več proizvodov, navedenih v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96, in/ali proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi;

(b)

njen cilj je uporaba okolju prijaznih načinov obdelovanja, pridelovalnih tehnik in načina ravnanja z odpadki, predvsem zaradi varovanja kakovosti vode, tal in krajine ter zaradi ohranjanja ali spodbujanja biotske raznovrstnosti;

(c)

stremi k enemu ali več naslednjih ciljev:

(i)

zagotavljanju, da se proizvodnja načrtuje in prilagaja povpraševanju, zlasti glede kakovosti in količine;

(ii)

koncentraciji ponudbe in dajanju na trg proizvodov, ki jih pridelajo njeni člani;

(iii)

optimiziranju proizvodnih stroškov in stabilizaciji cen proizvajalcev;

(d)

njen poslovnik predpisuje posebne zahteve, določene v odstavku 2, in

(e)

v skladu s členom 4 jo prizna zadevna država članica.

2.   Poslovnik organizacije proizvajalcev od svojih proizvajalcev članov zahteva predvsem, da:

(a)

upoštevajo sprejeta pravila organizacije proizvajalcev, ki se nanašajo na poročanje o proizvodnji, na proizvodnjo, trženje in varstvo okolja;

(b)

pripadajo samo eni organizaciji proizvajalcev, kar zadeva proizvodnjo katerega koli proizvoda iz odstavka 1(a), ki ga prideluje določeno kmetijsko gospodarstvo;

(c)

tržijo svojo celotno zadevno proizvodnjo določenega proizvoda preko organizacije proizvajalcev;

(d)

zagotavljajo informacije, ki jih zahtevajo organizacije proizvajalcev za statistične namene, zlasti o pridelovalnih površinah, posejanih in posajenih količinah, pridelkih in neposredni prodaji;

(e)

plačujejo finančni prispevek, ki je določen v poslovniku za ustanovitev in vzdrževanje operativnega sklada iz člena 8.

3.   Ne glede na odstavek 2(c) lahko proizvajalci člani, če jih organizacija proizvajalcev pooblasti in je to v skladu s pogoji, ki jih določi organizacija proizvajalcev:

(a)

prodajo največ določen odstotek svoje proizvodnje in/ali proizvodov neposredno na svojih kmetijskih gospodarstvih in/ali zunaj teh gospodarstev potrošnikom za njihove osebne potrebe, pri čemer te odstotke določijo države članice na ravni, ki ni nižja od 10 %;

(b)

sami ali preko druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova lastna organizacija, tržijo take količine proizvodov, ki so nepomembne glede na obseg tržne proizvodnje njihove organizacije;

(c)

sami ali preko druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova lastna organizacija, tržijo proizvode, ki jih zaradi njihovih značilnosti njihova organizacija s svojimi trgovskimi dejavnostmi navadno ne pokriva.

4.   Poslovnik organizacije proizvajalcev predpisuje tudi:

(a)

postopke za določanje, sprejemanje in spreminjanje pravil iz odstavka 2;

(b)

višino finančnega prispevka članov za financiranje organizacije proizvajalcev;

(c)

pravila, ki proizvajalcem članom omogočajo, da demokratično nadzorujejo svojo organizacijo in njene odločitve;

(d)

kazni za kršenje obveznosti iz poslovnika, zlasti za neplačilo finančnih prispevkov, ali pravil, ki jih je določila organizacija proizvajalcev;

(e)

pravila o pristopu novih članov, zlasti minimalno trajanje članstva;

(f)

računovodska in proračunska pravila, potrebna za delovanje organizacije.

5.   Šteje se, da organizacije proizvajalcev v gospodarskih zadevah delujejo v imenu svojih članov in za svoje člane.

Člen 4

Priznanje

1.   Države članice priznajo organizacije proizvajalcev v smislu člena 3(1), ki zaprosijo za takšno priznanje, če:

(a)

izpolnijo zahteve iz člena 3 in to ustrezno dokažejo;

(b)

imajo minimalno število članov in pokrivajo minimalno količino ali vrednost tržne proizvodnje, ki jo določijo države članice, in to ustrezno dokažejo;

(c)

predložijo zadostna dokazila, da lahko primerno izvajajo svoje dejavnosti tako z vidika trajanja kot glede učinkovitosti in koncentracije ponudbe; v ta namen se lahko država članica odloči, za katere proizvode ali skupine proizvodov iz člena 3(1)(a) bi morala biti organizacija proizvajalcev pristojna;

(d)

storijo vse potrebno, da svojim članom zagotovijo tehnično pomoč, ki je potrebna za uporabo okolju prijaznih načinov pridelave;

(e)

svojim članom po potrebi učinkovito zagotavljajo tehnična sredstva za zbiranje, skladiščenje, pakiranje in trženje njihovega pridelka;

(f)

zagotavljajo ustrezno komercialno in računovodsko vodenje svojih dejavnosti in

(g)

nimajo prevladujočega položaja na določenem trgu, razen če je to potrebno za doseganje ciljev iz člena 33 Pogodbe.

2.   Države članice:

(a)

se v treh mesecih po prejemu zahtevka s priloženimi vsemi ustreznimi dokazili odločijo, ali bodo priznale organizacijo proizvajalcev;

(b)

opravljajo redne preglede, da preverijo, ali organizacije proizvajalcev izpolnjujejo zahteve iz tega naslova, ob neizpolnjevanju teh zahtev ali nepravilnostih v zvezi z določbami te uredbe takšnim organizacijam naložijo kazni in se po potrebi odločijo za preklic priznanja;

(c)

enkrat na leto obvestijo Komisijo o vsaki odločitvi za priznanje, zavrnitev ali preklic priznanja.

Člen 5

Združenja organizacij proizvajalcev

Združenje organizacij proizvajalcev se ustanovi na pobudo priznanih organizacij proizvajalcev in lahko opravlja dejavnosti organizacije proizvajalcev. V ta namen lahko države članice na zahtevo priznajo organizacije proizvajalcev, če:

(a)

država članica meni, da lahko združenje učinkovito opravlja te dejavnosti in

(b)

združenje nima prevladujočega položaja na določenem trgu, razen če je to potrebno za doseganje ciljev iz člena 33 Pogodbe.

Člen 3(5) se smiselno uporablja za ukrepe združenj organizacij proizvajalcev.

Člen 6

Zunanje izvajanje

Država članica lahko priznani organizaciji proizvajalcev ali priznanemu združenju organizacij proizvajalcev dovoli, da za opravljanje svojih dejavnosti uporabi zunanje zmogljivosti, tudi hčerinska podjetja, če državi članici ustrezno dokaže, da je to primeren način za izpolnitev ciljev zadevne organizacije proizvajalcev ali zadevnega združenja organizacij proizvajalcev.

Člen 7

Skupine proizvajalcev

1.   Skupina proizvajalcev v tej uredbi je vsak pravni organizem ali jasno opredeljen del pravnega organizma, ustanovljen na pobudo kmetov iz člena 2(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ki pridelujejo enega ali več proizvodov, navedenih v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96, in/ali proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi, z namenom, da bi bila priznana kot organizacija proizvajalcev.

Skupinam proizvajalcev v državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, ali v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti v skladu s členom 299(2) Pogodbe ali na manjših egejskih otokih v skladu s členom 1(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006 (13) se lahko dovoli prehodno obdobje, v katerem morajo izpolniti pogoje za priznanje iz člena 4.

Za izpolnitev pogojev predložijo te skupine proizvajalcev zadevni državi članici fazni načrt za priznanje, katerega sprejetje je znak za začetek prehodnega obdobja iz drugega pododstavka in pomeni začasno priznanje. Prehodno obdobje ne traja več kot pet let.

2.   Država članica pred sprejetjem načrta za priznanje Komisijo obvesti o svojih namerah in verjetnih finančnih posledicah tega dejanja.

3.   V prehodnem obdobju lahko države članice skupinam proizvajalcev odobrijo:

(a)

pomoč za spodbuditev ustanovitve in pospešitev njihovega administrativnega delovanja;

(b)

pomoč, bodisi neposredno ali preko kreditnih institucij za kritje dela naložbenih sredstev, ki so potrebna za pridobitev priznanja in so opredeljena v načrtu za priznanje iz tretjega pododstavka odstavka 1.

4.   Skupnost povrne pomoč iz odstavka 3 v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi člena 42(b)(ii).

5.   Pomoč iz odstavka 3(a) se določi za vsako skupino proizvajalcev na podlagi njene tržne proizvodnje in za prvo, drugo, tretje, četrto in peto leto znaša:

(a)

v primeru skupin proizvajalcev v državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, 10 %, 10 %, 8 %, 6 % oziroma 4 % vrednosti tržne proizvodnje in

(b)

v primeru skupin proizvajalcev v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti iz člena 299(2) Pogodbe ali na manjših egejskih otokih iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006 5 %, 5 %, 4 %, 3 % oziroma 2 % vrednosti tržne proizvodnje.

Ti deleži se lahko zmanjšajo glede na vrednost tržne proizvodnje, ki presega mejno vrednost. Za pomoč, plačljivo skupinam proizvajalcev v katerem koli danem letu, se lahko uporabi zgornja meja.

POGLAVJE II

Operativni skladi in operativni programi

Člen 8

Operativni skladi

1.   Organizacije proizvajalcev lahko ustanovijo operativni sklad. Sklad se financira iz:

(a)

finančnih prispevkov članov ali organizacije proizvajalcev;

(b)

finančne pomoči Skupnosti, ki se lahko odobri organizacijam proizvajalcev.

2.   Operativni skladi se uporabljajo samo za financiranje operativnih programov, ki jih odobrijo države članice v skladu s členom 13.

Člen 9

Operativni programi

1.   Operativni programi imajo dva ali več ciljev iz člena 3(1)(c) ali naslednje cilje:

(a)

načrtovanje proizvodnje;

(b)

izboljšanje kakovosti proizvodov;

(c)

povečanje tržne vrednosti proizvodov;

(d)

promocija proizvodov, bodisi svežih ali predelanih;

(e)

okoljski ukrepi in okolju prijazni načini pridelave, tudi ekološko kmetovanje;

(f)

preprečevanje in obvladovanje kriz.

2.   Preprečevanje in obvladovanje kriz sta povezana s preprečevanjem in reševanjem kriz na trgih za sadje in zelenjavo in v zvezi s tem zajemata:

(a)

umik s trga;

(b)

zeleno trgatev ali opustitev spravila sadja in zelenjave;

(c)

promocijo in obveščanje;

(d)

ukrepe za usposabljanje;

(e)

zavarovanje pridelkov;

(f)

podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov.

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz, vključno z vračilom glavnice in obresti iz tretjega pododstavka, ne pomenijo več kot tretjine odhodkov v okviru operativnega programa.

Organizacije proizvajalcev lahko z namenom financiranja ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz vzamejo posojilo po komercialnih pogojih. V tem primeru je lahko vračilo glavnice in obresti teh posojil del operativnega programa in je tako upravičeno do finančne pomoči Skupnosti v skladu s členom 10. Posebni ukrepi v okviru preprečevanja in obvladovanja kriz se financirajo s takimi posojili ali neposredno, vendar ne na oba načina.

3.   Države članice zagotovijo, da:

(a)

operativni programi vključujejo dva ali več okoljskih ukrepov ali

(b)

je najmanj 10 % odhodkov v okviru operativnih programov namenjenih okoljskim ukrepom.

Okoljski ukrepi izpolnjujejo zahteve za kmetijsko okoljska plačila, določena v prvem pododstavku člena 39(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (14).

Če je najmanj 80 % proizvajalcem članom organizacije proizvajalcev v skladu s to določbo naložena ena ali več identičnih kmetijsko okoljskih obveznosti, vsaka od teh obveznosti šteje kot okoljski ukrep iz točke (a) prvega pododstavka.

Podpora okoljskim ukrepom iz prvega pododstavka je namenjena dodatnim stroškom in izpadu dohodka, ki je posledica ukrepa.

4.   Odstavek 3 se od 1. januarja 2011 uporablja le za Bolgarijo in Romunijo.

5.   Naložbe, ki povečujejo pritisk na okolje, se dovolijo samo v primerih, ko so vzpostavljeni učinkoviti načini za zaščito okolja pred temi pritiski.

Člen 10

Finančna pomoč Skupnosti

1.   Finančna pomoč Skupnosti je enaka znesku dejansko plačanih finančnih prispevkov iz člena 8(1)(a), vendar znaša največ 50 % dejansko nastalih odhodkov.

2.   Finančna pomoč Skupnosti se omeji na 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje za vsako organizacijo proizvajalcev.

Vendar pa se ta odstotek lahko poveča na 4,6 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, večji od 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz.

3.   Na zahtevo organizacije proizvajalcev je odstotek iz odstavka 1 60 % za operativni program ali del operativnega programa, kadar ta izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:

(a)

predloži ga več organizacij proizvajalcev v Skupnosti, ki delujejo v različnih državah članicah v okviru nadnacionalnih projektov;

(b)

predloži ga ena ali več organizacij proizvajalcev, ki so vključene v projekte na medpanožni osnovi;

(c)

vključuje samo posebno podporo za proizvodnjo ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (15);

(d)

predloži ga organizacija proizvajalcev v eni od držav članic, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, za ukrepe, ki trajajo najdlje do konca leta 2013;

(e)

je prvi, ki ga predloži priznana organizacija proizvajalcev, ki se je združila z drugo priznano organizacijo proizvajalcev;

(f)

je prvi program, ki ga predloži priznano združenje organizacij proizvajalcev;

(g)

predložijo ga organizacije proizvajalcev v državah članicah, v katerih organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 20 % proizvodnje sadja in zelenjave;

(h)

predloži ga organizacija proizvajalcev v eni izmed najbolj oddaljenih regij Skupnosti;

(i)

zajema izključno posebno podporo za ukrepe spodbujanja porabe sadja in zelenjave, namenjene otrokom v izobraževalnih ustanovah.

4.   Odstotek iz odstavka 1 je 100 % za umike sadja in zelenjave s trga, ki ne presegajo 5 % obsega tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev in se odstranijo:

(a)

s prosto razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in ustanovam, ki jih v ta namen odobrijo države članice, za uporabo pri njihovih dejavnostih pomoči osebam, za katere nacionalna zakonodaja predvideva pravico do državne podpore, zlasti zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za preživetje;

(b)

s prosto razdelitvijo kazenskim institucijam, šolam in javnim izobraževalnim ustanovam ter otroškim počitniškim domovom, bolnišnicam in domovom za ostarele, ki jih določijo države članice, ki zagotovijo, da so tako razdeljene količine dodatek h količinam, ki jih te ustanove navadno kupujejo.

Člen 11

Državna finančna pomoč

1.   V regijah držav članic, kjer je stopnja organiziranosti proizvajalcev še posebno nizka, lahko Komisija države članice na podlagi ustrezno utemeljene prošnje pooblasti, da organizacijam proizvajalcev plačajo državno finančno pomoč v višini do največ 80 % finančnih prispevkov iz člena 8(1)(a). Ta pomoč se doda operativnemu skladu.

V regijah držav članic, v katerih organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 15 % vrednosti proizvodnje sadja in zelenjave in v katerih proizvodnja sadja in zelenjave predstavlja najmanj 15 % skupne kmetijske proizvodnje, lahko Skupnost na prošnjo zadevne države članice pomoč iz prvega pododstavka povrne.

2.   Členi 87, 88 in 89 Pogodbe se ne uporabljajo za nacionalno finančno pomoč, odobreno v skladu z odstavkom 1.

Člen 12

Nacionalni okvir in nacionalna strategija za operativne programe

1.   Države članice oblikujejo nacionalni okvir za pripravo splošnih pogojev v zvezi z ukrepi iz člena 9(3). Ta okvir predvideva predvsem, da takšni ukrepi izpolnjujejo ustrezne zahteve Uredbe (ES) št. 1698/2005, tudi zahteve glede dopolnjevanja, usklajenosti in skladnosti, kot so določene v členu 5 te uredbe.

Države članice predlagani okvir predložijo Komisiji, ki lahko v treh mesecih zahteva spremembe, če ugotovi, da predlog ni primeren za izpolnitev ciljev iz člena 174 Pogodbe in šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti (16). Naložbe v posamezna kmetijska gospodarstva, ki jih podpirajo operativni programi, prav tako upoštevajo te cilje.

2.   Države članice oblikujejo nacionalno strategijo za trajnostne operativne programe na trgu sadja in zelenjave. Taka strategija vključuje:

(a)

analizo stanja glede prednosti in slabosti ter možnosti za razvoj;

(b)

utemeljitev izbranih prednostnih nalog;

(c)

cilje operativnih programov in instrumentov, kazalnike uspešnosti;

(d)

oceno operativnih programov;

(e)

obveznosti organizacij proizvajalcev glede poročanja.

Nacionalna strategija vključuje tudi nacionalni okvir iz odstavka 1.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata v državah članicah, kjer ni priznanih organizacij proizvajalcev.

Člen 13

Odobritev operativnih programov

1.   Osnutki operativnih programov se predložijo pristojnim nacionalnim organom, ki jih v skladu z določbami tega poglavja odobrijo, zavrnejo ali zahtevajo njihovo spremembo.

2.   Organizacije proizvajalcev državi članici sporočijo predvideno višino operativnega sklada za vsako leto in priložijo ustrezno obrazložitev na podlagi ocene operativnega programa, odhodkov za tekoče leto in morebiti na podlagi odhodkov za pretekla leta ter po potrebi na podlagi ocene proizvodnih količin za naslednje leto.

3.   Država članica organizacijo proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev obvesti o predvideni višini finančne pomoči Skupnosti v skladu z omejitvami iz člena 10.

4.   Plačila finančne pomoči Skupnosti se izvedejo na podlagi nastalih odhodkov za projekte iz operativnega programa. Ob predložitvi garancije ali varščine se za iste projekte lahko izplača predplačilo.

5.   Organizacija proizvajalcev obvesti državo članico o končni višini odhodkov za preteklo leto in priložijo potrebna dokazila, tako da lahko prejme razliko finančne pomoči Skupnosti.

6   Operativni programi in njihovo financiranje s strani proizvajalcev in organizacij proizvajalcev na eni strani in iz skladov Skupnosti na drugi strani trajajo najmanj tri in največ pet let.

POGLAVJE III

Razširitev pravil na proizvajalce na gospodarskem območju

Člen 14

Razširitev pravil

1.   Kadar se organizacija proizvajalcev, ki deluje na določenem gospodarskem območju, šteje za reprezentativno glede proizvodnje in proizvajalcev določenega proizvoda na tem območju, lahko zadevna država članica na zahtevo organizacije proizvajalcev določi naslednja pravila kot obvezujoča za proizvajalce s sedežem na tem gospodarskem območju, ki ne pripadajo organizaciji proizvajalcev:

(a)

pravila iz člena 3(2)(a);

(b)

pravila, potrebna za izvajanje ukrepov iz člena 9(2)(c).

Prvi pododstavek se uporablja, če so ta pravila:

(a)

v veljavi najmanj eno tržno leto;

(b)

vključena v izčrpen seznam iz Priloge I;

(c)

obvezujoča za največ tri tržna leta.

Vendar pa pogoj iz točke (a) drugega pododstavka ne velja, če so zadevna pravila pravila iz točk 1, 3 in 5 Priloge I. V tem primeru se lahko pravila podaljšajo največ za eno tržno leto.

2.   V tem poglavju izraz „gospodarsko območje“ pomeni geografski predel, ki ga sestavljajo sosednja ali bližnja proizvodna območja, na katerih vladajo podobni proizvodni in tržni pogoji.

Države članice sporočijo Komisiji seznam gospodarskih območij.

Komisija v enem mesecu od obvestila odobri seznam ali po posvetovanju z zadevno državo članico sprejme spremembe, ki jih mora država članica vnesti. Komisija objavi odobreni seznam na način, ki se ji zdi ustrezen.

3.   Organizacija proizvajalcev se šteje za reprezentativno v smislu odstavka 1, če njeni člani predstavljajo vsaj 50 % proizvajalcev na gospodarskem območju, na katerem deluje, in pokriva vsaj 60 % proizvodnje na tem območju. Brez poseganja v odstavek 5 se pri izračunu teh odstotkov ne upoštevajo proizvajalci oziroma proizvodnja ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba (EGS) št. 2092/91.

4.   Pravila, ki so obvezujoča za vse proizvajalce na določenem gospodarskem območju:

(a)

ne povzročijo nikakršne škode drugim proizvajalcem v zadevnih državah članicah ali Skupnosti;

(b)

se ne uporabljajo, razen če to ni izrecno določeno, za proizvode, ki se dobavljajo za predelavo po pogodbah, podpisanih pred začetkom tržnega leta, z izjemo pravil o poročanju o proizvodnji iz člena 3(2)(a);

(c)

so združljiva z veljavnimi nacionalnimi predpisi in predpisi Skupnosti.

5.   Pravila ne smejo biti obvezujoča za proizvajalce ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba (EGS) št. 2092/91, razen če se je o takem ukrepu dogovorilo najmanj 50 % teh proizvajalcev na gospodarskem območju, kjer deluje organizacija proizvajalcev, in če ta organizacija pokriva vsaj 60 % tovrstne proizvodnje na tem območju.

Člen 15

Obveščanje

Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o pravilih, ki so v skladu s členom 14(1) obvezujoča za vse proizvajalce na določenem gospodarskem območju. Komisija objavi ta pravila na način, ki se je zdi ustrezen.

Člen 16

Razveljavitev

Komisija sklene, da država članica razveljavi razširitev pravil, ki jo je sprejela v skladu s členom 14(1):

(a)

če ugotovi, da ta razširitev na druge proizvajalce bistveno zmanjšuje konkurenco na notranjem trgu ali ogroža prosto trgovino ali cilje iz člena 33 Pogodbe;

(b)

če ugotovi, da za pravila, razširjena na druge proizvajalce, velja člen 81(1) Pogodbe. Odločitev Komisije glede teh pravil se uporablja samo od datuma take ugotovitve dalje;

(c)

če po pregledih ugotovi, da se to poglavje ne upošteva.

Člen 17

Finančni prispevki proizvajalcev nečlanov

Če se uporablja člen 14(1), lahko zadevna država članica po natančnem pregledu predloženih dokazil sklene, da so proizvajalci nečlani organizaciji proizvajalcev dolžni plačati del finančnega prispevka, ki ga plačajo proizvajalci člani, če se ta uporablja za kritje:

(a)

administrativnih stroškov, ki so posledica uporabe pravil iz člena 14(1);

(b)

stroškov raziskav, tržnih raziskav in pospeševanja prodaje, ki jih ima organizacija proizvajalcev ali združenje, in od katerih imajo korist vsi proizvajalci na tem območju.

Člen 18

Razširitev pravil združenj organizacij proizvajalcev

Za namen tega poglavja pomeni vsakršno sklicevanje na organizacije proizvajalcev tudi sklicevanje na priznana združenja organizacij proizvajalcev.

POGLAVJE IV

Poročanje

Člen 19

Poročanje

Komisija do 31. decembra 2013 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o izvajanju tega naslova v zvezi z organizacijami proizvajalcev, operativnimi skladi in operativnimi programi.

NASLOV IV

MEDPANOŽNE ORGANIZACIJE IN SPORAZUMI

POGLAVJE I

Zahteve in priznanje

Člen 20

Zahteve

V tej uredbi je „medpanožna organizacija“ vsak pravni organizem, ki:

(a)

ga sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s proizvodnjo in/ali trgovino in/ali predelavo proizvodov iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96;

(b)

je ustanovljen na pobudo vseh ali nekaterih organizacij ali združenj, ki ga sestavljajo;

(c)

ob upoštevanju interesov potrošnikov izvaja dve ali več naslednjih dejavnosti v eni ali več regijah Skupnosti:

(i)

izboljševanje poznavanja in preglednosti proizvodnje in trga;

(ii)

pomoč pri boljši koordinaciji trženja sadja in zelenjave, zlasti s pomočjo tržnih raziskav in tržnih analiz;

(iii)

priprava standardnih oblik pogodb, usklajenih s predpisi Skupnosti;

(iv)

boljše izkoriščanje potenciala pridelanega sadja in zelenjave;

(v)

zagotavljanje informacij in izvajanje raziskav, potrebnih za preusmerjanje proizvodnje v proizvode, ki so glede na zahteve trga ter okus in pričakovanja potrošnikov ustreznejši, zlasti glede kakovosti proizvodov in varstva okolja;

(vi)

iskanje načinov omejevanja uporabe sredstev za varstvo rastlin in drugih vložkov v proizvodnjo ter za zagotavljanje kakovosti proizvodov in varstva tal in vode;

(vii)

razvoj metod in instrumentov za izboljšanje kakovosti proizvodov;

(viii)

izkoriščanje potenciala in varstvo ekološkega kmetovanja, pa tudi geografskega porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;

(ix)

pospeševanje integrirane pridelave ali drugih okolju prijaznih načinov pridelave;

(x)

določanje pravil glede proizvodnje in trženja iz točk 2 in 3 Priloge I, ki so strožja kot pravila Skupnosti ali nacionalna pravila;

(d)

ga je priznala zadevna država članica v skladu s členom 21.

Člen 21

Priznanje

1.   Če to upravičuje sistem države članice, lahko država članica kot medpanožne organizacije prizna vse organizacije s sedežem na svojem ozemlju, ki za to ustrezno zaprosijo, če:

(a)

izvajajo svoje dejavnosti v eni ali več regijah v zadevni državi članici;

(b)

predstavljajo pomemben delež proizvodnje in/ali trgovine in/ali predelave sadja in zelenjave ter proizvodov, pridobljenih s predelavo sadja in zelenjave v tej regiji ali regijah in, v primeru več regij, lahko dokažejo minimalno raven reprezentativnosti v vsaki od teh regij za vsako od panog;

(c)

izvajajo dve ali več dejavnosti iz člena 20(c);

(d)

same ne sodelujejo v pridelavi, predelavi ali trženju sadja in zelenjave ali proizvodov, pridobljenih s predelavo sadja in zelenjave;

(e)

ne sodelujejo v nobenem sporazumu, sklepu in usklajenih ravnanjih iz člena 22(4).

2.   Pred odobritvijo priznanja države članice obvestijo Komisijo o medpanožnih organizacijah, ki so zaprosile za priznanje, ter zagotovijo vse potrebne podatke o njihovi reprezentativnosti in različnih dejavnostih, ki jih opravljajo, ter vse drugi podatke, potrebne za ocenitev.

Komisija lahko zavrne priznanje v roku dveh mesecev po obvestilu.

3.   Države članice:

(a)

v treh mesecih od vložitve prošnje z vsemi potrebnimi dokazili odločijo o dodelitvi priznanja;

(b)

opravljajo redne preglede, da preverijo, ali medpanožne organizacije izpolnjujejo pogoje za priznanje, ob neizpolnjevanju teh zahtev ali nepravilnostih v zvezi z določbami te uredbe takim organizacijam naložijo kazni in se po potrebi odločijo za preklic priznanja;

(c)

prekličejo priznanje, če:

(i)

zahteve in pogoji za priznanje iz tega poglavja niso več izpolnjeni;

(ii)

medpanožna organizacija sodeluje pri kakršnem koli sporazumu, sklepu in usklajenem ravnanju iz člena 22(3) (brez poseganja v druge kazni, ki se naložijo v skladu z nacionalno zakonodajo);

(iii)

medpanožna organizacija ne izpolnjuje obveznosti obveščanja iz člena 22(2);

(d)

Komisijo v dveh mesecih obvestijo o vsaki odločitvi za dodelitev, zavrnitev ali preklic priznanja.

4.   V skladu s postopkom iz člena 46(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 se določi, pod kakšnimi pogoji in kako pogosto morajo države članice poročati Komisiji o dejavnostih medpanožnih organizacij.

Komisija lahko na podlagi pregledov od države članice zahteva, naj prekliče priznanje.

5.   Priznanje pomeni pooblastilo za izvajanje dejavnosti, ki so naštete v členu 20(c), ob upoštevanju drugih določb te uredbe.

6.   Komisija na način, ki se ji zdi ustrezen, objavi seznam priznanih medpanožnih organizacij, in sicer z označbo gospodarskega področja ali območja njihovih dejavnosti in dejavnosti, ki jih izvajajo v smislu člena 23. Objavijo se tudi preklici priznanja.

POGLAVJE II

Pravila konkurence

Člen 22

Uporaba pravil konkurence

1.   Ne glede na člen 1 Uredbe Sveta (ES) št. 1184/2006 z dne 24. julija 2006 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi (17) se člen 81(1) Pogodbe ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja priznanih medpanožnih organizacij, katerih cilj je opravljanje dejavnosti iz člena 20(c) te uredbe.

2.   Odstavek 1 se uporablja samo, če:

(a)

je bila Komisija obveščena o sporazumih, sklepih in usklajenih ravnanjih;

(b)

Komisija v dveh mesecih po prejemu zahtevanih podatkov ni ugotovila, da ti sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja niso skladni s pravili Skupnosti.

3.   Sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja ne smejo začeti učinkovati pred koncem obdobja iz odstavka 2(b).

4.   V vsakem primeru se za neskladne s pravili Skupnosti razglasijo sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja:

(a)

ki bi lahko povzročili kakršno koli delitev trgov znotraj Skupnosti;

(b)

ki bi lahko vplivali na pravilno delovanje ureditve trga;

(c)

ki bi lahko povzročili izkrivljanje konkurence, ki ni bistveno za doseganje ciljev skupne kmetijske politike v skladu z dejavnostjo medpanožnih organizacij;

(d)

ki bi lahko povzročili fiksiranje cen, brez poseganja v dejavnosti, ki jih opravljajo medpanožne organizacije pri uporabi posebnih pravil Skupnosti;

(e)

ki bi lahko ustvarjali diskriminacijo ali preprečili konkurenco za bistveni del zadevnih proizvodov.

5.   Če po preteku dvomesečnega roka iz odstavka 2(b) Komisija ugotovi, da pogoji za uporabo odstavka 1 niso izpolnjeni, odloči, da se za zadevni sporazum, sklep ali usklajeno ravnanje uporablja člen 81(1) Pogodbe.

Odločitev Komisije ne stopi v veljavo, preden se o tem uradno ne obvesti zadevne medpanožne organizacije, razen če ni ta medpanožna organizacija navedla napačnih podatkov ali zlorabila možnosti izjem iz odstavka 1.

6.   Uradno obvestilo za prvo leto velja v primeru večletnih sporazumov tudi za ostala leta sporazuma. Vendar lahko Komisija v tem primeru na lastno pobudo ali na zahtevo države članice kadar koli ugotovi neskladnosti.

POGLAVJE III

Razširitev pravil

Člen 23

Razširitev pravil

1.   Če medpanožna organizacija, ki deluje v neki regiji ali regijah države članice, velja za reprezentativno za proizvodnjo ali trgovino ali predelavo nekega proizvoda, lahko ta država članica na zahtevo te medpanožne organizacije določi, da so nekateri sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, sprejeti znotraj te organizacije, za določen čas obvezujoči tudi za druge izvajalce v tej regiji ali regijah, bodisi posameznike ali skupine, ki ne pripadajo tej organizaciji.

2.   Medpanožna organizacija se šteje za reprezentativno v smislu odstavka 1, če predstavlja vsaj dve tretjini proizvodnje ali trgovine ali predelave nekega proizvoda ali proizvodov v tej regiji ali regijah države članice. Če zahtevek za prenos njenih pravil na druge subjekte pokriva več kot eno regijo, medpanožna organizacija dokaže minimalno raven reprezentativnosti za vsako panogo v vsaki od teh regij.

3.   Pravila, za katera se lahko zahteva razširitev na druge subjekte:

(a)

se nanašajo na enega od naslednjih ciljev:

(i)

obveščanje o proizvodnji in trženju;

(ii)

pravila za proizvodnjo, ki so strožja od veljavnih nacionalnih pravil ali pravil Skupnosti;

(iii)

priprava standardnih pogodb v skladu s predpisi v Skupnosti;

(iv)

pravila za trženje;

(v)

pravila za varstvo okolja;

(vi)

ukrepe za promocijo in izkoriščanje potenciala proizvodov;

(vii)

ukrepe za zaščito ekološkega kmetovanja ter geografskega porekla, oznak kakovosti in geografskih označb;

(b)

veljajo najmanj eno tržno leto;

(c)

so lahko obvezujoča največ tri tržna leta;

(d)

ne povzročijo nikakršne škode drugim izvajalcem v zadevnih državah članicah ali Skupnosti.

Vendar pa pogoj iz točke (b) prvega pododstavka ne velja, če so zadevna pravila pravila iz točk 1, 3 in 5 Priloge I. V tem primeru se lahko pravila podaljšajo največ za eno tržno leto.

4.   Pravila iz odstavkov 3(a)(ii), (iv) in (v) so enaka kot pravila iz Priloge I. Pravila iz odstavka 3(a)(ii) se ne uporabljajo za proizvode, ki so bili pridelani izven določene regije ali regij iz odstavka 1.

Člen 24

Obveščanje in razveljavitev

1.   Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o pravilih, ki so jih v skladu s členom 23(1) določile kot obvezujoče za vse subjekte v eni ali več določenih regijah. Komisija ta pravila objavi na način, ki se ji zdi ustrezen.

2.   Pred objavo teh pravil Komisija obvesti Odbor, ustanovljen s členom 46(1) Uredbe (ES) št. 2200/96, o vseh obvestilih o razširitvi medpanožnih sporazumov.

3.   Komisija sklene, da mora država članica preklicati razširitev pravil, za katere se je država članica odločila, v primerih iz člena 16.

Člen 25

Finančni prispevki nečlanov

Če se pravila za enega ali več proizvodov razširijo in če priznana medpanožna organizacija izvaja eno ali več dejavnosti iz člena 23(3)(a), ki so v splošnem gospodarskem interesu tistih oseb, katerih dejavnosti se nanašajo na enega ali več teh proizvodov, se država članica, ki je priznala organizacijo, lahko odloči, da morajo posamezniki ali skupine, ki niso člani medpanožne organizacije, a so deležni koristi iz teh dejavnosti, organizaciji plačati znesek v višini celotnega finančnega prispevka ali dela prispevka, kakršnega plačujejo člani za kritje neposrednih stroškov izvajanja teh dejavnosti.

NASLOV V

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 26

Splošna načela

Razen če ni drugače določeno s to uredbo ali določbami, sprejetimi v skladu z njo, je v trgovini s tretjimi državami prepovedano:

(a)

pobiranje kakršnih koli dajatev z enakim učinkom kot carinske dajatve;

(b)

uporaba kakršne koli količinske omejitve ali ukrepa z enakim učinkom.

Člen 27

Kombinirana nomenklatura

Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature in posebna pravila za njeno uporabo se uporabljajo za tarifno razvrščanje proizvodov, ki jih zajema ta naslov. Tarifna nomenklatura, ki temelji na uporabi te uredbe, se vključi v skupno carinsko tarifo.

POGLAVJE II

Uvoz

Oddelek I

Uvozna dovoljenja

Člen 28

Izbirni sistemi uvoznih dovoljenj

Komisija lahko odloči, da je treba za uvoz v Skupnost enega ali več proizvodov, ki jih zajema ta uredba, predložiti uvozno dovoljenje.

Člen 29

Izdaja dovoljenj

Države članice izdajo uvozna dovoljenja vsakemu prosilcu ne glede na to, kje v Skupnosti ima sedež, razen če Svet ne odloči drugače in brez poseganja v ukrepe, sprejete za uporabo tega poglavja.

Člen 30

Veljavnost

Uvozna dovoljenja veljajo za celotno Skupnost.

Člen 31

Varščina

1.   Razen če ni določeno drugače v skladu s postopkom iz člena 46(2) Uredbe (ES) št. 2200/96, se dovoljenja izdajo na podlagi položene varščine, ki jamči, da bodo proizvodi uvoženi v obdobju veljavnosti dovoljenja.

2.   Varščina se, razen v primeru višje sile, zaseže v celoti ali delno, če uvoz v obdobju veljavnosti dovoljenja ni bil izveden ali je bil izveden samo delno.

Člen 32

Izvedbena pravila

Podrobna pravila za uporabo tega oddelka, vključno z obdobjem veljavnosti dovoljenj in višino varščine, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 46(2) Uredbe (ES) št. 2200/96.

Oddelek II

Uvozne dajatve in sistem vhodnih cen

Člen 33

Uvozne dajatve

Razen če ta uredba ne določa drugače, se za proizvode, ki jih zajema ta uredba, uporabljajo uvozne carinske stopnje skupne carinske tarife.

Člen 34

Sistem vhodnih cen

1.   Če je uporaba carinskih stopenj iz skupne carinske tarife odvisna od vhodne cene uvožene pošiljke, se preveri verodostojnost te cene z uporabo pavšalne uvozne vrednosti, ki jo izračuna Komisija po proizvodih in poreklu na podlagi ponderiranega povprečja cen za proizvod na reprezentativnih uvoznih trgih držav članic oziroma, kjer je primerno, na drugih trgih.

Vendar se lahko v skladu s postopkom iz člena 46(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 sprejmejo posebne določbe za preverjanje vhodne cene proizvodov, uvoženih prvenstveno za predelavo.

2.   Če je deklarirana vhodna cena zadevne pošiljke višja, kot je pavšalna uvozna vrednost, povečana za znesek, ki se določi v skladu s postopkom iz člena 46(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 in ki ne sme presegati pavšalne vrednosti za več kot 10 %, se zahteva položitev varščine v višini uvozne dajatve, določene na podlagi pavšalne uvozne vrednosti.

3.   Če se vhodna cena zadevne pošiljke ne deklarira v času carinskega postopka, je uporabljena carinska stopnja iz skupne carinske tarife odvisna od pavšalne uvozne vrednosti, ali pa se določi z uporabo ustreznih določb iz carinske zakonodaje pod pogoji, določenimi v skladu s postopkom iz člena 46(2) Uredbe (ES) št. 2200/96.

4.   Podrobna izvedbena pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 46(2) Uredbe (ES) št. 2200/96.

Člen 35

Dodatne uvozne dajatve

1.   Za uvoz enega ali več proizvodov, ki jih zajema ta uredba, se uporablja dodatna uvozna dajatev po stopnji, določeni v členih 33 in 34, da se preprečijo ali odpravijo škodljivi učinki za trg Skupnosti, ki jih lahko povzroči uvoz teh proizvodov, če:

(a)

se uvažajo po ceni, ki je nižja od cene, ki jo je Skupnost sporočila Svetovni trgovinski organizaciji („sprožitvena cena“); ali

(b)

količina uvoza v katerem koli letu preseže določeno raven („sprožitvena količina“).

Sprožitvena količina temelji na možnostih za dostop na trg, opredeljenih kot uvoz, izraženih kot odstotek ustrezne domače porabe v preteklih treh letih.

2.   Dodatne uvozne dajatve se ne uvedejo, ko ni verjetno, da bi uvoz povzročil motnje na trgu Skupnosti, ali ko bi bili učinki nesorazmerni s predvidenim ciljem.

3.   Za namene odstavka 1(a) se uvozne cene določijo na podlagi uvoznih cen CIF za določeno pošiljko.

Uvozne cene CIF se preverijo glede na reprezentativne cene za zadevni proizvod na svetovnem trgu ali uvoznem trgu Skupnosti.

4.   Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 46(2) Uredbe (ES) št. 2200/96. Taka podrobna pravila določajo zlasti:

(a)

proizvode, za katere se uporabljajo dodatne uvozne dajatve;

(b)

druga merila, ki so potrebna za zagotovitev uporabe odstavka 1.

Oddelek III

Upravljanje uvoznih kvot

Člen 36

Tarifne kvote

1.   Tarifne kvote za uvoz proizvodov, ki jih zajema ta direktiva in ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali iz drugega akta Sveta, odpre in upravlja Komisija v skladu s podrobnimi pravili, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 46(2) Uredbe (ES) št. 2200/96.

2.   Tarifne kvote se upravljajo tako, da se prepreči vsakršno razlikovanje med zadevnimi izvajalci, s pomočjo uporabe ene izmed naslednjih metod, kombinacije teh metod ali druge ustrezne metode:

(a)

metoda, ki temelji na kronološkem vrstnem redu vlaganja prošenj (po načelu „kdor prvi pride, prvi melje“);

(b)

metoda razporejanja v sorazmerju z zaprošenimi količinami, ko so bili vloženi zahtevki („metoda istočasnega pregleda“);

(c)

metoda, ki temelji na upoštevanju tradicionalnih trgovinskih vzorcev (uporaba „metode tradicionalnih/novih gospodarskih subjektov“).

3.   Sprejeta metoda upravljanja po potrebi upošteva potrebe po dobavi na trgu Skupnosti in potrebo po ohranjanju ravnovesja navedenega trga.

Člen 37

Odprtje tarifnih kvot

Komisija v skladu s postopkom iz člena 46(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 določi letne tarifne kvote, po potrebi ustrezno porazdeljene prek leta, in metodo upravljanja, ki se bo uporabljala.

Podrobna pravila za izvajanje tega oddelka se sprejmejo v skladu z istim postopkom, zlasti kar zadeva:

(a)

garancije za naravo, provenienco in poreklo proizvoda;

(b)

priznanje dokumenta za preveritev jamstev iz točke (a);

(c)

pogoje, pod katerimi se izdajo uvozna dovoljenja, in obdobjem njihove veljavnosti.

Oddelek IV

Zaščitni ukrepi in aktivno oplemenitenje

Člen 38

Zaščitni ukrepi

1.   Ob upoštevanju odstavka 3 tega člena sprejme Komisija v skladu z in Uredbo Sveta (ES) št. 519/94 z dne 7. marca 1994 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (18) in Uredbo Sveta (ES) št. 3285/94 z dne 22. decembra 1994 o skupnih pravilih za uvoz (19) zaščitne ukrepe proti uvozu v Skupnost.

2.   Razen kadar Svet ne odloči drugače, sprejme zaščitne ukrepe proti uvozu v Skupnost, ki je predviden z mednarodnimi sporazumi, sklenjenimi v skladu s členom 300 Pogodbe, Komisija v skladu z odstavkom 3 tega člena.

3.   Komisija lahko sprejme zaščitne ukrepe iz odstavkov 1 in 2 na zahtevo države članice ali na lastno pobudo. Če Komisija prejme zahtevo države članice, mora o njej odločiti v petih delovnih dneh po prejemu zahteve.

Države članice so uradno obveščene o zaščitnih ukrepih in le-ti se začnejo uporabljati takoj.

Odločitve Komisije v skladu z odstavkoma 1 in 2 lahko katera koli država članica predloži Svetu v roku petih delovnih dni od dneva, ko je bila o njih uradno obveščena. Svet se nemudoma sestane. Svet lahko s kvalificirano večino te odločitve spremeni ali razveljavi v roku enega meseca od dneva, ko so mu bili predloženi.

4.   Kadar Komisija meni, da je treba zaščitne ukrepe, sprejete v skladu z odstavkom 1 ali 2, razveljaviti ali spremeniti, ravna po naslednjem postopku:

(a)

kadar je ukrep sprejel Svet, Komisija predlaga Svetu, da ga razveljavi ali spremeni. Svet odloča s kvalificirano večino;

(b)

v vseh drugih primerih zaščitne ukrepe Skupnosti razveljavi ali spremeni Komisija.

Člen 39

Opustitev postopkov aktivnega oplemenitenja

1.   Komisija lahko v primeru motenj na trgu Skupnosti ali morebitnih motenj zaradi postopkov aktivnega oplemenitenja na željo države članice ali lastno pobudo v celoti ali delno opusti uporabo postopkov aktivnega oplemenitenja za proizvode, ki jih zajema ta uredba. Če Komisija prejme zahtevo države članice, o njej odloči v petih delovnih dneh po prejemu zahteve.

Države članice so uradno obveščene o teh ukrepih, ki se začnejo takoj uporabljati.

Ukrepe, o katerih se je Komisija dogovorila v skladu s prvim pododstavkom, lahko katera koli država članica Svetu predloži v petih delovnih dneh od dne, ko je bila o njih uradno obveščena. Svet se nemudoma sestane. Svet lahko s kvalificirano večino te ukrepe spremeni ali razveljavi v roku enega meseca od dneva, ko so mu bili predloženi.

2.   V obsegu, ki je potreben za pravilno delovanje skupnih ureditev trgov za proizvode, ki jih zajema ta uredba, lahko Svet v skladu s postopkom iz člena 37(2) Pogodbe v celoti ali delno prepove uporabo postopkov aktivnega oplemenitenja za te proizvode.

POGLAVJE III

Izvoz

Oddelek I

Izvozna dovoljenja

Člen 40

Izbirni sistemi izvoznih dovoljenj

1.   Komisija lahko odloči, da je treba za izvoz enega ali več proizvodov, ki jih zajema ta uredba, iz Skupnosti, predložiti izvozno dovoljenje.

2.   Členi 29, 30 in 31 se uporabljajo smiselno.

3.   Podrobna pravila za uporabo tega člena, vključno z obdobjem veljavnosti dovoljenj in višino varščine, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 46(2) Uredbe (ES) št. 2200/96.

Oddelek II

Opustitev pasivnega oplemenitenja

Člen 41

Opustitev postopkov pasivnega oplemenitenja

1.   Komisija lahko v primeru motenj na trgu Skupnosti ali morebitnih motenj zaradi postopkov pasivnega oplemenitenja na željo države članice ali lastno pobudo v celoti ali delno opusti uporabo postopkov pasivnega oplemenitenja za proizvode, ki jih zajema ta uredba. Če Komisija prejme zahtevo države članice, o njej odloči v petih delovnih dneh po prejemu zahteve.

Države članice so uradno obveščene o teh ukrepih, ki se začnejo takoj uporabljati.

Ukrepe, o katerih se je Komisija dogovorila v skladu s prvim pododstavkom, lahko katera koli država članica Svetu predloži v petih delovnih dneh od dne, ko je bila o njih uradno obveščena. Svet se nemudoma sestane. Svet lahko s kvalificirano večino te ukrepe spremeni ali razveljavi v roku enega meseca od dneva, ko so mu bili predloženi.

2.   V obsegu, ki je potreben za pravilno delovanje skupnih ureditev trgov za proizvode, ki jih zajema ta uredba, lahko Svet v skladu s postopkom iz člena 37(2) Pogodbe v celoti ali delno prepove uporabo postopkov pasivnega oplemenitenja za te proizvode.

NASLOV VI

IZVEDBENE DOLOČBE, DOLOČBE O SPREMEMBAH IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Izvedbene določbe

Člen 42

Podrobna izvedbena pravila

Podrobna pravila za izvajanje te uredbe se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 46(2) Uredbe (ES) št. 2200/96. Ta pravila lahko vključujejo zlasti:

(a)

pravila za izvajanje naslova II, ki vključujejo:

(i)

proizvode, za katere veljajo standardi, in zagotovitev tržnih standardov iz člena 2, zlasti za določitev zdravega, neoporečnega proizvoda tržne kakovosti;

(ii)

pravila o pregledih skladnosti, predvsem o dosledni uporabi v državah članicah;

(iii)

pravila o odstopanjih in izjemah pri uporabi tržnih standardov;

(iv)

pravila o predstavljanju, trženju in označevanju;

(v)

pravila o uporabi tržnih standardov za proizvode, uvožene v Skupnost, in proizvode, izvožene iz Skupnosti;

(b)

pravila za izvajanje naslova III, ki vključujejo:

(i)

pravila o nadnacionalnih organizacijah proizvajalcev in nadnacionalnih združenjih organizacij proizvajalcev, vključno z upravno pomočjo, ki jo pri nadnacionalnem sodelovanju zagotovijo zadevni pristojni organi;

(ii)

pravila o financiranju ukrepov iz člena 7, med drugim mejne vrednosti in zgornje meja ter stopnje sofinanciranja pomoči s strani Skupnosti;

(iii)

pravila o povračilu pomoči v skladu s členom 11(1) in delež tega povračila;

(iv)

pravila o naložbah v posamezna kmetijska gospodarstva;

(v)

datume za sporočila in uradna obvestila iz člena 13;

(vi)

možnost delnih plačil finančne pomoči Skupnosti iz člena 13;

(c)

pravila za izvajanje naslova IV;

(d)

pravila o upravnem in fizičnem nadzoru, ki ga morajo izvajati države članice v zvezi s izpolnjevanjem obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe;

(e)

sistem izrekanja upravnih kazni, kadar se ugotovi kršitev katere koli obveznosti, ki izhaja iz uporabe te uredbe. Upravne kazni se stopnjujejo glede na resnost, obseg, trajnost in ponavljanje ugotovljene kršitve;

(f)

pravila o povračilu neupravičenih plačil, ki izhajajo iz uporabe te uredbe;

(g)

pravila glede poročanja o opravljenih nadzorih in njihovih rezultatih;

(h)

pravila za izvajanje naslova V, vključno z ukrepi, navedenimi v tem poglavju;

(i)

pravila za opredelitev informacij, ki so potrebne za uporabo člena 44, kot tudi o njihovi obliki, vsebini, časovnem okviru in rokih ter o načinih pošiljanja ali omogočanju dostopa do informacij in dokumentov.

(j)

pravila, potrebna da se omogoči prehod iz ureditve, določene z uredbami (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 2202/96, na ureditev, določeno s to uredbo, vključno s tistimi za izvajanje člena 55 te uredbe.

POGLAVJE II

Spremembe, razveljavitev in končne določbe

Člen 43

Državne pomoči

Razen če ta uredba ne določa drugače, se členi 87, 88 in 89 Pogodbe uporabljajo za proizvodnjo in trgovino proizvodov iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 in člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96 ter krompirja, svežega ali ohlajenega, pod oznako KN 0701.

Z odstopanjem od prvega pododstavka:

(a)

lahko države članice do 31. decembra 2011 v okviru veljavnih shem še naprej izplačujejo državne pomoči za pridelavo krompirja, svežega ali ohlajenega, pod oznako KN 0701, in trgovino z njim;

(b)

lahko Španija in Italija v tržnem letu 2007/2008 izplačata državno pomoč v višini do 15 milijonov EUR v podporo prilagoditvi sektorja za predelavo paradižnika določbam te uredbe;

(c)

lahko države članice do 31. decembra 2010 izplačajo državno pomoč pod naslednjimi pogoji:

(i)

državna pomoč se izplača samo proizvajalcem sadja in zelenjave, ki niso člani priznane organizacije proizvajalcev in ki s priznano organizacijo proizvajalcev podpišejo pogodbo in tako privolijo, da bodo uporabljali ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz, ki veljajo za zadevno organizacijo proizvajalcev;

(ii)

znesek državne pomoči, izplačane tem proizvajalcem, ne presega 75 % pomoči Skupnosti, ki jo prejmejo člani zadevne organizacije proizvajalcev, in

(iii)

zadevna država članica Komisiji do 31. decembra 2010 predloži poročilo o učinkovitosti in uspešnosti državne pomoči, v katerem zlasti oceni, v kolikšni meri je pomoč pripomogla k ureditvi sektorja. Komisija poročilo preuči in se odloči, ali naj pripravi ustrezne predloge.

Člen 44

Obveščanje

Države članice in Komisija si medsebojno zagotovijo vse informacije, potrebne za uporabo te uredbe, za spremljanje in analizo trga ter za ravnanje v skladu z mednarodnimi obveznostmi glede proizvodov, ki so zajeti s to uredbo.

Člen 45

Odhodki

Odhodki v skladu s to uredbo se štejejo za intervencijske ukrepe za ureditev kmetijskih trgov v smislu člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

Člen 46

Sprememba Uredbe (EGS) št. 827/68

V Prilogi k Uredbi (EGS) št. 827/68 se vnos pod oznako KN 0910 nadomesti z naslednjim:

„ex 0910

Ingver, kurkuma, lovorjev list, curry in druge začimbe, razen timijana in žafrana“.

Člen 47

Spremembe Uredbe (ES) št. 2200/96

Uredba (ES) št. 2200/96 se spremeni:

1.

v členu 1(2) se tabela nadomesti z naslednjim:

„Oznaka KN

Poimenovanje

0702 00 00

Paradižnik, svež ali ohlajen

0703

Čebula, šalotka, česen, por in druge čebulnice, sveže ali ohlajene

0704

Zelje, cvetača, kolerabice, ohrovt in podobne užitne kapusnice, sveže ali ohlajene

0705

Solata (Lactuta sativa) in radič (Cichorium spp.), sveža ali ohlajena

0706

Korenje, repa, rdeča pesa, črni koren, gomoljna zelena, redkev in podobne užitne korenovke, sveže ali ohlajene

0707 00

Kumare in kumarice, sveže ali ohlajene

0708

Stročnice oluščene ali ne, sveže ali ohlajene

ex 0709

Druge vrtnine, sveže ali ohlajene, razen vrtnin iz tarifnih podštevilk 0709 60 91, 0709 60 95, 0709 60 99, 0709 90 31, 0709 90 39 in 0709 90 60

ex 0802

Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni, razen areka (ali betel) in kola orehov, ki spadajo v tarifno podštevilko 0802 90 20

0803 00 11

Sveže rajske smokve

ex 0803 00 90

Posušene rajske smokve

0804 20 10

Fige, sveže

0804 30 00

Ananas

0804 40 00

Avokado

0804 50 00

Guava, mango in mangostin

0805

Agrumi, sveži ali suhi

0806 10 10

Sveže namizno grozdje

0807

Melone (vključno lubenice) in papaja, sveže

0808

Jabolka, hruške in kutine, sveže

0809

Marelice, češnje in višnje, breskve (vključno z nektarinami), slive in trnulje, sveže

0810

Drugo sadje, sveže

0813 50 31

0813 50 39

Mešanice izključno iz suhih oreškov iz oznak KN 0801 in 0802

0910 20

Žafran

ex 0910 99

Timijan, svež ali ohlajen

ex 1211 90 85

Bazilika, melisa, meta, Origanum vulgare (dobra misel; origano/divji majaron), rožmarin, žajbelj, sveži ali ohlajeni

1212 99 30

Rožiči“

2.

naslovi I do VI, člena 43 in 44, členi 47 do 57 ter priloge I do V se črtajo;

3.

člen 46 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 46

1.   Komisiji pomaga Upravljalni odbor za sadje in zelenjavo (v nadaljnjem besedilu ‚Odbor‘).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.“.

Člen 48

Spremembi Uredbe (ES) št. 2201/96

Uredba (ES) št. 2201/96 se spremeni:

1.

Člen 1(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Tržna leta za proizvode iz odstavka 2 se po potrebi določijo v skladu s postopkom iz člena 46(2) Uredbe (ES) št. 2200/96.“

2.

Naslova I in II, členi 23 do 32 ter priloge I do III se črtajo.

Člen 49

Spremembi Uredbe (ES) št. 2826/2000

Uredba (ES) št. 2826/2000 se spremeni:

1.

V členu 5(3) se doda naslednji pododstavek:

„Pri promociji svežega sadja in zelenjave se poseben poudarek nameni promociji, usmerjeni k otrokom v izobraževalnih ustanovah.“

2.

V členu 9(2) se doda naslednji pododstavek:

„Odstotek iz prvega pododstavka znaša 60 % za promocijo sadja in zelenjave, ki je usmerjena samo k otrokom v izobraževalnih ustanovah.“.

Člen 50

Sprememba Direktive 2001/112/ES

V členu 7 Direktive 2001/112/ES se doda naslednja alinea:

„—

uskladitev te direktive z razvojem ustreznih mednarodnih standardov, kjer je to primerno.“

Člen 51

Sprememba Direktive (ES) 2001/113/ES

Členu 5 Direktive (ES) 2001/113/ES se doda naslednja alinea:

„—

uskladitev te direktive z razvojem ustreznih mednarodnih standardov, kjer je to primerno.“

Člen 52

Spremembe Uredbe (ES) št. 1782/2003

Uredba (ES) št. 1782/2003 se spremeni:

1.

V členu 33(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

jim je bilo odobreno plačilo v referenčnem obdobju, navedenem v členu 38, v okviru vsaj ene izmed shem podpore, navedene v Prilogi VI, ali, za oljčno olje, v tržnih letih iz drugega pododstavka člena 37(1) ali, za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, če jim je bila odobrena tržna podpora v reprezentativnem obdobju iz točke K Priloge VII, ali, za banane, če so prejeli nadomestilo za izgubo dohodka v reprezentativnem obdobju iz točke L Priloge VII, ali, za sadje in zelenjavo, jedilni krompir in drevesnice, če so bili v reprezentativnem obdobju, ki ga države članice uporabljajo za te proizvode v skladu s točko M Priloge VII, proizvajalci sadja in zelenjave, jedilnega krompirja in drevesnic;“

2.

V členu 37(1) se doda naslednji pododstavek:

„Za sadje in zelenjavo, jedilni krompir in drevesnice se referenčni znesek izračuna in prilagodi v skladu s točko M Priloge VII.“

3.

Člen 40(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Če je bila med celotnim referenčnim obdobjem proizvodnja prizadeta zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, izračuna država članica referenčni znesek na podlagi obdobja od leta 1997 do leta 1999.

Za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo se referenčni znesek izračuna na podlagi najbližjega tržnega leta pred reprezentativnim obdobjem, ki se izbere v skladu s točko K Priloge VII. Za banane se izračuna na podlagi najbližjega tržnega leta pred reprezentativnim obdobjem, ki se izbere v skladu s točko L Priloge VII. Za sadje in zelenjavo, jedilni krompir in drevesnice se izračuna na podlagi najbližjega tržnega leta pred reprezentativnim obdobjem, ki se izbere v skladu s točko M Priloge VII. V teh primerih se odstavek 1 uporablja smiselno.“

4.

V členu 42(8) se doda naslednji pododstavek:

„Vendar pa se lahko države članice v primeru uporabe odstavka 5 odločijo, da se pravice do plačila, ki ustrezajo enakemu številu hektarjev zemlje, ki jih je kmet prijavil in na katerih se prideluje jedilni krompir ali sadje in zelenjava, in v letu 2007 niso bile izkoriščene, ne bodo vrnile v nacionalno rezervo.“

5.

V členu 43(2) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

v primeru pomoči za krompirjev škrob, posušeno krmo, semena, oljčne nasade in tobak iz Priloge VII, število hektarjev, za proizvodnjo katerih je bila odobrena pomoč med referenčnim obdobjem, kot se izračuna v skladu s točkami B, D, F, H in I Priloge VII;

(aa)

v primeru sladkorne pese, sladkornega trsa in cikorije, število hektarjev, kot se izračuna v skladu s točko 4 točke K Priloge VII;

(ab)

v primeru banan, število hektarjev, kot se izračuna v skladu s točko L Priloge VII;

(ac)

v primeru sadja in zelenjave, jedilnega krompirja in drevesnic, število hektarjev, kot se izračuna v skladu s točko M Priloge VII;“.

6.

V členu 44(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„’Upravičen hektar’ pomeni tudi eno od naslednjega:

(a)

površine, zasajene s hmeljem, ali površine, ki morajo začasno počivati;

(b)

površine z oljkami;

(c)

površine, zasajene z bananami;

(d)

površine s trajnimi nasadi sadja in zelenjave;

(e)

drevesnice.“

7.

V členu 45 se doda naslednji odstavek:

„3.   Vendar pa se v državah članicah, ki niso izkoristile možnosti iz člena 71 in ne izkoriščajo možnosti iz drugega pododstavka člena 51, pravice do plačila, ki ustrezajo enakemu številu hektarjev zemlje, ki jih je kmet prijavil in na katerih se prideluje jedilni krompir ali sadje in zelenjava, in v letu 2007 niso bile izkoriščene, ne bodo vrnili v nacionalno rezervo.“

8.

Člen 51 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 51

Kmetijska raba zemljišč

Kmetje lahko uporabljajo parcele, prijavljene v skladu s členom 44(3), za katero koli kmetijsko dejavnost, razen za trajne nasade. Vendar lahko kmetje uporabljajo parcele za naslednje:

(a)

hmelj;

(b)

oljke;

(c)

banane;

(d)

trajne nasade sadja in zelenjave;

(e)

drevesnice.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice do 1. novembra 2007 odločijo, da se do datuma, ki ga določi država članica, vendar najpozneje do 31. decembra 2010, parcele v eni ali več regijah države članice še vedno ne smejo uporabljati za:

(a)

proizvodnjo enega ali več proizvodov iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 in člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96. Vendar se lahko države članice v tem primeru odločijo, da omogočijo pridelavo naknadnih posevkov na upravičenih hektarjih v obdobju največ treh mesecev, ki se vsako leto začne 15. avgusta; vendar je za regije, kjer se zaradi podnebnih razlogov žita žanjejo prej, ta datum na zahtevo države članice možno spremeniti v skladu s postopkom iz člena 144(2) in/ali

(b)

pridelavo jedilnega krompirja in/ali

(c)

drevesnice.“

9.

Člen 60(8) se nadomesti z naslednjim:

„8.   Če se država članica odloči za uporabo odstopanja iz drugega pododstavka člena 51, se lahko do 1. novembra 2007 odloči tudi, da bo v istem časovnem obdobju uporabljala odstavke 1 do 7 tega člena. Odstavki 1 do 7 tega člena se ne uporabljajo v nobenem drugem primeru.“

10.

V členu 63(3) se doda naslednji pododstavek:

„Države članice se lahko v zvezi z vključitvijo plačil za sadje in zelenjavo, jedilni krompir in drevesnice v shemo enotnega plačila do 1. aprila 2008 odločijo za uporabo odstopanja, predvidenega v prvem pododstavku.“

11.

Člen 64(2) se nadomestita z naslednjim:

„2.   Glede na odločitev, ki jo sprejme posamezna država članica, Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) določi zgornjo mejo za vsako od neposrednih plačil iz členov 66 do 69.

Ta zgornja meja je enaka deležu vsake vrste neposrednega plačila v nacionalnih zgornjih mejah iz člena 41, pomnoženo s stopnjo znižanja, ki ga uporabijo države članice v skladu s členi 66 do 69.

Skupni znesek določenih zgornjih mej se odšteje od nacionalnih zgornjih mej iz člena 41 v skladu s postopkom iz člena 144(2).“

12.

Člen 65(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Delež referenčnega zneska, ki izvira iz vsakega neposrednega plačila, določenega v členih 66 do 69, se za pravice, ki se – po morebitnem znižanju v skladu s členom 41 – podelijo kmetom, zniža za odstotek, ki ga določijo države članice v okviru meje, določene v členih 66 do 69; za neposredna plačila, določena v členu 68b, tudi veljajo časovna obdobja, ki jih v skladu z navedenim členom določijo države članice.“

13.

Za členom 68a se vstavi naslednji člen:

„Člen 68b

Prehodna plačila za sadje in zelenjavo

1.   Države članice se lahko do 1. novembra 2007 odločijo, da do 31. decembra 2011 zadržijo do 50 % deleža nacionalnih zgornjih mej iz člena 41, ki pripada nekaterim paradižnikom, ki se dobavljajo za predelavo in so bili upravičeni do sredstev v okviru sheme pomoči iz Uredbe (ES) št. 2201/96.

V tem primeru zadevna država članica v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2), kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se pridelovalcem teh paradižnikov odobri pod pogoji iz poglavja 10g naslova IV.

2.   Države članice se lahko do 1. novembra 2007 odločijo:

(a)

da do 31. decembra 2010 zadržijo do 100 % deleža nacionalnih zgornjih mej iz člena 41, ki pripada določenim nasadom sadja in zelenjave, z izjemo enoletnih nasadov iz tretjega pododstavka tega odstavka, ki se dobavljajo za predelavo in so bili upravičeni do sredstev v okviru shem pomoči iz uredb (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 2202/96 in

(b)

da od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2012 zadržijo do 75 % deleža nacionalnih zgornjih mej iz člena 41, ki pripada določenim nasadom sadja in zelenjave, z izjemo enoletnih nasadov iz tretjega pododstavka tega odstavka, ki se dobavljajo za predelavo in so bili upravičeni do sredstev v okviru shem pomoči iz uredb (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 2202/96.

V tem primeru zadevna država članica v okviru zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2), kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se pod pogoji iz poglavja 10g naslova IV odobri pridelovalcem ene ali več naslednjih vrst sadja in zelenjave, ki se dobavlja za predelavo in je bilo upravičeno do sredstev v okviru shem pomoči iz uredb (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 2202/96:

(a)

sveže fige;

(b)

sveži agrumi;

(c)

namizno grozdje;

(d)

hruške;

(e)

breskve in nektarine ter

(f)

nekatere vrste sliv, pridobljene iz sliv, sorte ‚d'Ente‘.

3.   Delež nacionalnih zgornjih mej iz odstavka 1, ki odpade na paradižnike, je sledeč:

Država članica

Znesek

(v milijonih EUR na koledarsko leto)

Bolgarija

5,394

Češka

0,414

Grčija

35,733

Španija

56,233

Francija

8,033

Italija

183,967

Ciper

0,274

Malta

0,932

Madžarska

4,512

Romunija

1,738

Poljska

6,715

Portugalska

33,333

Slovaška

1,018

4.   Delež nacionalnih zgornjih mej iz odstavka 2, ki odpade na nasade sadja in zelenjave, razen enoletne nasade, je sledeč:

Država članica

Znesek

(v milijonih EUR na koledarsko leto)

Bolgarija

0,851

Češka

0,063

Grčija

153,833

Španija

110,633

Francija

44,033

Italija

131,700

Ciper

v letu 2008: 4,793

v letu 2009: 4,856

v letu 2010: 4,919

v letu 2011: 4,982

v letu 2012: 5,045

Madžarska

0,244

Romunija

0,025

Portugalska

2,900

Slovaška

0,007“

14.

Člen 71g se črta.

15.

V členu 71k(2) se doda naslednji pododstavek:

„Nove države članice pa se lahko v zvezi z vključitvijo plačil za sadje in zelenjavo v shemo enotnega plačila do 1. aprila 2008 ali do 1. avgusta pred prvim letom uporabe sheme enotnega plačila odločijo za uporabo odstopanja, predvidenega v prvem pododstavku.“

16.

V naslovu IV se za poglavjem 10f dodajo naslednja poglavja:

„POGLAVJE 10g

PREHODNA PLAČILA ZA SADJE IN ZELENJAVO

Člen 110t

Prehodna pomoč na površino

1.   V primeru uporabe člena 68b(1) ali člena 143bc(1) se lahko v obdobju, določenem v teh členih, pridelovalcem nekaterih vrst paradižnika, ki se dobavljajo za predelavo in jih določijo države članice, pod pogoji iz tega poglavja odobri prehodna pomoč na površino.

2.   V primeru uporabe člena 68b(2) ali 143bc(2) se lahko v obdobju, določenem v teh členih, pridelovalcem nekaterih vrst sadja in zelenjave, navedenih v tretjem pododstavku člena 68b(2), ki jih določijo države članice in se dobavljajo za predelavo, pod pogoji iz tega poglavja odobri prehodna pomoč na površino.

Člen 110u

Višina pomoči in upravičenost

1.   Države članice na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril določijo pomoč na hektar površine, na kateri se pridelujejo paradižniki ter sadje in zelenjava, navedena v tretjem pododstavku člena 68b(2).

2.   Skupni znesek plačil v nobenem primeru ne sme presegati zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2) ali členom 143bc.

3.   Pomoč se odobri le za površine, na katerih se pridelujejo proizvodi, ki so dobavljeni v okviru pogodbe o predelavi v enega od proizvodov, navedenega v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/1996.

4.   Države članice lahko odobritev pomoči Skupnosti pogojujejo z dodatnimi objektivnimi in nediskriminatornimi merili, med drugim lahko določijo, da se ta odobri samo kmetom, članom organizacije proizvajalcev ali skupine proizvajalcev, ki je priznana v skladu s členom 4 oziroma členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 1182/2007 z dne 26. septembra 2007 o določitvi posebnih pravil za sektor sadja in zelenjave (20).

5.   Države članice do 1. novembra 2007 obvestijo Komisijo o svoji odločitvi o uporabi členov 68b ali 143bc, zadržanem znesku v skladu s členom 68b ali 43bc in merilih iz odstavka 1 tega člena.

POGLAVJE 10h

PREHODNA PLAČILA ZA JAGODIČJE

Člen 110v

Plačila za jagodičje

1.   Za jagode pod oznako KN 0810 10 00 in maline pod oznako KN 0810 20 10, ki so namenjene za predelavo, se prehodna pomoč na površino uporablja do 31. decembra 2012.

2.   Pomoč se odobri le za površine, na katerih je pridelava urejena s pogodbo za predelavo v enega od proizvodov, navedenih v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/1996.

3.   Pomoč Skupnosti znaša 230 EUR na hektar na leto.

4.   Države članice lahko poleg pomoči Skupnosti izplačajo državno pomoč. Skupni znesek pomoči Skupnosti in državne pomoči ne presega 400 EUR na hektar na leto.

5.   Pomoč se izplača le nacionalnim največjim zajamčenim površinam, ki so državam članicam dodeljene na naslednji način:

Država članica

Nacionalna zajamčena površina

(v hektarjih)

Bolgarija

2 400

Madžarska

1 700

Latvija

400

Litva

600

Poljska

48 000

Če upravičena površina v določeni državi članici in v določenem letu presega nacionalno največjo zajamčeno površino, se znesek pomoči iz odstavka 3 sorazmerno zniža na prekoračitev nacionalne največje zajamčene površine.

6.   Člena 143a in 143c se ne uporabljata za prehodno plačilo za jagodičje.

17.

Člen 143(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Nove države članice lahko najkasneje na dan pristopa sklenejo, da med obdobjem uporabe iz odstavka 9 neposredna plačila, z izjemo pomoči za energetske rastline, ki je določena v poglavju 5 naslova IV, in plačila za jagodičje, vzpostavljenega v poglavju 10h naslova IV, nadomestijo z enotnim plačilom na površino, ki se izračuna v skladu z odstavkom 2.“

18.

V členu 143(3) se tretja alinea nadomesti z naslednjim:

„—

prilagojeno z uporabo ustreznega odstotka, navedenega v členu 143a, za postopno uvedbo neposrednih plačil; izvzeti so zneski, ki so na razpolago v skladu s točko K(2) Priloge VII ali v skladu z razliko med temi zneski in zneski, ki se dejansko uporabljajo, kakor je navedeno v členu 143ba(4), in zneski za sektor sadja in zelenjave v skladu z odstavkoma 3 in 4 člena 68b ali v skladu z razliko med temi zneski in zneski, ki se dejansko uporabljajo, kakor je navedeno v členu 143bb(4) in členu 143bc(3).“

19.

Za členom 143ba se vstavijo naslednji členi:

„Člen 143bb

Ločena plačila za sadje in zelenjavo

1.   Z odstopanjem od člena 143b lahko nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, do 1. novembra 2007 sklenejo, da kmetom, ki so upravičeni do sredstev iz sheme enotnega plačila na površino, dodelijo ločeno plačilo za sadje in zelenjavo. Odobri se na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kot so tista iz prvega odstavka točke M Priloge VII, ter ob upoštevanju reprezentativnega obdobja, določenega v tem odstavku.

2.   Ločeno plačilo za sadje in zelenjavo se odobri v okviru omejitev deleža nacionalne zgornje meje iz člena 71c, ki odpade na sadje in zelenjavo.

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 lahko vsaka zadevna država članica do 1. novembra 2007 na podlagi objektivnih meril sklene, da bo za ločeno plačilo za sadje in zelenjavo uporabila nižjo zgornjo mejo, kot je meja, določena v tem odstavku.

4.   Sredstva, ki se v skladu z odstavki 1, 2 in 3 namenijo za odobritev ločenega plačila za sadje in zelenjavo, se ne vključijo v letni finančni okvir iz člena 143b(3).

5.   Člena 143a in 143c se ne uporabljata za ločeno plačilo za sadje in zelenjavo.

6.   V primeru dejanske ali predvidene dediščine se ločeno plačilo za sadje in zelenjavo dodeli kmetu, ki je podedoval kmetijsko gospodarstvo, in sicer pod pogojem, da je kmet upravičen do sredstev iz sheme enotnega plačila na površino.

Člen 143bc

Prehodno plačilo za sadje in zelenjavo

1.   Z odstopanjem od člena 143b lahko države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, do 1. novembra 2007 sklenejo, da do 31. decembra 2011 zadržijo do 50 % deleža nacionalnih zgornjih mej iz člena 41, ki pripada paradižnikom pod oznako KN 0702 00 00.

V tem primeru zadevna država članica v okviru zgornje meje, določene v skladu s postopkom iz členom 144(2), kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se pridelovalcem paradižnikov odobri pod pogoji iz poglavja 10g naslova IV.

2.   Z odstopanjem od člena 143b se lahko nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, do 1. novembra odločijo:

(a)

da do 31. decembra 2010 zadržijo do 100 % deleža nacionalnih zgornjih mej iz člena 71c, ki pripada nasadom sadja in zelenjave, z izjemo enoletnih nasadov, iz tretjega pododstavka člena 68b(2);

(b)

da od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2012 zadržijo do 75 % deleža nacionalnih zgornjih mej iz člena 71c, ki pripada nasadom sadja in zelenjave, z izjemo enoletnih nasadov, iz tretjega pododstavka člena 68b(2).

V tem primeru zadevna država članica v okviru zgornje meje, določene v skladu s postopkom iz členom 144(2), kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.

Dodatno plačilo se odobri pridelovalcem ene ali več vrst sadja in zelenjave, ki jih določijo zadevne države članice in so navedene v tretjem pododstavku člena 68b(2).

3.   Sredstva, ki se v skladu z odstavkoma 1 in 2 namenijo za odobritev prehodnega plačila za sadje in zelenjavo, se ne vključijo v letni finančni okvir iz člena 143b(3).

4.   Člena 143a in 143c se ne uporabljata za prehodno plačilo za sadje in zelenjavo.“

20.

V členu 145 se za točko (d)c) vstavi naslednja točka:

„(d)d)

podrobnaizvedbena pravila v zvezi z vključitvijo podpore za sadje in zelenjavo, jedilni krompir in drevesnice v shemo enotnega plačila in v zvezi s plačili iz poglavij 10g in 10h naslova IV;“

21.

Člen 155 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 155

Druge prehodne določbe

Nadaljnji ukrepi, potrebni za lažji prehod z ureditve, predvidene v uredbah iz členov 152 in 153 ter uredbah (EGS) št. 404/93, (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96, (ES) št. 2202/96 in (ES) št. 1260/2001, na ureditev, vzpostavljeno s to uredbo, zlasti ureditev v zvezi z uporabo členov 4 in 5 ter Priloge k Uredbi (ES) št. 1259/1999 in člena 6 Uredbe (ES) št. 1251/1999, ter za prehod z določb, povezanih z načrti za izboljšanje iz Uredbe (EGS) št. 1035/72, na določbe iz členov 83 do 87 te uredbe, se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 144(2) te uredbe. Uredbe in členi iz členov 152 in 153 se še naprej uporabljajo, da se določijo referenčni zneski iz Priloge VII.“

22.

Priloge se spremenijo v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 53

Spremembi Uredbe (ES) št. 318/2006

Uredba (ES) št. 318/2006 se spremeni:

1.

V odstavkih 1, 2 in 4 člena 32 se za besedami „v Prilogi VII“ vstavijo besede „ali Prilogi VIII“.

2.

Za Prilogo VII se doda naslednja priloga:

PRILOGA VIII

Proizvodi iz predelanega sadja in zelenjave

Proizvodi, navedeni v členu 1(2)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za predelano sadje in zelenjavo (21).

Člen 54

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 2202/96 se razveljavi.

Člen 55

Prehodne določbe

1.   Sheme pomoči, ki so navedene v uredbah (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 2202/96 in se ukinejo s to uredbo, se za vsak zadevni proizvod uporabljajo še v tržnem letu za ta proizvod, ki se konča leta 2008.

2.   Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev, ki so že priznane z Uredbo (ES) št. 2200/96 pred začetkom veljavnosti te uredbe, so tudi v prihodnje priznane v okviru te uredbe. Po potrebi se bodo do 31. decembra 2010 zahteve te uredbe prilagodile.

3.   Operativni program, odobren v okviru Uredbe (ES) št. 2200/96, se lahko na zahtevo organizacije proizvajalcev pred začetkom uporabe te uredbe:

(a)

nadaljuje do konca ali

(b)

spremeni, da bi izpolnjeval zahteve te uredbe ali

(c)

nadomesti z novim operativnim programom, odobrenim s to uredbo.

Točki (e) in (f) člena 10(3) se uporabljata za operativne programe, ki so bili predloženi v letu 2007, a na dan začetka uporabe te uredbe še niso bili odobreni, vendar pa izpolnjujejo merila, določena v navedenih dveh točkah.

4.   Za skupine proizvajalcev, ki jim je bilo z Uredbo (ES) št. 2200/96 dodeljeno začasno priznanje, to začasno priznanje velja tudi v okviru te uredbe. Za načrte za priznanje, sprejete v okviru Uredbe (ES) št. 2200/96, velja to priznanje tudi v okviru te uredbe. Vendar pa je treba načrte po potrebi spremeniti, da bi lahko skupine proizvajalcev izpolnile merila za priznanje kot organizacij proizvajalcev v skladu s členom 4 te uredbe. V primeru skupin proizvajalcev v državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, se stopnje pomoči iz člena 7(4)(a) uporabljajo za načrte o priznanju od datuma uporabe te uredbe dalje.

5.   Pogodbe iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 2202/96, ki se nanašajo na več kot eno tržno leto sheme pomoči za predelavo agrumov in ki se navezujejo na tržno leto z začetkom 1. oktobra 2008 ali naslednja tržna leta, se lahko ob soglasju obeh strank pogodbe spremenijo ali prekinejo, da bi se tako upoštevala razveljavitev te uredbe in posledična odprava pomoči. Zaradi take spremembe ali prekinitve se v okviru te uredbe ali njenih izvedbenih določb zadevnim pogodbenicam ne naloži kazni.

6.   Če država članica uporablja prehodno ureditev iz člena 68b ali člena 143bc Uredbe (ES) št. 1782/2003, se za surovine, pridelane na njenem ozemlju, še naprej uporabljajo predpisi, sprejeti v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 2201/96 ali členom 6 Uredbe (ES) št. 2202/96, o minimalnih lastnostih surovin, namenjenih predelavi, in minimalnih zahtevah glede kakovosti končnih proizvodov.

Člen 56

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. septembra 2007

Za Svet

Predsednik

J. SILVA


(1)  UL C 175, 27.7.2007, str. 53.

(2)  UL L 297, 21.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 47/2003 (UL L 7, 11.1.2003, str. 64).

(3)  UL L 297, 21.11.1996, str. 29. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2005.

(4)  UL L 297, 21.11.1996, str. 49. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(5)  UL L 151, 30.6.1968, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 865/2004 (UL L 161, 30.4.2004, str. 97).

(6)  UL L 10, 12.1.2002, str. 58.

(7)  UL L 10, 12.1.2002, str. 67. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/84/ES (UL L 219, 19.6.2004, str. 8).

(8)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 552/2007 (UL L 131, 23.5.2007, str. 10).

(9)  UL L 328, 23.12.2000, str. 2. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2060/2004 (UL L 357, 2.12.2004, str. 3).

(10)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2011/2006 (UL L 384, 29.12.2006, str. 1).

(11)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 378/2007 (UL L 95, 5.4.2007, str. 1).

(12)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(13)  UL L 265, 26.9.2006, str. 1.

(14)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2012/2006 (UL L 384, 29.12.2006, str. 8).

(15)  UL L 198, 22.7.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila razveljavljena z učinkom od 1. januarja 2009 z Uredbo (ES) št. 834/2007 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

(16)  Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (UL L 242, 10.9.2002, str. 1).

(17)  UL L 214, 4.8.2006, str. 7.

(18)  UL L 67, 10.3.1994, str. 89. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 427/2003 (UL L 65, 8.3.2003, str. 1).

(19)  UL L 349, 31.12.1994, str. 53. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2200/2004 (UL L 374, 22.12.2004, str. 1).

(20)  UL L 273, 17.10.2007, str. 1

(21)  UL L 297, 21.11.1996, str. 29. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1182/2007 (UL L 273, 17.10.2007, str. 1)


PRILOGA I

Izčrpen seznam pravil, ki se lahko v skladu s členoma 14 in 23 razširijo na proizvajalce nečlane

1.

Pravila o obveščanju o proizvodnji:

(a)

obveščanje o načrtovani pridelavi po proizvodih in, kjer je potrebno, po sortah;

(b)

obveščanje o setvi in sajenju;

(c)

obveščanje o celotnih pridelovalnih površinah po proizvodih oziroma, če je možno, po sortah;

(d)

obveščanje o načrtovani količini pridelka in predvidenih rokih spravila pridelka po proizvodih oziroma, če je možno, po sortah;

(e)

periodično obveščanje o količinah pridelka in razpoložljivih zalogah, po sortah;

(f)

informacije o skladiščnih zmogljivostih.

2.

Pravila za proizvodnjo:

(a)

izbira semena, ki se uporablja, glede na namen uporabe (sveža poraba/industrijska predelava);

(b)

krčenje sadovnjakov.

3.

Pravila trženja:

(a)

določeni datumi začetka spravila pridelkov, časovni razpored trženja;

(b)

minimalne zahteve glede kakovosti in velikosti;

(c)

priprava, predstavitev, pakiranje in označevanje v prvi fazi trženja;

(d)

označevanje porekla proizvoda.

4.

Pravila za varstvo okolja:

(a)

uporaba mineralnih in organskih gnojil;

(b)

uporaba fitofarmacevtskih sredstev in drugih metod zaščite pridelka;

(c)

največje mejne vrednosti ostankov pesticidov in gnojil v sadju in zelenjavi;

(d)

pravila za odlaganje stranskih proizvodov in uporabljenega materiala;

(e)

pravila v zvezi s proizvodi, ki so bili umaknjeni s trga.

5.

Pravila o promociji in sporočanju v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem kriz, kot je navedeno v členu 9(2)(c).


PRILOGA II

Priloge k Uredbi (ES) št. 1782/2003 se spremenijo:

1.

V Prilogi I:

(a)

se črta vrstica „Rozine“;

(b)

za vrstico „Sladkorna pesa in trs za proizvodnjo sladkorja“ se vstavijo naslednje vrstice:

„Sadje in zelenjava za predelavo

Naslov IV, Poglavje 10g te uredbe

Prehodna plačila za sadje in zelenjavo

Jagode in maline za predelavo

Naslov IV, Poglavje 10h te uredbe

Prehodno plačilo za jagodičje

Sadje in zelenjava

Člen 143bb te uredbe

Ločeno plačilo za sadje in zelenjavo“

2.

Priloga II se nadomesti z naslednjim:

PRILOGA II

Nacionalne zgornje meje iz člena 12(2)

(v milijonih EUR)

Država članica

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

Belgija

4,7

6,4

8,0

8,0

8,1

8,1

8,1

8,1

Danska

7,7

10,3

12,9

12,9

12,9

12,9

12,9

12,9

Nemčija

40,4

54,6

68,3

68,3

68,3

68,3

68,3

68,3

Grčija

45,4

61,1

76,4

79,7

79,7

79,7

79,7

79,7

Španija

56,9

77,3

97,0

103,8

103,9

103,9

103,9

103,9

Francija

51,4

68,7

85,9

87,0

87,0

87,0

87,0

87,0

Irska

15,3

20,5

25,6

25,6

25,6

25,6

25,6

25,6

Italija

62,3

84,5

106,4

116,5

116,6

116,6

116,6

116,6

Luksemburg

0,2

0,3

0,4

0,4

0,4

0,4

0,4

0,4

Nizozemska

6,8

9,5

12,0

12,0

12,0

12,0

12,0

12,0

Avstrija

12,4

17,1

21,3

21,4

21,4

21,4

21,4

21,4

Portugalska

10,8

14,6

18,2

19,6

19,6

19,6

19,6

19,6

Finska

8,0

10,9

13,7

13,8

13,8

13,8

13,8

13,8

Švedska

6,6

8,8

11,0

11,0

11,0

11,0

11,0

11,0

Združeno kraljestvo

17,7

23,6

29,5

29,5

29,5

29,5

29,5

29,5

3.

V Prilogi V se črtajo vrstice „Suho grozdje“, „Citrusi za predelavo“ in „Paradižnik za predelavo“.

4.

V Prilogi VII se doda naslednja točka:

„M.

Sadje in zelenjava, jedilni krompir in drevesnice

Države članice določijo znesek, ki se vključi v referenčni znesek posameznega kmeta na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kot na primer:

znesek tržne podpore, ki jo je kmet neposredno ali posredno prejel za sadje in zelenjavo, jedilni krompir in drevesnice,

površina, ki se uporablja za pridelavo sadja in zelenjave, jedilnega krompirja in za drevesnice,

količine pridelanega sadja in zelenjave, jedilnega krompirja in drevesnic,

ob upoštevanju reprezentativnega obdobja enega ali več tržnih let, ki je lahko različno za vsak proizvod, od tržnega leta z zaključkom v letu 2001, oziroma za države članice, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004 ali po tem datumu, od tržnega leta z zaključkom v letu 2004, pa do tržnega leta z zaključkom v letu 2007.

Države članice izračunajo ustrezno število hektarjev iz člena 43(2) na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kot so površine iz druge alinee prvega odstavka,

Uporaba meril pri tej točki je lahko različna za posamezne vrste sadja in zelenjave, jedilni krompir in drevesnice, če je to ustrezno in objektivno utemeljeno. Države članice lahko na isti podlagi odločijo, da pred koncem triletnega prehodnega obdobja, ki se zaključi 31. decembra 2010, ne bodo določile zneskov, ki jih je treba vključiti v referenčni znesek, in upravičenega števila hektarjev v skladu s to točko.

V tej uredbi ‚sadje in zelenjava‘ pomeni proizvode iz člena 1(2) Uredbe (ES) št, 2200/96 in člena 1(2) Uredbe (ES) št, 2201/96, ‚jedilni krompir‘ pa pomeni krompir pod oznako KN 0701, razen krompirja, namenjenega pridelavi krompirjevega škroba, za kar je dodeljena podpora v členu 93.“

5.

Prilogi VIII in VIIIa se nadomestita z naslednjim:

PRILOGA VIII

Nacionalne zgornje meje iz člena 41

(EUR '000)

Država članica

2005

2006

2007

2008

2009

2010 in pozneje

Belgija

411 053

580 376

593 395

606 935

614 179

611 805

Danska

943 369

1 015 479

1 021 296

1 027 278

1 030 478

1 030 478

Nemčija

5 148 003

5 647 175

5 695 607

5 744 240

5 770 254

5 774 254

Grčija

838 289

2 143 603

2 171 217

2 365 298

2 367 713

2 178 382

Španija

3 266 092

4 635 365

4 649 913

4 830 954

4 838 536

4 840 413

Francija

7 199 000

8 236 045

8 282 938

8 382 272

8 407 555

8 415 555

Irska

1 260 142

1 335 311

1 337 919

1 340 752

1 342 268

1 340 521

Italija

2 539 000

3 791 893

3 813 520

4 151 330

4 163 175

4 184 720

Luksemburg

33 414

36 602

37 051

37 051

37 051

37 051

Nizozemska

386 586

428 329

833 858

846 389

853 090

853 090

Avstrija

613 000

633 577

737 093

742 610

745 561

744 955

Portugalska

452 000

504 287

571 377

608 601

609 131

608 827

Finska

467 000

561 956

563 613

565 690

566 801

565 520

Švedska

637 388

670 917

755 045

760 281

763 082

763 082

Združeno kraljestvo

3 697 528

3 944 745

3 960 986

3 977 175

3 985 834

3 975 849

PRILOGA VIIIa

Nacionalne zgornje meje, navedene v členu 71c

(EUR '000)

Koledarsko leto

Bolgarija

Češka

Estonija

Ciper

Latvija

Litva

Madžarska

Malta

Romunija

Poljska

Slovenija

Slovaška

2005

 

228 800

23 400

8 900

33 900

92 000

350 800

670

 

724 600

35 800

97 700

2006

 

294 551

27 300

12 500

43 819

113 847

446 305

830

 

980 835

44 184

127 213

2007

200 384

377 919

40 400

17 660

60 764

154 912

540 286

1 668

441 930

1 263 706

59 026

161 362

2008

246 766

470 463

50 500

27 167

75 610

193 076

677 521

3 017

532 444

1 579 292

73 618

201 937

2009

287 399

559 622

60 500

31 670

90 016

230 560

807 366

3 434

623 399

1 877 107

87 942

240 014

2010

327 621

645 222

70 600

36 173

103 916

267 260

933 966

3 851

712 204

2 162 207

101 959

276 514

2011

407 865

730 922

80 700

40 676

117 816

303 960

1 060 666

4 268

889 814

2 447 207

115 976

313 114

2012

488 209

816 522

90 800

45 179

131 716

340 660

1 187 266

4 685

1 067 425

2 732 307

129 993

349 614

2013

568 553

902 222

100 900

49 682

145 616

377 360

1 313 966

5 102

1 245 035

3 017 407

144 110

386 214

2014

648 897

902 222

100 900

49 682

145 616

377 360

1 313 966

5 102

1 422 645

3 017 407

144 110

386 214

2015

729 241

902 222

100 900

49 682

145 616

377 360

1 313 966

5 102

1 600 256

3 017 407

144 110

386 214

2016 in naslednja leta

809 585

902 222

100 900

49 682

145 616

377 360

1 313 966

5 102

1 777 866

3 017 407

144 110

386 214


Top