30.4.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 112/77

(1)

V dopisu z dne 9. avgusta 2001 je satelitski operater Nordic Satellite AB („NSAB“) (2) predložil Evropski komisiji („Komisija“) pritožbo glede domnevne državne pomoči, ki jo je švedska država dodelila švedskemu operaterju prizemnega omrežja, družbi Teracom AB („Teracom“), in nekaterim njenim hčerinskim družbam v zvezi z vzpostavitvijo digitalne prizemne televizije na Švedskem (3). V dopisu z dne 28. novembra 2001 je televizijski distributer Viasat AB („Viasat“) – povezani operater brezplačne in plačljive televizije – predložil zelo podobno pritožbo kot NSAB.

(2)

Po predhodni preiskavi je Komisija v dopisu z dne 14. julija 2004 obvestila Švedsko, da se je odločila sprožiti formalni postopek preiskave (v nadaljevanju „odločitev o sprožitvi postopka“), kot je določen v členu 88(2) Pogodbe ES v zvezi z domnevnimi ukrepi pomoči. Odločitev o sprožitvi postopka je bila 25. septembra 2004 objavljena v Uradnem listu Evropske unije. Švedsko in druge zainteresirane stranke je pozvala, naj predložijo svoje pripombe o domnevnih ukrepih pomoči.

(3)

Dne 29. oktobra 2004 je Komisija prejela odgovor vlade Švedske („odgovor z dne 29. oktobra“) na odločitev o sprožitvi postopka. Prejela je tudi pripombe naslednjih zainteresiranih strank: družbe B2 Bredband AB („B2“) (4), Evropskega združenja za kabelske komunikacije („ECCA“) (5), Evropskega združenja satelitskih operaterjev („ESOA“) (6) in družb NSAB (7), Telenor Broadcast Holding AS („Telenor Broadcast“) (8), TeliaSonera AB („TeliaSonera“) (9), UGC Europe, Inc. („UGC“) (10) ter Viasat (11).

(4)

Komisija je v dopisih z dne 17. novembra 2004 in 17. januarja 2006 posredovala stališča zainteresiranih strank vladi Švedske. Vlada Švedske je svoje pripombe na ta stališča predložila v dopisih z dne 20. decembra 2004 in 20. marca 2006.

(5)

Dne 22. novembra 2004 so se službe Komisije sestale z ECCA. Organizirani so bili tudi sestanki s predstavniki NSAB in ESOA dne 1. marca 2005 ter 21. in 30. novembra 2005.

(6)

Komisija je v dopisih z dne 8. februarja 2006, 7. aprila 2006, 31. maja 2006 in 30. avgusta 2006 poslala Švedski zahtevke za dodatne informacije. Vlada Švedske je odgovorila z dopisi z dne 20. marca 2006 („odgovor z dne 20. marca“) (evidentiran 22. marca 2006), z dne 25. aprila 2006 („odgovor z dne 25. aprila“) (evidentiran 24. oktobra 2006), z dne 5. maja 2006 („odgovor z dne 5. maja“) (evidentiran 11. maja 2006), z dne 15. junija 2006 (evidentiran 16. junija 2006) in dne 1. septembra 2006 (evidentiran 4. septembra 2006).

(7)

Ta odločba zadeva domnevno državno pomoč, dodeljeno družbi Teracom in njeni hčerinski družbi Boxer TV-Access („Boxer“) (če ni drugače navedeno, so družba Teracom in njene hčerinske družbe v nadaljnjem besedilu skupaj poimenovane „Teracom“) v zvezi z razvojem platforme za digitalno prizemno televizijo na Švedskem (12). Pritožniki trdijo, da je Teracom prejel neposredno in posredno (prek javnih televizijskih postaj SVT in UR) finančno podporo švedske države. S to podporo naj bi digitalni prizemni prenos na Švedskem domnevno dobil nepravično konkurenčno prednost pred drugimi vrstami platform za digitalni prenos, kot sta kabelska in satelitska.

(8)

Odločba ne bo obravnavala tega, da Švedska ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za izpolnjevanje Direktive o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji, ker je to predmet ločenega sklepa Sodišča Evropskih skupnosti (13).

(9)

Družba Teracom je zadolžena za gradnjo in delovanje platforme za digitalno prizemno televizijo na Švedskem. Je javno podjetje, ki je v celoti v državni lasti. Ustanovljeno je bilo leta 1992, da bi prevzelo dejavnosti prenosa televizijskih in radijskih programov, ki jih je prej opravljala švedska telekomunikacijska uprava („Televerket“) (14).

(10)

Teracom po svojem statutu opravlja prenos in razširjanje radijskih in televizijskih programov ter razvoj, trženje in opravljanje drugih storitev, ki so povezane ali združljive z njegovimi dejavnostmi prenosa in razširjanja. Navedene druge storitve so v glavnem telekomunikacijske in informacijske storitve.

(11)

Teracom je od ustanovitve izključni lastnik in operater edinega prizemnega omrežja za radiodifuzijo na Švedskem (15). Zasebne in komercialne televizijske postaje morajo za razširjanje programa po prizemni platformi z družbo Teracom skleniti pogodbe o prenosu in ji plačevati storitve.

(12)

Švedski organ za pošto in telekomunikacije („Post- och telestyrelsen“) je 15. decembra 2005 sprejel dva sklepa, v katerih je navedel, da ima Teracom v vlogi omrežnega operaterja znatno tržno moč na švedskih trgih na debelo za storitve prizemne radiodifuzije. Zato je družbi Teracom naložil posebne obveznosti glede razširjanja televizijskih vsebin končnim uporabnikom prek analognega in digitalnega prizemnega omrežja. Teracom mora zdaj pod določenim pogoji zagotoviti dostop do prizemne platforme družbam, ki želijo razširjati televizijske vsebine končnim uporabnikom, uporabljati stroškovno naravnano oblikovanje cen, uporabljati nediskriminacijske pogoje za dostop do prizemne platforme ter voditi ločeno in odprto knjigovodstvo za lastne dejavnosti in dejavnosti, povezane z zagotavljanjem dostopa (16).

(13)

Družba Boxer ponuja uporabnikom dostop do paketov s televizijskimi programi in druge storitve prek platforme za digitalno prizemno televizijo. Družba je bila ustanovljena oktobra 1999, 70 % lastniškega deleža ima Teracom, 30 % pa britanska družba z zasebnim lastniškim in tveganim kapitalom 3i (17).

(14)

Boxer je edini distributer televizijskih programov (vključno s plačljivo televizijo) v digitalnem prizemnem omrežju na Švedskem. Ko dobijo televizijske postaje radiodifuzijsko dovoljenje za švedsko prizemno omrežje, lahko za razširjanje svojih programov podpišejo distribucijsko pogodbo z družbo Boxer ali pa se odločijo za nekodirano oddajanje. Večina televizijskih postaj, ki oddaja po digitalnem prizemnem omrežju, je podpisala distribucijsko pogodbo z družbo Boxer (18). Družba Boxer navaja, da je v letu 2005 zrasla za 42 % in je imela konec decembra 2005 več kot pol milijona naročnikov (19).

(15)

SVT je glavna javna radijska in televizijska postaja na Švedskem. Od leta 1997 je SVT v lasti Fundacije tako kot vse druge javne radijske in televizijske postaje na Švedskem (20). Njene obveznosti, ki jih ima kot javna radijska in televizijska postaja, so določene v dovoljenjih za analogno in digitalno radiodifuzijo, ki jih izdaja vlada. Javni programi SVT morajo doseči 99,8 % švedskega prebivalstva, oddajati pa mora čim več prek prizemnega omrežja (21). Zahteva, da je treba zajeti 99,8 % prebivalstva, pomeni, da mora SVT do dokončne izgradnje digitalne prizemne platforme hkrati oddajati po analognem prizemnem omrežju. SVT trenutno kupuje vse storitve za prizemni prenos pri družbi Teracom (22).

(16)

Vsi programi SVT se oddajajo kot nekodirani televizijski programi. V radiodifuzijskem dovoljenju SVT je navedeno tudi, da lahko SVT uporablja satelite in SVT dejansko oddaja svoje javne programe prek satelita, da bi dosegla vse švedsko prebivalstvo. Od marca 1999 do aprila 2004 je imel operater NSAB – eden od pritožnikov – izključno pravico do oddajanja javnih programov SVT v nordijski regiji prek svojih satelitov (23). Javni programi SVT so dosegljivi tudi prek kabelskega omrežja v skladu z zakonodajo o obveznem prenosu.

(17)

UR – „izobraževalni radio“ – je druga javna radijska in televizijska postaja na Švedskem. Oddaja radijski in televizijski program. Tako kot SVT je tudi UR v lasti Fundacije (glej točko 3.1.3) (24).

(18)

Podobno kot pri SVT so obveznosti, ki jih ima UR kot javna radijska in televizijska postaja, določene v njenem dovoljenju za radiodifuzijo in UR mora po posvetovanju s Švedskim radiom („Sveriges Radio“) in SVT kupiti storitve za prenos prek analognega prizemnega omrežja od družbe Teracom (25). UR oddaja prek enega od kanalov SVT, njeni programi pa morajo doseči 99,8 % švedskega prebivalstva. Programe UR je treba oddajati tudi prek prizemnega omrežja, kjer niso kodirani, in prek kabelskih omrežij v okviru obveznega prenosa.

(19)

V nadaljnjem besedilu te odločbe se SVT in UR obravnavata skupaj kot „SVT“ in številčni podatki (npr. odobrena sredstva in plačila) za obe posamezni družbi so obravnavani združeno (26).

(20)

Družba NSAB ima sedež na Švedskem. NSAB ima v lasti in upravlja dva satelita Sirius, ki zagotavljata nordijski in baltski regiji ter vzhodni in srednji Evropi televizijske ter druge medijske in telekomunikacijske storitve. NSAB razširja radijske in televizijske signale javnih in zasebnih postaj.

(21)

75 % NSAB je v lasti enega vodilnih operaterjev v Evropi za satelitske storitve neposredno na domu – družbe SES ASTRA s sedežem v Luksemburgu – 25 % pa je v lasti Švedske vesoljske družbe („Svenska Rymdaktiebolaget“). Švedska vesoljska družba je družba z omejeno odgovornostjo v lasti države in deluje na Švedskem (27). Do marca 2000 je bila družba Teracom delni lastnik NSAB (28).

(22)

Viasat je povezani operater brezplačne in plačljive televizije, ki razširja programe prek satelitske platforme Sirius. Deluje v Združenem kraljestvu, kjer ima tudi sedež. Viasat je hčerinska družba, ki je v celoti v lasti švedske medijske skupine MTG AB („MTG“). MTG deluje po vsem svetu in trdi, da je med drugim največji operater brezplačne in plačljive televizije v Skandinaviji in baltskih državah.

(23)

Televizijski programi se na Švedskem trenutno razširjajo prek prizemnih omrežij, kabelskih omrežij in skupnih antenskih sistemov („SMATV“), prek satelita in širokopasovne povezave. Po trditvah vlade bo kmalu mogoče razširjati televizijske programe tudi prek tretje generacije omrežij mobilne telefonije (29).

(24)

Prikaz 1 prikazuje primerjavo med različnimi televizijskimi platformami glede na njihovo pomembnost na Švedskem v letu 2006. Prikaz kaže dejansko uporabo različnih platform, izraženo kot odstotek vseh švedskih gospodinjstev (30). Prizemna platforma je v prikazu razdeljena na analogni in digitalni sprejem.

Prikaz 1

Dejanski sprejem TV-programov v gospodinjstvih na Švedskem v letu 2006

(25)

Na vse trenutno razpoložljive platforme za prenos, torej kabelsko, satelitsko in prizemno, je vplival ali še vpliva prehod z analognega na digitalno razširjanje televizijskih programov. Digitalizacija razširjanja programov ima mnogo prednosti v smislu bolj učinkovite izrabe spektra in izboljšanih možnosti prenosa. Tako se bodo pojavile nove in boljše visoko kakovostne storitve, uporabniki bodo imeli večjo izbiro.

(26)

Ne glede na način prenosa ima digitalni prenos ali odprto arhitekturo ali pa vsebuje sistem za pogojni dostop s kodiranimi kanali. To pomeni, da potrebujejo gledalci za sprejem odprtih digitalnih prenosov digitalni sprejemnik, ki je lahko vgrajen v televizijski sprejemnik ali v obliki ločene naprave, ki deluje kot dekoder. Gledalci morajo imeti za ogled kodiranih kanalov napravo, ki lahko bere tako imenovano dekodirno kartico.

(27)

V zadnjih petih letih se je digitalna televizija na Švedskem zelo razvila. Med letoma 2000 in 2005 so zabeležile rast vse digitalne platforme – satelitska, kabelska in prizemna – v ospredju digitalizacije pa je bila satelitska (glej prikaz 2) (31).

Prikaz 2

Razvoj digitalnih platform Švedskem (2000–05)

(28)

Na podlagi vladnega predloga je parlament leta 1997 odločil, da je treba začeti razvijati digitalno prizemno omrežje v več delih države in da se mora država postopno odločiti, ali naj se izgradnja omrežja nadaljuje in kako naj se nadaljuje (32). Sprejeta je bila odločitev, da morajo razvoj digitalnega prizemnega omrežja v celoti financirati udeležene družbe, torej televizijske in radijske postaje ter lastnik omrežja, in ne država (33).

(29)

Parlament je leta 2003 odločil, da je treba analogno prizemno omrežje izključiti do 1. februarja 2008 (34), maja 2004 pa je odločil, da mora multipleks, namenjen digitalnim prenosom SVT, pokrivati 99,8 % prebivalstva, preden se analogno prizemno omrežje popolnoma izklopi. Do tedaj bi moral pokrivati 98 % prebivalstva vsaj še en multipleks. Zahteve glede pokritosti za druge multiplekse niso bile sprejete (35).

(30)

Po trditvah družbe Teracom se je prva faza izklopa analognega prizemnega omrežja začela 19. septembra 2005 in zajela približno 150 000 gospodinjstev na Švedskem (36). V preglednici 1 so prikazane načrtovane faze in predvideni odstotek prebivalstva, vključenega v posamezne faze izklopa.

Preglednica 1

Načrtovani izklop analognega prizemnega omrežja in predvideni odstotek vključenega prebivalstva

(31)

Lastna sredstva družbe Teracom in prihodki od prodaje omrežnih storitev (npr. prispevki za uporabo) niso zadostovali za kritje celotnih stroškov naložb, povezanih z razvojem vsedržavnega digitalnega prizemnega omrežja, zato je moral Teracom zbrati dodaten kapital. Zbral ga je s posojili na kapitalskem trgu in s prodajo premoženja ter tako financiral razvoj digitalnega prizemnega omrežja (37).

(32)

Digitalna prizemna televizija deluje prek multipleksov, sistemov, ki združujejo in digitalizirajo več signalov za prenos po enem vodu ali skupnem kanalu. To omogoča večjo zmogljivost in hkraten prenos več kanalov. Teracom trenutno upravlja pet multipleksov, vsak pa ima zmogljivost prenosa približno osem posameznih televizijskih kanalov. Spomladi 2006 so štirje multipleksi pokrivali približno 98 % švedskega prebivalstva, peti multipleks pa približno 50 % prebivalstva (38).

(33)

Odločitev vlade o izdaji dovoljenj temelji na priporočilih Agencije za radio in televizijo („Radio och TV-verket“), ki prouči vloge. Oktobra 2006 je približno 40 televizijskih postaj dobilo dovoljenje za radiodifuzijo v digitalnem prizemnem omrežju. Eden od petih multipleksov je namenjen SVT, drugi je trenutno namenjen v glavnem TV4, preostale pa si delijo drugi imetniki dovoljenj (39).

(34)

Družba Boxer je odgovorna za naročniško bazo, torej za trženje ponudbe plačljive televizije na digitalni prizemni platformi pri končnih uporabnikih. Po trditvah vlade družbama Teracom in Boxer močno konkurirajo druge platforme za prenos, kot so satelitski operaterji. Zaradi tega bi družba Boxer, medtem ko se je poizkušala uveljaviti in si pridobiti stranke, tem strankam težko zaračunavala polno ceno dekoderja. Po vzpostavitvi digitalne prizemne platforme je družba Boxer zato strankam ponudila dekoderje po nizki ceni, stroške pa si je povrnila v celotnem obdobju trajanja naročniških pogodb. Zaradi tega je imela družba Boxer precejšnje izgube v začetni fazi delovanja. Ko je imela družba Boxer izgube, sta jo pod enakimi pogoji dokapitalizirali obe matični družbi: 70 % Teracom in 30 % Skandia (40).

(35)

V skladu s švedsko zakonodajo mora vsako gospodinjstvo s televizijskim sprejemnikom plačevati prispevek za opravljanje televizijske dejavnosti. Z denarnimi sredstvi iz prispevka za opravljanje televizijske dejavnosti se financirajo javna podjetja (televizija in radio) na Švedskem (41).

(36)

Prispevek za opravljanje televizijske dejavnosti pobira subjekt, ki je v skupni lasti vseh švedskih javnih radijskih in televizijskih družb: Radiotjänst i Kiruna AB („Rikab“) (42). Rikab nakazuje denarna sredstva, ki jih zbere, na poseben račun pri Švedskem uradu za javni dolg („Riksgäldskontoret“), tako imenovani „rundradiokontot“.

(37)

Na podlagi dejavnosti SVT in kakršnih koli sprememb ali dodatkov, ki jih vlada želi dodati obveznostim iz opravljanja javnih storitev, parlament vsako leto določi znesek, ki ga bo imela družba na voljo za opravljanje javnih storitev (43). SVT uporablja dodeljena denarna sredstva za opravljanje javnih storitev, kot je določeno v radiodifuzijskem dovoljenju in pogojih financiranja (44). SVT se sama odloča, koliko dodeljenih denarnih sredstev je treba porabiti npr. za programske dejavnosti in koliko za razširjanje programov (npr. plačila družbi Teracom za prenos) (45).

(38)

Med preklapljanjem na digitalno prizemno omrežje bosta analogni in digitalni prizemni prenos potekala vzporedno, da bodo imeli gledalci dovolj časa za priklop na nov način sprejemanja. Da SVT ne bi imela višjih stroškov zaradi vzporednega prenosa, kar bi povzročilo bistveno zvišanje prispevka za opravljanje televizijske dejavnosti, ki jo plačujejo lastniki televizijskih sprejemnikov (46), se je država odločila uporabiti drugačen mehanizem financiranja za kritje teh stroškov. V ta namen je bil leta 2002 odprt ločen račun pri Uradu za javni dolg, tako imenovani „distribucijski račun“ („distributionskontot“). Distribucijski račun se financira z denarnimi sredstvi z računa „rundradiokontot“ in s posojilom, ki ga odobri Urad za javni dolg. Denarna sredstva se z distribucijskega računa nato nakažejo SVT, ki plača prizemni prenos (47).

(39)

Prvih nekaj let ima distribucijski račun primanjkljaj, ker je znesek denarnih sredstev, nakazanih nanj z računa „rundradiokontot“, manjši od zneska, nakazanega z distribucijskega računa SVT za plačevanje prenosa. Razlika med sredstvi, ki jih distribucijski račun prejeme z računa „rundradiokontot“, in denarnimi sredstvi, ki jih SVT potrebuje za plačevanje prenosa, se krije s posojilom, ki ga odobri Urad za javni dolg. Po izklopu analognega prizemnega omrežja, ko SVT ne bo treba več plačevati vzporednega prenosa analognih in digitalnih prizemnih signalov, se bodo nakazila z distribucijskega računa SVT zmanjšala, primanjkljaj na distribucijskem računu pa bo postopoma odplačan. Ocenjuje se, da bodo vsi stroški vzporednega prenosa v celoti povrnjeni do leta 2013, ko bo distribucijski račun spet izravnan (48).

(40)

V skladu s pogoji financiranja se zdi, da SVT ni nikakor omejena glede načina uporabe in dodeljevanja denarnih sredstev, ki jih prejme z računa „rundradiokontot“ in distribucijskega računa, pod pogojem da se denarna sredstva porabijo izključno za opravljanje javnih storitev, opredeljenih v radiodifuzijskem dovoljenju in pogojih financiranja (49).

(41)

Del finančnih sredstev, ki jih prejema SVT, se uporablja za nakup storitev prizemnega prenosa pri družbi Teracom. Ceno teh storitev s pogajanji določita SVT in Teracom brez udeležbe vlade. Glede na trditve vlade in letno poročilo družbe Teracom, uporablja Teracom načelo „enake obravnave“ („likabehandlingsprincipen“) za vse radijske in televizijske postaje, kar zadeva plačila za analogni in digitalni prenos (50).

(42)

Teracom je moral od leta 1992 do decembra 2005 cene za analogni prizemni prenos določati na ravni stroškov („självkostnadskalkyl“). Dejanska plačila, ki jih SVT plačuje družbi Teracom, so ponavadi določena za več let vnaprej v pogodbah, o katerih se družbi dogovorita. Po trenutni pogodbi plačila SVT družbi Teracom v obdobju od leta 2004 do leta 2013 med drugim temeljijo na načrtovanem časovnem okviru za izklop analognega prizemnega omrežja. Če parlament odloči, da se časovni okvir spremeni, se lahko plačila prilagodijo (51).

(43)

Kar zadeva digitalni prizemski prenos, se načelo enake obravnave, kot ga uporablja Teracom, izraža tako, da je od leta 1999 vsem radijskim in televizijskim postajam (vljučno s SVT) zaračunaval storitve po istem modelu oblikovanja cen, tako imenovanem modelu oblikovanja cen na podlagi gostote priključkov („penetrationsbaserad prissättning“) (52). To pomeni, da poleg določenih stalnih zneskov za posamezne kanale, t. i. osnovnega plačila („grundavgift“) in priključnine („anslutningsförbindelser“), televizijske postaje plačujejo tudi spremenljivi znesek, ki je sorazmeren z njihovim številom gledalcev (torej gostoto priključkov). Znesek na gledalca je pri tem spremenljivem znesku enak za vse postaje (53). Načelo enake obravnave družbo Teracom omejuje pri oblikovanju cen, ki jih zaračunava SVT, in zagotavlja, da SVT za digitalni prizemni prenos ne plačuje več kot ostale postaje – če so zahtevane storitve enake (54). Načelo enake obravnave je bilo nedavno ponovno potrjeno v Zakonu o proračunu vlade 2005/06 (55).

(44)

[…] (56)  (57)

(45)

V tej odločbi so ocenjeni naslednji ukrepi:

(46)

Komisija je na podlagi informacij, ki jih je imela na voljo ob odločitvi o sprožitvi postopka, lahko sklepala, da je vlada uporabila SVT kot posrednika za prenos državnega denarja družbi Teracom ob preklopu z analogne na digitalno prizemno televizijo. Po razpoložljivih informacijah je SVT prejela finančna sredstva za prenos, ki bi skupaj v obdobju od leta 2002 do leta 2013 presegla predvidene stroške družbe Teracom za prenos kanalov SVT. Presežek finančnih sredstev bi do leta 2013 verjetno znašal približno 509,61 milijona SEK(glej preglednico).

(47)

Kot je navedeno v odločitvi o sprožitvi postopka, je imela Komisija tudi pomisleke glede tega, da so se finančna sredstva, dodeljena SVT za kritje plačil za prenos, samodejno prenesla na Teracom. Če pogoji družbe Teracom za zagotavljanje storitev prenosa postaji SVT ne bi bili primerljivi s pogoji običajnega tržnega posla, bi lahko bila vsa plačila, višja od tržne cene, domnevno prikrita pomoč v korist družbe Teracom.

(48)

Na podlagi informacij, ki jih je imela Komisija na voljo ob odločitvi o sprožitvi postopka, je bilo mogoče sklepati, da bi bila do leta 2007 plačila za prenos družbi Teracom nižja od njenih stroškov prenosa SVT (razvidno iz stolpca 5 v preglednici). Vendar pa je bilo iz informacij razvidno, da bi od leta 2008, ko bo analogno prizemno omrežje izklopljeno in SVT ne bo več treba opravljati vzporednega analognega in digitalnega prenosa, letna plačila SVT presegla stroške družbe Teracom za prenos SVT: od leta 2008 do leta 2013 bi SVT vsako leto družbi Teracom precej preplačala stroške prenosa. Leta 2013 bi plačila SVT po ocenah 2,3-krat presegala stroške prenosa. Ta plačila bi več kot nadomestila začetne izgube družbe Teracom in ji omogočila, da do leta 2013 ustvari dobiček v višini 509,61 milijona SEK. Komisija je podvomila, da bi ta dobiček izhajal iz običajnih tržnih pogojev, in je imela pomisleke, da bi ta dobiček lahko bil državna pomoč v korist družbe Teracom (glej odstavek 32 odločitve s sprožitvi postopka).

Preglednica 2

Plačila SVT družbi Teracom za prenos od leta 2002 do leta 2013, predstavljena v odločitvi o sprožitvi postopka

(49)

Komisija je imela na podlagi informacij, ki so ji bile na voljo ob odločitvi o sprožitvi postopka, razlog za sum, da je bilo kreditno poroštvo izdano v korist družbe Teracom oziroma ga je družba imela vsaj na voljo.

(50)

Leta 2001 napovedi v zvezi s solventnostjo družbe Teracom predvsem zaradi njenih naložb v digitalno prizemno televizijo niso bile preveč optimistične in po tedanjih pričakovanjih naj bi se njena solventnost še poslabšala (58). Zaradi tega je bila družba Teracom v resni nevarnosti, da ne bo mogla spoštovati pogodb za prenos programov SVT in TV4 ter da ne bo imela sredstev za razvoj in upravljanje digitalnega prizemnega omrežja kot celote. Poleg tega je obstajalo tveganje, da ne bo mogla izplačati svojih upnikov.

(51)

Vlada je novembra 2001 v predlogu priporočila, naj se družbi Teracom dodeli kreditno poroštvo v višini največ 2 000 milijonov SEK(približno 210 milijonov EUR). Družba Teracom bi morala plačati kritje tveganja in upravne stroške dodelitve poroštva, poroštvo pa je bilo časovno omejeno (59). Parlament je februarja 2002 odobril ta predlog (60). Po informacijah, ki jih je imela Komisija na voljo ob odločitvi o sprožitvi postopka, je vlada po odobritvi odločila, da bo izdala kreditno poroštvo v korist družbe Teracom.

(52)

Komisija pojasnjuje uporabo člena 87(1) Pogodbe ES za kreditna poroštva, ki jih odobrijo države članice, v Obvestilu o državni pomoči v obliki poroštev („Obvestilo o poroštvih“) (61). V skladu z oddelkom 4 Obvestila o poroštvih samo izpolnitev vseh pogojev zagotavlja, da posamezno državno poroštvo ni državna pomoč po členu 87(1) (62).

(53)

Komisija je lahko na podlagi ozadja kreditnega poroštva in razlogov odločitve za izdajo poroštva, kot je pojasnjeno v odločitvi o sprožitvi postopka (slabo finančno stanje in upadajoča solventnost družbe Teracom), sklepala, da pogoji, določeni v oddelku 4 Obvestila o poroštvih, najbrž niso bili izpolnjeni in da je kreditno poroštvo državna pomoč družbi Teracom.

(54)

Komisija na podlagi informacij o finančnem stanju družbe Teracom, ki so ji bile na voljo ob odločitvi o sprožitvi postopka, ni mogla izključiti možnosti, da je pogojni delniški vložek v obliki dokapitalizacije državna pomoč družbi Teracom.

(55)

Čeprav je družba Teracom leta 2002 začela reorganizirati dejavnosti celotne skupine, da bi izboljšala svoje finančno stanje (63), in so se prodajne napovedi izboljšale, je imela še vedno izgubo in njena solventnost je še vedno upadala (64). Po informacijah, ki jih je imela Komisija na voljo ob odločitvi o sprožitvi postopka, je stopnja solventnosti družbe Teracom konec leta 2002 znašala 20 %, posojilodajalci pa so zahtevali, da je stopnja solventnosti 25 % (stopnja solventnosti skupine naj bi po informacijah Komisije znašala 30 %) (65). Družba Teracom in njeni posojilodajalci so zato zahtevali, naj se odobri dokapitalizacija družbe Teracom (66).

(56)

Po informacijah Komisije je vlada ugotovila, da je bilo slabo finančno stanje družbe Teracom začasno, povzročili pa so ga visoki stroški naložb in poslovanja, in da je dolgoročno Teracom uspešna družba s trdnim položajem na trgu in resnim poslovnim modelom. Marca 2003 je vlada parlamentu predlagala, naj jo pooblasti, da družbi Teracom dodeli pogojni delniški vložek v obliki dokapitalizacije v višini približno 500 milijonov SEK (približno 52,5 milijona EUR) (67). Potem ko je parlament maja 2003 to odobril in po podpisu pogodbe z družbo Teracom junija 2003 je država družbi Teracom dodelila pogojni delniški vložek.

(57)

Marca 2003, pred sprejetjem predloga, je vlada obvestila Komisijo, da namerava parlamentu predložiti predlog o dokapitalizaciji. Vendar pa po trditvah vlade to ni bilo uradno obvestilo Komisiji (68).

(58)

Po informacijah, ki jih je imela Komisija na voljo, je bila torej solventnost družbe Teracom pred dokapitalizacijo nižja od zahtevanih 25 %. Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da transakcija najbrž ni bila opravljena pod pogoji, podobnimi pogojem na trgu zasebnih posojil (torej da bi zasebni upnik sprejel enako odločitev o dokapitalizaciji družbe Teracom). Komisija zato ni mogla izključiti možnosti, da je bila dokapitalizacija državna pomoč.

(59)

Glede na informacije, ki jih je imela Komisija na voljo ob sprožitvi postopka, ni bilo mogoče zaključiti, da vsi trije domnevni ukrepi državne pomoči izpolnjujejo zahteve člena 87(1), in so bili torej državna pomoč.

(60)

Poleg tega Komisija ob odločitvi o sprožitvi postopka ni imela nobenih informacij o tem, da naj bi bila pomoč združljiva s Pogodbo ES. Videti je bilo, da se ne uporablja nobeno odstopanje iz členov 87(2), 87(3) ali 86(2) in bilo je sporno, da Švedska očitno ni upoštevala načela tehnološke nevtralnosti med procesom digitalizacije.

(61)

Komisija je zato sprožila formalni postopek preiskave ter Švedski in zainteresiranim strankam dala priložnost, da predložijo pripombe o predhodni oceni Komisije, navedeni v odločitvi o sprožitvi postopka.

(62)

Družba B2 se strinja z navedbami v odločitvi o sprožitvi postopka. Po trditvah družbe B2 lahko prednosti, odobrene družbi Teracom, izkrivijo konkurenco ne le na področju digitalne satelitske platforme, temveč tudi na področju digitalne kabelske platforme. Pri širokopasovnem prenosu bo televizija z oddajanjem več prejemnikom (multicast) v naslednjih nekaj letih postala zelo razširjena storitev (69).

(63)

Združenje ECCA nima posebnih pripomb na informacije, predstavljene v odločitvi o sprožitvi postopka, vendar odobrava preiskavo digitalnih prizemnih storitev na Švedskem, ki jo opravlja Komisija. Predvsem zato, ker več držav članic z intervencijami financira nove infrastrukture, zlasti digitalna prizemna omrežja in storitve. Po trditvah ECCA te politike že vplivajo na vedenje potrošnikov v zvezi s kabelskim storitvami.

(64)

Poleg tega ECCA trdi, da so postopki in pogoji, ki jih za te platforme določijo nacionalni in regionalni organi, diskriminacijski in so zaradi njih operaterji drugih platform v podrejenem konkurenčnem položaju. Po trditvah ECCA vlagatelji kapitala neradi vlagajo v infrastrukturo, če je verjetno, da bodo organi oblasti spodbujali vzpostavitev konkurenčne infrastrukture, ki lahko zagotavlja enake storitve po subvencioniranih cenah. To lahko zelo negativno vpliva na razpoložljivost finančnih sredstev, ki so potrebna za utrditev te veje kabelske industrije, posodobitev omrežij in uvedbo novih storitev (70).

(65)

Po trditvah združenja ESOA so švedski organi družbi Teracom dodelili nezakonito državno pomoč. Zaradi te pomoči imajo prizemne tehnološke rešitve prednost pred drugimi rešitvami, kot sta kabelska in satelitska, kar izkrivlja konkurenco, ker državna pomoč družbi Teracom omogoča, da zmanjša stroške in nelojalno niža cene, ki jih določajo običajni tržni pogoji.

(66)

ESOA trdi, da upravljanje satelitov za digitalni televizijski prenos zahteva precejšne naložbe. Vendar pa so na neizkrivljenem trgu sateliti močna konkurenca prizemnim (tudi kabelskim) digitalnim rešitvam. Glede na to, da poteka prehod z analognega na digitalno razširjanje po vsej Evropski uniji, je ESOA zaskrbljena, da bi se lahko intervencije, podobne švedskim, dogajale tudi v drugih državah članicah (71).

(67)

Družba NSAB vztraja pri argumentih, ki jih je predložila v svoji pritožbi in dodatnih pripombah, ter se strinja z navedbami v odločitvi o sprožitvi postopka. Vendar pa dvomi, da podatki, ki so jih švedski organi sporočili v odgovoru na odločitev o sprožitvi postopka, zajemajo vsa plačila SVT družbi Teracom ter da pravično in ustrezno prikazujejo dejansko plačane zneske. Zato poziva Komisijo, naj od vlade zahteva dodatne informacije in pojasnila.

(68)

NSAB v zvezi z argumentom vlade, ki daje prednost digitalnemu prizemnemu prenosu pred digitalnim satelitskim prenosom, ugotavlja, da je v nekaterih sosednjih državah sorazmerno malo gospodinjstev, ki ne morejo sprejemati satelitskih prenosov. Poleg tega poudarja, da ima v državah, kot je na primer Finska, 10 % gospodinjstev v območjih, pokritih z ustreznim digitalnim prizemnim omrežjem, težave s sprejemom. Poleg tega navaja, da po podatkih družbe BBC 25 % gospodinjstev v Združenem kraljestvu ne more gledati digitalne prizemne televizije zaradi slabih antenskih napeljav.

(69)

Nazadnje NSAB dvomi o nevtralnosti poročila družbe Öhrlings PriceWaterhouseCoopers („PWC“), kar zadeva dokapitalizacijo skupine Teracom. Trdi tudi, da je poslovna napoved za družbo Tercom v poročilu temeljila na preveč optimističnih predpostavkah, na primer glede pričakovanega števila naročnikov (72).

(70)

Družba Telenor Broadcast se ni opredelila glede tega, ali je domnevni ukrep v zadevnem primeru državna pomoč. Vendar pa poudarja, da bodo zaradi pomoči, dodeljene digitalni prizemni platformi, operaterji drugih platform v podrejenem konkurenčnem položaju na distribucijskih trgih, na katerih se televizijske storitve ponujajo uporabnikom, in na trgih za prenos, kjer se prenosna zmogljivost infrastrukture ponuja radijskim in televizijskim postajam.

(71)

Družba Teracom (vključno z družbo Boxer) zagotavlja storitve prenosa televizijskim in radijskim postajam, uporabnikom pa televizijske storitve, in bo lahko državno pomoč uporabila za subvencioniranje obeh dejavnosti. Na prodajnem trgu za razširjanje televizijskih prgramov lahko to opravi tako, da ponuja televizijske storitve po nižjih cenah ali pa ponudi več dekoderjev, kot bi to bilo ekonomsko izvedljivo brez državne pomoči. Po trditvah družbe Telenor Broadcast je to nadvse pomembno na tej stopnji razvoja enotnega trga za vse platforme.

(72)

Družba Telenor Broadcast se tudi sprašuje, ali obveznost SVT glede pokrivanja 99,8 % švedskega prebivalstva s prizemnim omrežjem sama po sebi pomeni državno pomoč in ali je prizemni prenos stroškovno najbolj učinkovit način razširjanja televizijskih programov (73).

(73)

Družba Telenor Broadcast se ni opredelila glede tega, ali so domnevni ukrepi v zadevnem primeru združljivi s Pogodbo ES. Vendar pa poudarja pomen konkurenčne nevtralnosti med različnimi tehničnimi infrastrukturami na distribucijskem trgu za televizijske programe (74).

(74)

Družba UGC se ni opredelila glede tega, ali so domnevni ukrepi v zadevnem primeru združljivi s Pogodbo ES. Hkrati pa zelo podpira preiskavo, ki jo opravlja Komisija. Poleg tega trdi, da lahko konkurenca s sponzorstvom države resno izkrivlja trg. Meni, da ni upravičena vključenost države v razvoj digitalne prizemne televizije na podlagi argumenta o javnem interesu. Če je zagotavljanje digitalne televizije v javnem interesu, lahko to opravljajo številne druge infrastrukture (75).

(75)

Viasat odobrava preiskavo Komisije in meni, da je iz odločitve o sprožitvi postopka razvidno, da je družba Teracom (vključno z družbo Boxer) prejela precejšnja finančna sredstva iz državnih virov, kar pomeni nezakonito državno pomoč. Popolnoma se strinja z ugotovitvami v odločitvi o sprožitvi postopka. Družba Viasat meni, da je satelitski prenos stroškovno bolj učinkovita platforma in da bo odločitev vlade glede dajanja prednosti prizemnem omrežju omejila izbiro uporabnikov in znižala kakovost razpoložljivih storitev.

(76)

Viasat poleg tega trdi, da je družba Boxer tudi imela korist od dodatne državne pomoči, ne le prek družbe Teracom, ampak tudi neposredno od SVT. V nasprotju s satelitskimi distributerji (vključno z družbo Viasat) družbi Boxer ni treba plačevati pravic za razširjanje programov SVT (76).

(77)

Vlada v odgovoru z dne 29. oktobra zagovarja stališče, da s pomočjo družbi Teracom niso bile kršene obveznosti Švedske po Pogodbi ES. Predvsem trdi, da je odločitev o sprožitvi postopka temeljila na nepopolnih in pogosto nenatančnih informacijah.

(78)

Po trditvah vlade SVT družbi Teracom ni preplačala storitev prenosa v analognem in digitalnem prizemnem omrežju in jih tudi ne bo. Vlada poleg tega trdi, da je ocena Komisije v odločitvi o sprožitvi postopka temeljila na nenatančnih številnih podatkih.

(79)

Prvič, Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka obravnava stroške družbe Teracom za digitalno prizemno omrežje (stolpec 3 preglednice) brez DDV, čeprav je bil v drugih številčnih podatkih v tej preglednici vključen DDV. Po mnenju vlade bi morali biti vsi številčni podatki brez DDV, da bi bili primerljivi (77). V preglednici je predstavljena zadevna preglednica iz odločitve o sprožitvi postopka s popravki, kar zadeva DDV. V skladu s temi popravki bo skupni dobiček družbe Teracom do leta 2013 bistveno nižji (23,7 milijona SEK) od zneska, navedenega v odločitvi o sprožitvi postopka (509,61 milijona SEK).

Preglednica 3

Plačila SVT za prenos od leta 2002 do leta 2013

(brez DDV)

(80)

Drugič, vlada trdi, da odločitev Komisije o sprožitvi postopka temelji na oceni stroškov družbe Teracom za prenos SVT, ki segajo v leto 2001 (glej stolpec 3 v preglednici in stolpec 4 v preglednici). Po trditvah vlade so bili dejanski stroški družbe Teracom bistveno drugačni od teh ocen (glej preglednico), v podporo tem trditvam je predložila pravilne številčne podatke. Razlika je najbolj očitna pri stroških družbe Teracom za digitalno prizemno omrežje, za katero so bili stroški prvotno ocenjeni na 160 milijonov SEK na leto. Ta ocena je temeljila na 98-odstotni stopnji pokritosti z digitalnim omrežjem in popolnem delovanju omrežja od leta 2002, vključno z regionalno razčlenitvijo („regional nedbrytbarhet“) prenosnih signalov in ukrepov za izboljšanje varnosti („säkerhetsåtgärder“) (78). Vendar pa je bilo digitalno prizemno omrežje razvito do te stopnje šele med letom 2005 in šele takrat so stroški družbe Teracom za prenos SVT prek digitalne platforme začeli ustrezati prvotnim ocenam (glej preglednico). Predloženi podatki, ki izražajo dejanske stroške družbe Teracom, zadevajo tudi pomisleke, ki jih je Komisija izrazila v odločitvi o sprožitvi postopka v zvezi s tem, da so bili stroški prenosa SVT v začetni fazi razvoja nižji od 160 milijonov SEK (79).

(81)

Tretjič, vlada je poudarila, da plačila SVT za prenos družbi Teracom, kot so bila predstavljena v odločitvi o sprožitvi postopka (stolpec 1 preglednice in preglednice), ne ustrezajo dejanskim plačilom SVT, ampak zadevajo finančna sredstva, namenjena prenosu z distribucijskega računa na SVT. Ta sredstva je imela SVT na voljo za plačilo prizemnega prenosa, vendar brez obveznosti, da jih mora uporabiti samo za ta namen (80). Vlada je Komisijo tudi opozorila, da naj bi v nasprotju s prvotno predpostavko SVT v letu 2006 po načrtih prejela 384 milijona SEK (brez DDV) z distribucijskega računa, in ne 205 milijonov SEK (brez DDV), kot je ocenjeno v odločitvi o sprožitvi postopka (81).

(82)

V preglednici so prikazana dejanska plačila SVT družbi Teracom (stolpci od 1a do 1c) in dejanski stroški družbe Teracom za prenos SVT (stolpci od 2 do 4) za obdobje od leta 1999 do leta 2006 (82). Poleg časovnega okvira, zajetega v odločitvi o sprožitvi postopka, ta preglednica vključuje leta 1999, 2000 in 2001. Po trditvah vlade lahko Komisija na podlagi teh številčnih podatkov preveri, da v celotnem obdobju od uvedbe digitalnega prizemnega omrežja aprila 1999 SVT družbi Teracom ni plačala previsokih zneskov. Informacije o dodatnih letih zadevajo tudi pomislek, ki ga je Komisija izrazila v odločitvi o sprožitvi postopka (83), in sicer da je SVT prejela dodatna finančna sredstva v začetni fazi razvoja digitalnega prizemnega omrežja (od leta 1997 do leta 2001), torej pred uvedbo distrubucijskega računa. Vlada je pojasnila, da je SVT v tem obdobju prejela skupaj 300,3 milijona SEK za tehnično posodobitev („teknisk förnyelse“). Od tega zneska je bilo […] milijona SEK porabljenih za storitve digitalnega prizemnega prenosa ([…] milijona SEK leta 2000 in […] milijona leta 2001). Ti podatki so vključeni v preglednico (stolpec 1b) in so upoštevani pri izračunu dobička in izgub družbe Teracom pri poslovanju s SVT.

(83)

V preglednici so na podlagi dejanskih stroškov in plačil družbe Teracom za vsa leta od 1999 do 2006 prikazani dobiček ali izgube pri poslovanju s SVT (stolpec 5). Videti je, da je bil vsa leta, razen 2005, skupni znesek plačil SVT družbi Teracom za analogni in digitalni prenos (stolpec 1c) nižji od skupnih stroškov družbe Teracom za prenos SVT (stolpec 4). V celotnem obdobju je imela družba Teracom dejansko izgubo pri prenosu SVT v višini 149,5 milijona SEK.

Preglednica 4

Dejanska plačila SVT za prenos in dejanski stroški prenosa družbe Teracom od leta 1999 do leta 2006 (brez DDV)

(84)

Vlada je Komisiji predložila pojasnila v zvezi z izgubami družbe Teracom pri prenosu SVT v obdobju od leta 1999 do leta 2006. Prvič, po trditvah vlade je družba Teracom oblikovala cene za digitalno prizemno omrežje na podlagi dejanskega števila gledalcev (tako imenovane gostote priključkov), ki je bilo v začetni fazi razvoja pod pričakovanim. Drugič, družba Teracom postajam sprva ni mogla zaračunavati prenosa po cenah, ki bi popolnoma pokrile njene stroške, da bi jih spodbudila k digitalnemu prizemnemu prenosu. Nazadnje, stroški družbe Teracom, prikazani v preglednici, vključujejo prisojene stroške, kot je lastnikova zahtevana stopnja donosa. Taki prisojeni stroški se po računovodskih pravilih ne obravnavajo kot izgube (84).

(85)

Vlada je predložila tudi dejanske cene in stroške družbe Teracom za prenos drugih postaj poleg SVT v analognem in digitalnem prizemnem omrežju (85), predvsem stroške in cene za glavno švedsko komercialno postajo, TV4, ki je tudi edina druga postaja v analognem prizemnem omrežju. Kolikor podatki kažejo, da je SVT plačevala višje cene za prenos kot TV4, so po trditvah vlade razlog za te razlike v ceni posebne zahteve za prenos SVT, na primer višja stopnja pokritosti SVT in večja uporaba zmogljivosti, regionalna razčlenitev prenosnih signalov SVT in ukrepi za izboljšanje varnosti (86).

(86)

Po trditvah vlade kreditno poroštvo ni bilo izdano. Vendar pa vlada priznava, da je februarja 2002 parlament sprejel sklep, s katerim jo je pooblastil za izdajo kreditnega poroštva (87).

(87)

Kot je navedla vlada, je treba opozoriti, da lahko po švedski ustavi samo vlada, in ne parlament, prevzame finančne obveznosti do tretjih strank (kot je Teracom) v zvezi s sredstvi iz državnega proračuna. Vendar pa vlada ne more prevzeti takih obveznosti, če tega prej ne odobri parlament. V tem primeru je vlada tudi zaprosila, naj se Urad za javni dolg zadolži za izdajo poroštva (88).

(88)

Vlada trdi, da je, potem ko je parlament to odobril, junija 2002 s sklepom zaprosila Urad za javni dolg, naj izda kreditno poroštvo v korist družbe Teracom in določi pristojbino, ki se zaračuna družbi Teracom za zadevno tveganje in upravne stroške. Vendar pa vlada poudarja, da je ta sklep določal, da mora Urad za javni dolg proučiti pravila ES o državni pomoči in preveriti, ali je kreditno poroštvo združljivo s temi pravili, ter, če ne bi bilo, zbrati potrebne informacije za priglasitev v skladu s členom 88(3) Pogodbe (89). Poleg tega je moral Urad za javni dolg opraviti ocene tveganja vseh državnih poroštev. Pomembno je, da kreditnega poroštva ne bi bilo mogoče izdati pred odločitvijo Urada za javni dolg glede zneska kreditnega poroštva, časovnega okvira in zneska pristojbine ter pred ugotovitvijo, da kreditno poroštvo ni v nasprotju s pravili ES o državni pomoči (90).

(89)

Urad za javni dolg je, delno na podlagi predhodne bonitetne ocene, ki jo je med julijem in septembrom 2002 opravila družba Standard & Poor's (91), ugotovil, da je finančno tveganje, povezano z izdajo kreditnega poroštva, preveliko. Za izdajo kreditnega poroštva bi bilo treba zaračunati zelo visoko pristojbino, da bi se pokrilo zadevno tveganje. Poleg tega je Urad za javni dolg ugotovil, da ni mogoče izključiti možnosti, da bi državno poroštvo pomenilo državno pomoč (92). Vlada trdi, da po predložitvi stališča Urada za javni dolg 1. oktobra 2002 vlada, Urad za javni dolg in Teracom niso ukrepali.

(90)

Po trditvah vlade pogojni delniški vložek v obliki dokapitalizacije ni državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(91)

Vlada najprej ugotavlja, da odločitev o sprožitvi postopka temelji na delno nenatančnih informacijah, zaradi katerih je gospodarsko in finančno stanje družbe Teracom videti slabše, kot je v resnici. Solventnost družbe Teracom ni bila tako slaba, kot je navedeno v odločitvi o sprožitvi postopka, in ta družba je imela izgube samo v letih 2001 in 2002, ne pa v letu 2003 (93).

(92)

Po trditvah vlade je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka napačno ocenila gospodarsko in finančno stanje družbe Teracom v času dokapitalizacije. Vlada poudarja, da je bilo konec junija 2003, ko je dokapitalizirala družbo Teracom, njeno finančno in gospodarsko stanje bistveno drugačno kot v obdobju, na katerem je temeljilo negativno mnenje Urada za javni dolg glede predloga za odobritev državnega poroštva družbi Teracom (94).

(93)

Po navedbah vlade je družba Teracom v letu 2002 izvedla različne ukrepe, da bi odpravila svoje finančne in gospodarske težave. Prodala je tri hčerinske družbe, zmanjšala stroške z odpuščanjem precejšnjega dela zaposlenih (20 %), združila hčerinske družbe, ukinila del svojih dejavnosti, osredotočila dejavnost na manj lokacij in zmanjšala naložbe v primerjavi z letoma 2000 in 2001. Poleg tega se je trg digitalne prizemne televizije ugodno razvijal in povpraševanje po digitalnih televizijskih naročniških priključkih je raslo, zlasti jeseni leta 2002. Zaradi tega se je družbi Teracom bistveno povečala letna naročniška prodaja s približno 100 000 ob koncu leta 2001 na približno 140 000 ob koncu leta 2002. Ti ukrepi za zmanjševanje stroškov in povečanje prodaje v drugi polovici leta 2002 so bistveno izboljšali finančno in gospodarsko stanje družbe Teracom, ki je dejansko že imela dobiček v prvih treh mesecih leta 2003 – preden je vlada predložila predlog parlamentu (95).

(94)

Vlada pojasnjuje, da se je, potem ko ji je Urad za javni dolg sporočil svoje negativno mnenje, odločila, da bo opravila bolj poglobljeno analizo gospodarskega in finančnega stanja družbe Teracom (96) – namesto presečne analize, ki jo je opravil Urad za javni dolg.

(95)

Vlada je, podobno kot bi napravil zasebni delničar, ocenila kratkoročno in dolgoročno gospodarsko ter finančno stanje družbe Teracom na podlagi njenih poslovnih načrtov za leta od 2003 do 2005, njenih finančnih napovedi za obdobje od leta 2003 do 2010 in primerjav z drugimi družbami in delničarji v tem sektorju ter sorodnih sektorjih. Ugotovila je, da bi pogojni delniški vložek v obliki dokapitalizacije v višini 500 milijonov SEK izboljšal solventnost družbe Teracom in ji omogočil, da kasneje ustvari dovolj dobička, da bo lahko ta vložek v primernem času odplačala. Vlada trdi, da v tem primeru delniška dokapitalizacija ni bila državna pomoč. Po trditvah vlade bi bil zasebni vlagatelj v enakih okoliščinah pripravljen prispevati kapital, ker so bile dolgoročne finančne napovedi družbe Teracom pozitivne (97).

(96)

Vlada dodaja, da Komisija glede na to in v nasprotju s tem, kar bi morala storiti, pri presoji, ali bi dokapitalizacija po pričakovanjih lahko ustvarila primeren donos, ni upoštevala vseh pomembnih dejavnikov. Komisija je svojo analizo omejila na pretekle izgube in stopnjo solventnosti družbe Teracom. Po mnenju vlade je Komisija tudi napačno primerjala državo z zunanjim upnikom, namesto da bi jo primerjala z zasebnim delničarjem, za katerega je mogoče sklepati, da bo na svojo naložbo gledal dolgoročno. Država ima v lasti 100 % družbe Teracom, kar pomeni tudi, da ima dolgoročnejši interes kot pri manjšinskem deležu (98).

(97)

Vlada je v dodatno podporo svojim argumentom predložila poročilo neodvisne revizijske in svetovalne družbe PWC, ki ji je vlada naročila, naj prouči njeno odločitev v zvezi z dokapitalizacijo. Poročilo ocenjuje gospodarsko in finančno stanje družbe Teracom v času dokapitalizacije na podlagi informacij, ki so bile na voljo, ko je vlada sprejela odločitev. Poročilo ugotavlja, da je imela vlada dovolj informacij, da se je lahko odločila za vložek, in da je bila dolgoročna donosnost družbe Teracom na ravni, ki bi zadovoljila zasebnega vlagatelja (99).

(98)

Nazadnje vlada meni, da Komisija ni dovolj upoštevala širšega okvira dokapitalizacije. Morala bi na primer upoštevati, da je bil vložek potreben za zavarovanje že opravljenih naložb, za katere se je dolgoročno pričakovalo, da bodo donosne (100).

(99)

Da se ukrep lahko obravnava kot državna pomoč v smislu člena 87(1), mora izpolnjevati naslednja štiri merila: (1) gre za prenos državnih sredstev; (2) zadevni ukrep vključuje gospodarsko prednost za prejemnika; (3) ukrep izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco in (4) ukrep negativno vpliva na trgovino med državami članicami.

(100)

Da se ugotovi, ali ima družba Teracom gospodarsko prednost zaradi zneskov, ki ji jih SVT plačuje za prizemni prenos, je treba proučiti, ali so zneski, ki jih je SVT plačala ali jih mora v prihodnje plačati, višji od zneskov, ki bi jih lahko pričakovala od strank pod običajnimi tržnimi pogoji.

(101)

Prvič, Komisija preiskuje, ali je od vzpostavitve digitalne prizemne televizije na Švedskem leta 1999 do leta 2006 SVT plačala družbi Teracom več od njenih stroškov prenosa SVT. Medtem ko so izračuni v odločitvi o sprožitvi preiskave v glavnem temeljili na ocenah plačil SVT in stroškov družbe Teracom, je Komisija kot osnovo za izračune v tej odločbi upoštevala dejanske številčne podatke (glej preglednico). Te številke kažejo, da v obdobju od leta 1999 do leta 2006 SVT družbi Teracom ni plačevala previsokih zneskov. Dejansko so bila v celotnem obdobju plačila SVT nižja od stroškov družbe Teracom za prenos SVT, zaradi česar je ta imela pri prenosu izgubo v višini približno 149,5 milijona SEK. Ker ta številka (149,5 milijona SEK) vključuje plačila za analogni in digitalni prenos, to pomeni tudi, da ni bilo navzkrižnega subvencioniranja v smislu, da bi družba Teracom zaračunavala previsoka plačila za analogne prenose z namenom, da bi ta denar uporabila za svoje digitalne dejavnosti.

(102)

Drugič, Komisija je preverila, ali je družba Teracom zaračunavala SVT višja plačila za prenos kot komercialnim postajam in si tako pridobila gospodarsko prednost s SVT. Pri tem Komisija ugotavlja, da družba Teracom oblikuje cene po načelu enake obravnave, torej uporablja enake pogoje za vse stranke (101). Bolj natančno Komisija ugotavlja, da je družba Teracom oblikovala cene za analogni prenos na podlagi stroškov že od leta 1992 in da določa cene za digitalni prenos po tako imenovanem modelu oblikovanja cen na podlagi gostote priključkov, v katerem so parametri za vse njene stranke enaki (102). Komisija je tudi primerjala dejanske cene, ki jih je družba Teracom zaračunala SVT in drugim postajam v digitalnem prizemnem omrežju. Družba Teracom je sicer zaračunala višjo ceno SVT kot na primer komercialni postaji TV4, vendar se cena razlikuje zaradi dodatnih storitev, ki jih od nje zahteva SVT (103). Komisija zato ni našla nobenih znakov, da ima SVT manj ugodne (ali bolj ugodne) pogoje kot druge postaje ali da plačuje nesorazmerno visoke zneske za prenos.

(103)

Tretjič, in zaradi celovitosti, je Komisija preiskala, ali bo moral SVT družbi Teracom v prihodnje plačevati višjo ceno prenosa od tržne. V odločitvi o sprožitvi postopka je bil med drugim izražen pomislek, ali bo SVT med letoma 2008 in 2013 družbi Teracom plačevala previsoko ceno za prenos, zaradi česar bi si ta do leta 2013 nabrala skupni dobiček v višini približno 510 milijonov SEK. Vendar pa Komisija ugotavlja, da Teracom trenutno določa cene po navedenih načelih oblikovanja cen in jih bo tudi v bližnji prihodnosti, zaradi česar ne bo mogla zaračunati previsokih cen za prenos SVT (104). Poleg tega od sklepov, ki jih je Švedski organ za pošto in telekomunikacije sprejel leta 2005, za Teracom velja predhodna ureditev na trgih na debelo za analogni in digitalni prizemni prenos (105). Ta sklepa bi morala načeloma preprečiti tveganje, da bi družba Teracom SVT zaračunala previsoke cene za prenos. Nazadnje, kot pojasnjuje vlada (glej odstavek 40) in v nasprotju s pomislekom Komisije v odločitvi o sprožitvi postopka, SVT ni zavezana porabiti vseh sredstev, ki jih prejme iz distribucijskega računa, za plačilo prenosa družbi Teracom. SVT se z družbo Teracom neodvisno pogaja o ceni prenosa, in če za prenos porabi manj, kot je bilo predvideno, lahko ta sredstva uporabi za programske dejavnosti (106).

(104)

Komisija na podlagi navedenih premislekov meni, da so možnosti družbe Teracom, da bi izkoristila SVT kot vezano stranko, omejene, kljub obveznosti, ki jo ima SVT glede prenosa programov prek analognega in digitalnega prizemnega omrežja, pri čemer trenutno nima druge možnosti, kot da za svoje storitve uporablja družbo Teracom. Pri tem Komisija ugotavlja tudi, da komercialne postaje menijo, da se jim izplača uporabljati digitalno prizemno omrežje in plačevati ustrezno plačilo za prenos družbi Teracom, zato je smiselno, da to počne tudi SVT.

(105)

Komisija je v zvezi z navedbo, da je družba Boxer prejela pomoč, ker SVT ne plačuje za distribucijo (107), poudarila, da imajo lahko poslovni dogovori med televizijskimi postajami in distributerji različne oblike. Glede na to, da posel med tema strankama vključuje menjavo storitev prenosa za zagotavljanje vsebine in da imata od njega korist obe stranki, se lahko natančni pogoji precej razlikujejo na primer glede na udeležene platforme in operaterje.

(106)

Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da zneski za prenos, ki jih je SVT plačala družbi Teracom, tej družbi ne dajejo gospodarske prednosti in zato niso državna pomoč v smislu člena 87(1).

(107)

V skladu z Obvestilom o poroštvih se za poroštva na splošno uporablja člen 87(1), če vplivajo na trgovino med državami članicami in se ne plača tržna premija. V skladu z oddelkom 2 Obvestila o poroštvih je lahko poroštvo vseeno državna pomoč po členu 87(1), tudi če država v okviru poroštva ni izplačala nobenih zneskov. Tako je zato, ker velja, da je pomoč dodeljena, ko se poroštvo izda, in ne takrat, ko se uveljavi ali ko se izplačajo zneski pod pogoji poroštva.

(108)

Vendar pa Komisija ugotavlja, da mora v skladu z uveljavljeno sodno prakso, npr. Avstrija proti Komisiji, obstajati brezpogojna in pravno zavezujoča obljuba dodelitve zadevne pomoči, preden se lahko dokaže obstoj pomoči (108).

(109)

V zadevnem primeru Komisija meni, da je bila odločitev vlade, da zaprosi Urad za javni dolg za izdajo kreditnega poroštva, pogojna odločitev in družba Teracom s tem ni dobila brezpogojne pravice, da zaprosi za izdajo kreditnega poroštva. Komisija ugotavlja, da je v skladu s švedsko zakonodajo izdaja kreditnega poroštva, za katero se odločijo organi pod nadzorom vlade, vedno odvisna od ugotovitev Urada za javni dolg, kar zadeva, med drugim, solventnost in poštenost. Ta značilnost švedskega sistema in zakonodaje je splošno znana. Jasno je tudi, da se je vlada zavedala svojih obveznosti v skladu z zakonodajo Skupnosti, saj je navedla, da je moral Urad za javni dolg proučiti kreditno poroštvo v skladu s pravili o državni pomoči in po potrebi zbrati ustrezne informacije za priglasitev Komisiji. Komisija ugotavlja, da je pomembno, da po predložitvi poročila Urada za javni dolg ni bilo nobenih nadaljnjih ukrepov. Skratka, na podlagi navedenega Komisija zato ugotavlja, da ni mogoče sklepati, da je bilo kreditno poroštvo izdano in da je družba Teracom dobila brezpogojno in pravno zavezujočo obljubo o dodelitvi pomoči. Zato družba Teracom ni dobila gospodarske prednosti.

(110)

Kadar država družbi zagotovi finančna sredstva v okoliščinah, ki so nesprejemljive za vlagatelja v okviru običajnih pogojev tržnega gospodarstva, podeli upravičeni družbi gospodarsko prednost (109). Da se ugotovi, ali je družba Teracom zaradi pogojnega delniškega vložka v obliki dokapitalizacije, odobrenega konec junija 2003, dobila gospodarsko prednost, je treba proučiti, ali je bila ta dokapitalizacija skladna z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji.

(111)

Komisija priznava, da informacije o finančnem stanju družbe Teracom, navedene v odločitvi o sprožitvi postopka, niso bile popolnoma pravilne. Kot je dokazala vlada, solventnost družbe Teracom ni bila tako slaba, kot je navedeno v odločitvi o sprožitvi postopka, in ta družba je imela izgube samo dve leti, in ne tri leta zapored. V odločitvi o sprožitvi postopka je bilo finančno stanje družbe Teracom prikazano malo slabše, kot je bilo v resnici.

(112)

Komisija po analizi informacij, ki jih je predložila vlada v odgovoru z dne 29. oktobra in v nadaljnjih odgovorih, vključno s kratkoročnimi in dolgoročnimi poslovnimi načrti družbe Teracom, meni, da je bila ocena vlade iz leta 2003 glede tedanjega in prihodnjega gospodarskega in finančnega stanja družbe Teracom realistična in da so bile možnosti zadovoljivega donosa dokapitalizacije verjetne.

(113)

Kot je podrobno opisano v oddelku 7.3, je vlada ocenila kratkoročno in dolgoročno ekonomsko ter finančno stanje družbe Teracom na podlagi njenih poslovnih načrtov za leta od 2003 do 2005, njenih finančnih napovedi za obdobje od leta 2003 do 2010 in primerjav z drugimi družbami in delničarji v tem sektorju ter sorodnih sektorjih. Ugotovila je, da bi pogojni delniški vložek v višini 500 milijonov SEK izboljšal solventnost družbe Teracom in ji omogočil, da kasneje ustvari dovolj dobička, da bo lahko delniški vložek v primernem času odplačala (110). Napoved za leto 2003 je kazala, da bo bilanca izgube in dobička družbe Teracom pozitivna. Pri tem Komisija ugotavlja, da je družba Teracom imela dobiček že v prvih treh mesecih leta 2003 – preden je vlada predložila predlog parlamentu.

(114)

Nazadnje, Komisija je proučila poročilo, ki ga je družba PWC opravila v imenu vlade in v katerem so pojasnjeni podatki, na katerih temelji odločitev vlade. Po mnenju Komisije so bili ti podatki verodostojna podlaga za odločitev o naložbi. Predvsem je v poročilu navedeno, da je bila po izgubah v letih 2001 in 2002 družba Teracom v času dokapitalizacije na pragu dobička. Zlasti se je precej izboljšalo ekonomsko in finančno stanje družbe Teracom v primerjavi z obdobjem, ko je Urad za javni dolg izrazil negativno mnenje o izdaji državnega kreditnega poroštva (111).

(115)

Poročilo dokazuje, da si je vlada izbrala takšno vrsto analize, kot bi jo opravil zasebni vlagatelj, pri kateri se ocenjuje pričakovani dodatni dobiček iz naložbe in ali bo ta dobiček zadoščal za nadomestitev tveganja naložbe. V poročilu je pričakovana notranja stopnja donosa naložbe izračunana z določitvijo dodatnega denarnega toka, ki ga ta ustvari. To se stori tako, da se vzame razlika med dvema možnima scenarijema – z delniškim vložkom ali brez njega. Notranja stopnja donosa naložbe naj bi po pričakovanjih dosegla približno 24 %, kar bi presegalo zahteve zasebnih tržnih vlagateljev v tem sektorju (stopnja donosa lastniškega kapitala v primerljivem sektorju je 8,6 %) in nadomestilo tudi finančno tveganje družbe (112).

(116)

Čeprav je naknadno nemogoče zagotovo trditi, kako bi se razvijali prihodki, če ne bi bilo delniškega prispevka, Komisija ugotavlja, da je donosnost lastniškega kapitala družbe Teracom zrasla s 3 % v letu 2003 na 11 % v letu 2004 in 19 % v letu 2005 (113).

(117)

Prikaz 3 prikazuje vrnitev donosnosti družbe Teracom v letu 2003, 2004 in 2005. Družba je prvo povračilo pogojnega delniškega vložka opravila leta 2006 (114).

Prikaz 3

Razvoj dejanskega dobička družbe Teracom od leta 1998 do leta 2005

Vir: Letna poročila družbe Teracom od leta 1998 do leta 2005.

(118)

Komisija zato ugotavlja, da je bil pogojni delniški vložek z dokapitalizacijo opravljen v okoliščinah, ki bi bile sprejemljive za vlagatelja v okviru običajnih pogojev tržnega gospodarstva.

(119)

Vendar pa se v tem primeru postavlja vprašanje, ali na sedanjo oceno državne pomoči vpliva dejstvo, da je družba Teracom ohranila svoj položaj kot izključni operater prizemnega omrežja, ne glede na to, da je oktobra 2002 začela veljati Direktiva o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve („Direktiva o konkurenci“) (115), ki prepoveduje ohranjanje izključnih pravic v zadevnem sektorju (116).

(120)

Kadar Komisija pri proučevanju možnega ukrepa pomoči ugotovi, da je bila kršena kakšna druga določba Pogodbe ES, je treba presoditi, ali so vidiki te pomoči v nasprotju s posebnimi določbami Pogodbe ES, ki niso člena 87 in 88, in so tako neločljivo povezani z namenom pomoči, da jih je nemogoče ocenjevati posebej (117). V takem primeru lahko Komisija pri svoji oceni ukrepa upošteva kršitev druge določbe Pogodbe ES, samo če ima ta izkrivljajoči učinek, ki je dokazljiv in dopolnjuje izkrivljajoči učinek, povezan z možnim ukrepom pomoči (118).

(121)

V zadevnem primeru Komisija ugotavlja, da kršitev Direktive o konkurenci ni del ocenjevanega ukrepa, ampak je posledica ločenih dejanj vlade, ki niso povezana z odločitvijo o odobritvi delniškega vložka.

(122)

In čeprav ni mogoče izključiti možnosti, da je izključna pravica morda vplivala na donosnost družbe Teracom in torej v določenem obsegu na donosnost delniškega vložka, tega ni mogoče zanesljivo dokazati, ker so cene družbe Teracom nadzorovane, kot je pojasnjeno v odstavkih 42, 43 in 102 – in Teracom ne more svobodno uveljavljati svoje tržne moči. V zadevnem primeru torej ni mogoče dokazati, da je bila izključna pravica glavni razlog, da je bil delniški vložek donosna naložba. Zato tudi ni mogoče ugotoviti, da brez izključne pravice pričakovani donos delniškega vložka ne bi bil sprejemljiv za zasebnega vlagatelja.

(123)

Ker torej ni jasno dokazljive vzročne povezave med švedsko kršitvijo Direktive o konkurenci in pričakovanim donosom delniškega vložka, Komisija ne more razveljaviti trditve Švedske, da je bil v zadevnem primeru uspešno opravljen preizkus v zvezi z načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji. Vendar pa to ne prejudicira mnenja, ki ga lahko Komisija poda v prihodnjih primerih ob upoštevanju zadevnih dejstev.

(124)

Skratka, v zadevnem primeru je delniški vložek in kršitev Direktive o konkurenci mogoče in treba ocenjevati ločeno v skladu s pravili in postopki, ki se uporabljajo za ta ukrepa. Treba je opozoriti, da je Komisija v zvezi z Direktivo o konkurenci Švedsko napotila na Sodišče Evropskih skupnosti v skladu s členom 226 Pogodbe ES.

(125)

V zvezi z delniškim vložkom pa Komisija ugotavlja, da obstoj državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES ni bil dokazan.

(126)

Na podlagi navedenega Komisija ugotavlja, da ni dokazov, da so preiskovani ukrepi družbi Teracom ali kateri od njenih hčerinskih družb omogočili gospodarsko prednost. Komisija zato ugotavlja, da ukrepi, ki jih je uresničila Švedska, niso pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe –