30.5.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/14

(1)

Odstavek 2 poglavja 4 Priloge IV k Aktu o pristopu iz leta 2003 določa, da je treba vse zaloge proizvodov, zasebne in javne, na dan pristopa v prostem prometu na ozemlju Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (v nadaljnjem besedilu „novih držav članic“), ki presegajo količino, ki jo je mogoče upoštevati kot običajni prenos zalog, odpraviti na stroške novih držav članic. Pojem običajnega prenosa zalog se opredeli za vsak proizvod na podlagi meril in ciljev, ki so lastni vsaki skupni tržni ureditvi.

(2)

Merila in cilji, ki so lastni vsaki skupni tržni ureditvi, ter razmerje med cenami v novih državah članicah pred pristopom in cenami Skupnosti pomenijo, da je treba običajni prenos zalog oceniti ob upoštevanju dejavnikov, ki se med posameznimi sektorji razlikujejo.

(3)

Podlaga za izračun stopenj presežnih zalog naj bi bila nihanja v domači proizvodnji plus uvoz minus izvoz v dvanajstih mesecih tik pred pristopom, to je od 1. maja 2003 do 30. aprila 2004, v primerjavi s povprečjem nihanj domače proizvodnje plus uvoz minus izvoz za tri pretekla dvanajstmesečna obdobja.

(4)

Komisija je nove države članice pozvala, naj ji pošljejo pripombe o splošni metodologiji izračuna in morebitne utemeljitve posebnih razmer, ki bi upravičevale večje zaloge od običajnih. Nato je najprej ocenila pripombe o splošni metodologiji in jo dopolnila na podlagi celostne analize razmer, s čimer je bil izoblikovan horizontalni pristop, ki naj bi se uporabljal za vse nove države članice. Zatem je obravnavala posamezne utemeljitve, ki so jih predložile nove države članice. Na podlagi te obravnave so bili prilagojeni rezultati horizontalnega izvajanja.

(5)

Rezultate izračuna bi bilo treba prilagoditi in pri tem upoštevati, da so nekatere kategorije proizvodov, denimo maslo in masleno olje, različne kakovosti riža, hmelj, semena, vinski alkohol, tobak in žita, dejansko zamenljive in bi se lahko obravnavale kot skupina, tako da bi se povečanje ravni zalog nekaterih proizvodov v skupini izravnalo z zmanjšanjem ravni zalog drugih proizvodov v skupini.

(6)

Nove države članice so opozorile, da bi se lahko v proizvodnji in trgovini med obdobjem za izračun kazal trend rasti, zlasti kjer je bil zaradi pristopa k Evropski uniji prizadet ekonomski razvoj njihovega gospodarstva. Če tak trend ne bi bil upoštevan, bi bile ocene presežnih ravni zalog lahko pretirane. Izračun je bil tako prilagojen z uvedbo mehanizma, ki upošteva ta trend tako za proizvodnjo in trgovino. (V ta mehanizem naj bi bili zajeti tudi morebitni podobni trendi v notranji porabi.)

(7)

Izračun naj bi temeljil na uradnih mesečnih podatkih Eurostata, ki jih predložijo države članice, kadar so ti na voljo. Kadar taki podatki niso na voljo ali so nepopolni, bi se morala uporabljati metoda najboljše ocene, ki temelji na drugih razpoložljivih virih informacij, oblikovana v tesnem sodelovanju z novimi državami članicami.

(8)

Preostali viri informacij, ki so se uporabljali, so letni podatki Eurostata, podatki iz bilanc stanja novih držav članic za zadevne proizvode in podatki, ki so jih nove države članice uradno poslale Komisiji in jih je potrdil nacionalni statistični urad.

(9)

Na prošnjo novih državah članic so bile upoštevane dodatne okoliščine, značilne za posamezno državo, zlasti nekatere posebne okoliščine nastanka zalog.

(10)

Uvesti bi bilo treba prag za primere, ko so količine presežnih zalog razmeroma majhne v primerjavi s količino, ki jo je mogoče upoštevati kot običajni prenos zalog. Tako bo upoštevano območje napake pri zbiranju statističnih podatkov v posebnih okoliščinah predpristopnega obdobja ter zahtevnost in obseg tega zbiranja. Potemtakem se novi državi članici ne naloži plačilo zneska za količino presežnih zalog določenega proizvoda, kakor je bil izračunan, če ta količina ne presega 10 % količine, ki jo je mogoče upoštevati kot običajni prenos zalog tega proizvoda v zadevni državi članici.

(11)

Najprimernejša metoda za izračun finančnih posledic presežnih zalog bi morala ob upoštevanju cilja iz odstavka 2 poglavja 4 Priloge IV k Aktu o pristopu iz leta 2003 vsebovati oceno stroškov njihovega uničenja v vsakem zadevnem sektorju. V primerih, ko se je za proizvode v letu po pristopu izvajal sistem izvoznih nadomestil, je ustrezno določiti finančne posledice na podlagi razlike med ravnjo cen na notranjem in zunanjem trgu, kar kaže povprečno izvozno nadomestilo v dvanajstmesečnem obdobju takoj po pristopu.

(12)

Za proizvode, za katere se ni izvajal sistem izvoznih nadomestil, kot so vložene gobe, česen, sadni sokovi, in za katere so v nekaterih novih državah članicah nastale precejšnje presežne zaloge, je za enakovreden pristop ustrezno kot osnovo upoštevati cenovne razlike med povprečnimi cenami na notranjem in zunanjem trgu. Zaradi začasnih finančnih posledic, ki izhajajo iz oblikovanja presežnih zalog za različne kmetijske proizvode v nekaterih novih državah članicah, bi morale zadevne države plačati ustrezne zneske v proračun Skupnosti. Treba je določiti datum za ta plačila.

(13)

Zaradi morebitnih precejšnjih finančnih posledic za državo članico je upravičeno državam članicam odobriti štiriletno obdobje za plačilo teh zneskov.

(14)

Ker ustrezni upravljalni odbori niso sprejeli svojega mnenja v roku, ki ga je določil predsednik –